Že odkar sem zapustila slavni in zloglasni blok 4 v Rožni dolini, sem najemnica. Takoj po študentskiih letih smo šli trije prijatelji iz bloka skupaj živet v hiško, nato sem živela s partnerjem, pa sama, spet s partnerjem in spet sama. 

Na vse mogočih koncih Ljubjane že. Vedno sem zatrjevala, da v centru me ne boste nikoli videli. In evo me, zadnji dve leti v centru. Sama, seveda. Uživajoč v vseh radostih in privilegijih, ki jih nudi tako center kot tudi samski stan. Čeprav priznam, da imam radosti samskega stanu počasi dovolj.

Všeč mi je moje stanovanje. Ni veliko, ni pa niti mini. Zame je dovolj in prav nič me ne bi motilo, če bi bila še kuhinja v istem prostoru. Ker se mi ne da jesti v kuhinji, jem v sobi na postelji. Nekateri se zgražajo, meni paše. In nikogar ne oviram in nikomur ne škodujem. 

Je pa smešno, kadar pride (sicer zelo redko) na obisk nekdo, ki vse svoje življenje živi v hiši. In se mu zdi stanovanje strašno majhno. Pozablja pa, da pri svojih trideset in nekaj, živi v hiši staršev.

Ampak ni ta zapis namenjen temu, da bi kogarkoli šimfala.

Vedno ko pridejo dnevi za plačilo najemnine me stisne. Ker, ko pomislim, da dam za najemnino s stroški veliko več kot polovico prisluženega denarja, se sprašujem, če se splača plačevati tako visoko ceno za nekaj intime in bivanje v centru. Torej sta intima in center luksuz. Čeprav, ko gledam cene identičnih ali manjših stanovanj kot ga imam sama izven centra, ugotavljam, da center ni luksuz. Očitno je, da ne glede na lokacijo v Ljubljani, za garsonjere plačujemo preveč.

Torej je samo intima luksuz. Imeti lastno kuhinjo in kopalnico. In lasten vhod.

Ta teden se bom dokončno odločila, če mi je resnično tako nujno potrebna takšne vrste intima. In vse bolj se mi dozdeva, da bo padla odločitev o najemu sobe. O sostanovalcu/ki, torej o delitvi stroškov, kuhinje, kopalnice ter vhoda. 

Takšne vrste praksa je v tujini normalna. Pri nas, v naši mali Švici, je pomembno lastništvo. Če pa že nisi lastnik, potem je vsaj nenavadno, da pri teh letih nimaš konkretnega stanovanja v najemu. Ker sobe so za študente.

Sama sem bodisi odsotna bodisi ždim v sobi. In v kolikor bo tudi sostanovalec/ka mi vsaj približno podoben/na, ne vidim težav. 

Obiskov pa tako ali tako nimam. Dnevne migracije so pri meni nezaželene, nočnih migrantov pa ni ;)