Helena .

Prijatelji (8)
I K A
Barbara Kolmanič
Ljuba Rebolj
Lara Arh
Vidovič Ferk Sandra
Mike 1968
Dajana Babič
Spremljevalci (10)
I K A
Sporf _
Liza Whiteapple
Driada .
Kostin Mozeg
Naprimer Janez
Lara Arh
Mike 1968

Kategorija: zgodbiranje

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Ker se cenite!
Igranja
Klobasanje klobas (oz. umetnosti)
Mislica
V čem je smisel krompirja ali Kratek pregled problema eksistence
V lovor in nazaj
O Goghovi Zvedni noči in zeleni med razdaljami (Maja IV.)
Za crknit smešno, taggano pod (za crknit smešno)
Nesmisli od zadaj naprej (3.)
Odprt zaključek
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
oktober 2019
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031

(pre)prosto

Helena .
21.06.2015 14:16 (Jun 21, 2015)

Koliko je pravzaprav neba in ali so vse ostalo res drevesa?

 

Sedela je pred hišo na plastičnem stolu in noge raztegovala do roba mize. V roki je imela knjigo in se pretvarjala, da bere, čeprav je že lep čas zgolj zrla v črke in ob tem premlevala melodije, ki so ji krožile po ušesih. Nekaj veličastnega je bilo v tistem sedenju, čeprav se ja takrat zdelo vse prej kot to. Mačka se ji je zaletavala ob noge stola, ker je ni hotela vzeti v naročje.

 

Resnično, najbolj modre stvari so preproste!

 

Zgodba je govorila vilinki, ki to sploh ni bila. O dečku in deklici, ki sta želela iz mesta in najti kraj, kjer bi lahko bila cela. O vilincih, ki so spremljali dekle, ki to ni bilo, do kraja, kjer je deklica iz mesta našla svojo krono. Deček je medtem zašel. Izgubil se je v jarkih in se zaljubil v vilinko, ki to ni bila. To je zgodba, ki jo je prebrala davno nekoč, ko je še znala pasti v drug svet in postati tih opazovalec tujih življenj. Koliko neba je še ostalo od takrat, je bilo zdaj edino vpr

Na robu

Helena .
28.03.2015 16:08 (Mar 28, 2015)

Našla sem klop na robu gozda. S pogledom na njive in novo zaplato dreves. Na drugi strani so se sprehajale srne in srnjaki. Ujela sem nekaj njihovih pogledov, potem so zbežali nazaj v gozd.

 

Počasi sem dihala zrak, težek od cvetnega prahu. Nekaj je v zraku, sem se nasmehnila in pustila, da mi veke prekrijejo oči. Hotela sem slediti zvokom, ki so plavali nad mano. Šumenje golih vej se je bojevalo s kriki otrok izpred šole in brnenjem avtomobilov. Ujela sem odmev ptičjega žrvgolenja in lastnega vzdiha. Misli so mi nepretrgano tekle na prste in noge, ki sem jih stegnila proti nebu. Če sem si obraz prekrila z rokami, sem si lahko predstavljala gola mezinca, ki se igrata z oblaki.

 

Nekaj sem iskala. Mogoče večji odmerek svetlobe. Ali čas. Pesmi sem pustila ležati na nepostlani postelji. Besede so bile neuporabne. Še stavki so se odpovedali vejicam in se prelili v slike. Cipresa in teta, ki mi govori o kolesih. Novo kolo bi potrebovala.

 

Cela veriga neznancev, ki mi razlaga jazz in blue

V iskanju (od zgornjega vretenca, preko vdolbine do gležnjev)

Helena .
07.03.2015 16:33 (Mar 07, 2015)

Izdalo ga bo premikanje čeljusti. Glasno hrskanje in krajšanje že prekratkih stavkov. Nemirno je zrl v posteljo, v kateri je ležala. Omogočil si je distanco, neprekinjeno bi jo lahko gledal do naslednjega petka. Potem bi prišla znova, mu vzela dih in pol ter obležala. Nič več od tega ni zmogel. Ni je mogel pogledati v oči, ko je s prsti grabila za njegovimi lasmi. Lažje je biti mrtev, se ne srečevati vsako jutro s sveže skuhano kavo in nekaj bežnimi besedami. Raje jo je od zadaj. Da je imel prostor, da se je lahko razkomotil v svojem vesolju in misli neovirano spravil na platna.

 

Tokrat jo je samo gledal, kako leži raztegnjena, s trebuhom na blazinah, ob tem pa ima usta razprta v skremžen O. Kot bi hotela nekaj pojesti, se zadaviti. Mogoče jo je zadavil, mogoče jo je dušil, mogoče bo naslednjič umrla. Dolgo ne bo vzdržala, toliko je že vedel. Prej ali slej bo opazila zbirke zamaškov po predalih in svoje slike, zalepljene v omarici za antidepresivi. Potem bo javkala kot stara mačka.

reduciranje dejstev

Helena .
15.02.2015 16:31 (Feb 15, 2015)

Zvoni, ne da bi kdo odprl vrata. Na stopnicah se zasliši podrsavanje copatov, zunaj se neprekinjeno topi sneg. Dogodki si sledijo eden za drugim, ljudje brezsramno opazujejo dogajanje. Imajo pravico opazovalca, nekaznovano lahko na okna lepijo izrezke iz časopisov in si barvajo stene. Svet ostane nem. Neke besede se objestno držijo postelj, a vzdihi ostanejo neizrečeni. Neizkušeni posnemovalci se medtem igrajo s tihimi šepeti, ki se vsake toliko zaslišijo iz radiatorjev. Videti je, da je obstalo. Gibi neprekinjeno nadaljujejo dihanje, ceste se ne zmenijo za ovinke, ki jo poskušajo ustaviti. Ne morejo se odločiti, če bi tekli, ali raje gonili sobno kolo. V mirovanju še ni bilo nikdar toliko gibanja. Živali žvečijo travo, peristaltika deluje. Svet nevede postane mehanizirano mežikanje.

 

Zgodilo se je, ker je nehal obstajati. Odločitve je preložil na zvonjenje pred vrati in vdihnil rahlo migotanje prahu. Sova na omari je buljila v njegove kratke lase in mu vzela vso voljo do življenja.

O dejstvih v odmevih nastanka (Maja V.)

Helena .
14.01.2015 19:29 (Jan 14, 2015)

Zate

 

To je nekaj takega kot pismo. Verjetno ni pravo pismo, ker nima naslovnika. Vsaj ne tistega, v navadnem smislu besede.

Pišem ga sama sebi in hkrati zate, ki ljubiš Zeleno. Pišem odmev tvojega nastanka. In odmevi so zapacani, premaknjeni iz osnovnih tonov in zameglejo postavljeni nazaj. Krožijo, se prelivajo in hkrati dajejo občutek celovitosti. Šele odmev naredi zvok popoln. Nič ni jasno, če ni za tem zabrisane sence.

 

Jaz pa nimam podlage. Sem samo nekaj črk, zapisanih čez ekran. Za tem ni ničesar, kar bi bilo resnično. Ničesar, kar bi se dalo oprijeti ali še bolje - objeti. In ti si prav tak. Tvoja zelena je majhna packa v vesolju, ki izgine takoj, ko je nihče ne gleda.  Si moja slika sveta, ki pa nemočno obvisi, ko jo odložim na stran. To hočem povedati - odlagam te na stran. Jaz nimam podlage in nič ne more obstajati brez podlage. Ni čustva, če ni človeka, kamor ga lahko položiš. Lahko se dava v črke.  Tam sva najlepša. Če kaj takega, kot je najlepše sploh obstaja … Pa tud

O Goghovi Zvedni noči in zeleni med razdaljami (Maja IV.)

Helena .
06.01.2015 21:12 (Jan 06, 2015)

Strah me je bi si morala obesiti okoli vratu. Tako bi vedeli, da nima smisla - z menoj hoditi na čaj ali mi slačiti obleke. Ne bo me tukaj, prav je imel. Medtem ko mi bo meril gole noge in iskal njihov konec, bom pobegnila. Nekam globje, levo od Tukaj. Mogoče bi zato morala izginiti - tako, za-res. Kot se dostojno izgine, brez besed, kovčka in pozabljenih romanov. Slike bi se sežgale, prah bi se skril pod omare, beležnice bi se utopile v kadeh. Čaj bi pil z drugo in ugotovil, da so krajše noge enostavnejše za razumevanje. Ampak za pravi pobeg rabiš pogum. Pozabljeno Aristotelovo vrlino, ki so jo obredno zažgali v križarskih vojnah. Zato se je lažje samo pokriti s tono šalov in se počasi dušiti tam spodaj. Spodaj? Strah je pojedel tudi smeri. In to je dobro. Če je smeri preveč, je zmešnjava.

 

Na začetku je bil njegov dih. Lepil mi je kožo in lase vrtel v Goghovo Zvezdno noč. Bila je svetloba in bilo je dobro.

 

"Si dobro?"

"Dobro?"

 

"Ljubka si, ko si zmedena."

 Moj nasmeh in velikans

O mrzlem čaju in snegu ob koncu decembra (Maja III.)

Helena .
30.12.2014 14:05 (Dec 30, 2014)

"Čaj je prevroč. Lahko dobim kozarec vode?"

"Prevroč čaj? Za mrzle prste je super."

"Ja, zate … ki bereš sredi zime na trgu. Kdo še to počne?"

"Hmm … mogoče se še kdo najde … kak depresivec, ki hoče umreti."

"Umreti hočeš?"

"Ne, samo včasih pomislim, koliko je ljudi, ki jim je življenje odveč. Veliko jih je, kajne?"

"Ogromno. Ampak veliko je tudi takih, ki umirajo, pa jim to ni ravno v veselje. Veš-"

"Umirajo? A ne umiramo vsi?"

"Ahh … spet si šla predaleč."

"Hehe … kot vedno."

 

 

"Slišal sem, da bo naslednji teden snežilo."

"Aja? Že decembra? Kako pa to?"

"Tako so rekli."

 

 

"Vreme te ne zanima, kaj?"

"Seveda me. Izjemno je zanimivo … samo težko je reči kaj o vremenu. Je, kar je. Ni izbire."

"Ja."

 

 

"Zakaj mora biti vedno kakšna izbira? Ne bi bilo lažje, če bi lahko vse napovedali vremenoslovci?"

 

 

"Izbira je najlepša utvara, ki jih imamo. Zakaj bi se ji odrekel?"

"Ker je utvara."

"Si ti utvara?"

"Kako to misliš?"

"So tvoje misli utvara?"

"Ne …"

"So tvoje odločitve utvara?"

"Ka

O čakanju na preštete knjige (Maja II.)

Helena .
17.12.2014 17:02 (Dec 17, 2014)

Včasih čakam, da bo nekaj prišlo. Včasih tudi pride. Po navadi je to kaka muha ali piš vetra. Odvisno kje sedim. Trenutno sem v parku in berem eno od knjig, ki jih imam na seznamu. Počasi listam strani in se nevede mrščim. Vem, da se mrščim, le da se tega ne zavedam. Hecna reč. Če se tako pogledam od daleč, jasno vidim svoje nagrbančeno čelo, ampak čela nikakor ne morem zgladiti. Tako da je videti še bolj hecno. Nekaj sekund se mučim in izraz na obrazu skače iz ene oblike v drugo … potem za trenutek pogledam vstran in spet je tukaj - moje nagrbančeno čelo.

 

Včasih celo kdo pride mimo. Kak star gospod s psom ali gospa, ki čaka moža, da pride iz knjižnice. Na skrivaj občudujem stare moške, ki se sami sprehajajo po knjižnicah in zbrano preštevajo knjige. Vem, da jih štejejo, četudi se pretvarjajo, da berejo naslove. Potem eden od njih napiše pesniško zbirko in jo ves ponosen podari prijateljem. "To je že dvanajsta po vrsti." In drugi: "Jaz pa jih imam že šestnajst!" Knjižnica mora to za

O zaznavanju jabolka in obstoju zdravnika (Maja I.)

Helena .
14.12.2014 16:28 (Dec 14, 2014)

Biti nekaj več, kot si, je lahko včasih najlažja stvar na svetu. Vsi smo več od sebe. Ker jaz je le majhen, zgoščen skupek, ki se razliva čez stole, mize, omare, lake za nohte, robčke, koše … smeti.

Imam se za več od smeti. Imam se za več od tebe in njega in onega in nečesa tako tujega, da ga ne morem niti videti. Imam se za več od niča. Biti, je biti zaznan. Zame ni drevesa, če ga ne vidim in ni njega, če ga ne vidim (ne vidim te!) in ni mene, če se ne zaznavam. Zaznavam se. Ves čas skrbno pazim, da mi kak del ne uide. In kopičim. Čez krhke misli lepim kolaže juter, večerov, viskijev, kav in cigaret, ki jih nisem nikoli pokadila. Ime mi je Maja. Živim tako, da se zaznavam. In če zaprem oči … včasih vidim zgodbo.

 

Biti je nekaj več od mene. Biti je težka beseda, tako težka, da jo je gravitacija že zdavnaj zložila, stisnila pod vsak majhen svinčnik. Biti ne moreš čutiti. Bit je hrapava in svilnata. Je občutek pod prsti, ko ti blazinice pobesnijo in napolnijo sobo. Ogledalo me gleda. T

(premetavanja)

Helena .
07.12.2014 13:08 (Dec 07, 2014)

solze kri krvave solze bolečina ljubezen krila svoboda solze krvave solze trnje vrtnice rdeča rdeča rdeča bolečina hrepenenje bol bol bolečina želja kletka svoboda ptica pesem zgodba beseda solza krvava solza bolečina

 

Iz klišejev se ne da narediti ničesar. Čisto nič ti ne pomaga, če so vse te besede zažrte vate in jih moraš napisati, da bi se nehalo, končalo, premaknilo naprej, vseeno kam, naprej pač …

Vse bo ostalo samo v tvoji glavi.

Mogoče se bo malo premetalo, našel boš kako izgubljeno pesem, jo malo bolj dostojno zapisal, zavzdihnil in ponavljal naprej. Solza bolečina krila ljubezen. Ne znam jokati.

Jokala nisem že od zadnjega napada vročine. Takrat vedno jočem. Črti, ki potuje skozi moje misli, grozi trk. Ob mejo, ob ograjo, ob nekaj, česar ne znam definirati in se vedno izmika. Vsi bazeni imajo rob, bazen ni nikoli morje. Nekako tako gre. Meja, slutnja trka in jok.

Pa se iz klišejev ne da narediti ničesar. Niti iz sanj. Vse bo ostalo v moji glavi. Zakaj se pretvarjamo, da l

(333 besed)

Helena .
02.12.2014 20:40 (Dec 02, 2014)

Če čakaš, da se prazna stran napolni, nikoli ne nastane nič. Nič pa je tisto, česar se z vso silo otepamo. Zato sedimo. Tipkamo in občasno napišemo kakšno besedo. Besedo v pravem pomenu, ne tiste nametane v črke, ki jih zna vsak prebrati. Besede, ki plavajo malo višje … se na rahlo dotikajo vseh gigabajtov spomina in so z vijolično vrvico pripete na ljudi.

Nekdo se je vprašal, kaj je smisel. Nek drug je bil še bolj neumen in vztrajal, da ne ve, kaj je smisel človeka. Nihče ni vprašal, kaj je človek. Ker je to jasno. Razsvetljeno. Tako močno, da nihče ne vidi ničesar v vsej svetlobi, ki neusmiljeno tolče po tipkovnicah.

Razsvetljeno je tisto, kar je nevidno. Kar sveti tako ravno, gladko in prozorno, da se vanj zaleti vsaka muha. Na steklu se lahko urežeš. Na steklu ti lahko zdrsne in si polomiš vse nožice. Zakličeš: Vse je razsvetljeno! Nisem kriva. Steklo je. Bilo je tam. Iskala sem ga. Iskala sem človeka z lučjo pri belem dnevu. Tega se ne dela. Vsi vedo, da je bela zahrbtna barva.

Oglasi

kupite actavis promethazine z vijoličnim sirupom za kašelj codeine kupite tablete proti bolečinam, nembutal, seconal, oxycotin, di, valium, hydrocodone & ritalin online. ime podjetja: marek pharma e-pošta: (marekpharma1@gmail.com) whatsapp številka: +1 (608) 620-3565 spletna stran: http: //www.marekpharma.com/ id wickr: marekpharma1

Kategorija: Medicinski in ostali pripomočki

Cena: 100 €

kalijevega cianida, tablete in prašek kcn 99,99% ime podjetja: marek pharma e-pošta: (marekpharma1@gmail.com) whatsapp številka: +1 (608) 620-3565 spletna stran: http: //www.marekpharma.com/ id wickr: marekpharma1

Kategorija: Medicinski in ostali pripomočki

Cena: 100 €

velika ponudba nadomesnih tipkovnic za prenosne računalnike znamk acer, apple, asus, dell, fujitsu, gateway, hp,.. cene se gibljejo okoli 25,00€ - 40,00€. veliko tipkovnic je na zalogi v našemu skladišču. vabljeni!

Kategorija: Torbe in dodatki

Cena: 35 €

velika ponudba nadomestnih napajalnikov za prenosne računalnike znamk acer, advent, apple, asus, dell, fujitsu, gateway, hp,.. veliko napajalnikov je na zalogi. hitra odprema. cene se gibljejo okoli 15,00 - 30,00€. vabljeni.

Kategorija: Torbe in dodatki

Cena: 25 €

velika ponudba nadomestnih baterij za prenosne računalnike znamk acer, advent, apple, asus, clevo, dell, fujitsu, gateway,.. na zalogi je veliko baterij. hitra odprema. cene baterij se gibljejo med 25,00€ in 100,00€. 

Kategorija: Torbe in dodatki

Cena: 35 €

7081.) kaznilnica v snegu - gaston charlet

Kategorija: Leposlovje

Cena: 8.99 €

15.) menuet za kitaro - vitomil zupan

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

4333.) njeno življenje - guy de maupassant

Kategorija: Leposlovje

Cena: 7.99 €

156.) gostilne na slovenskem

Kategorija: Družina in vzgoja otrok

Cena: 15 €

1084.) vzgoja otrok v težavnih obdobjih - dr. benjamin spock

Kategorija: Leposlovje

Cena: 13.99 €

1709.) šopki za adama venijo - andrej blatnik

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj