Helena .

Prijatelji (8)
I K A
Barbara Kolmanič
Ljuba Rebolj
Lara Arh
Vidovič Ferk Sandra
Mike 1968
Dajana Babič
Spremljevalci (10)
I K A
Liza Whiteapple
Driada .
Kostin Mozeg
Naprimer Janez
Lara Arh
Mike 1968
Dajana Babič

Kategorija: Razmišljanja

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Ker se cenite!
Klobasanje klobas (oz. umetnosti)
Mislica
V čem je smisel krompirja ali Kratek pregled problema eksistence
V lovor in nazaj
O Goghovi Zvedni noči in zeleni med razdaljami (Maja IV.)
Za crknit smešno, taggano pod (za crknit smešno)
Nesmisli od zadaj naprej (3.)
Odprt zaključek
Škandal
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
oktober 2019
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031

Na J/jupitru živijo orli

Helena .
08.07.2015 16:04 (Jul 08, 2015)

Naslednji sestavek je napisan kot poskus razlage besede "jupiter", v pomenu moške muze. Ker besede za moško muzo preprosto ni ali pa mi je neznana (idol ni enakovredna zamenjava), sem jo nekaj časa iskala

 

(1. ker me je na to opozorila Lara - Hvala, Lara :D

2. že zavoljo moje lastne nuje - "Haaaloo? Kako pa smo lahko ženske za svoje muze v jeziku kar tako prikrajšane???!!!"

3. neke čudne obsedenosti, ki se me polasti, ko me besede "zadanejo")

 

ter tako precej intuitivno našla "jupitra". Kako točno do te besede ne znam razložiti, zadeva je bila precej podobna - pomivaš posodo in poješ backvokale "hitom iz 80." pa te spreleti. Recimo temu filozofski uvid, apriori prepričanje, ki ga radi uporabljajo filozofi, ko jim ni jasno, od kod je prišlo … :) (Hmm … priznam pa, da so pa možne tudi podzavestne mineštre.)

 

Kot se spodobi sem potem veselo pogooglala Jupitra na sto in en možen način, našla kar veliko vzporednic - od rimske mitologije, astroloških razlag, fizikalnih člankov itd. … ter

Napisala je pesem

Helena .
04.05.2015 19:26 (May 04, 2015)

Zakaj bi ženska napisala takšno pesem, ko so jo pretepli?

 

Se prebijam skozi težek zrak zgodnjega poletja mesta. Zjutraj megla. Zdaj tanki jopiči ležijo v naročju mimohitečih kot zaupljivi kužki, ki čakajo skledo hladne vode. Če vdihnem dovolj globoko, za smogom okusim majhna zrna drevesnih semen. Svet je nabit z jeziki. Ptice besno odpevajo svoje verze in se ne zavedajo širokih ušes ljudi spodaj. Ulovim nekaj zaključkov simfonij in olajšano pohitim v senco.

 

Zakaj bi ženska napisala takšno pesem, ko so jo pretepli?

 

Dva mulca z očali, verjetno v letih proti koncu gimnazije. Presenečeno z glavo sledim njuni hitro-hoji, da bi ujela še kakšno besedo. Nič. Samo tole. Vprašanje z nepojasnjenim koncem. Dvignem obrvi. Kar tako … ker ne vem, kam bi vtaknila begajoče glasove, ki še sami ne vedo, kaj so povedali. Mogoče gre za kakšno pop pevko, trače in rumene strani, ki sta jih ravnokar prebirala. Jo je pretepel super znan moški in ona, super znana pevka je morala javnosti dati vedeti, kak

Senca ponikalnica

Helena .
25.04.2015 19:05 (Apr 25, 2015)

Strah me je napisati besedo. Tako je tudi vse druge. Vendar ne bodo priznali. Besede jim tečejo z jezika kot dobro naoljene kroglice, ki šklopotajo po steklenem svetu. Počasi ga drobijo. Kroglice. Svet. Kruši se ob straneh in pada v čudovito brezčasnost, ki smo mu jo ustvarili, da bo imel po smrti kam iti. Pa to niti ni tako važno. Široke misli nikogar ne pritegnejo zares. Lažje  je brati o praznih hladilnikih. Še bolje o polnih. Ampak tisto je že znanstvena fantastika. Šunt za nižje občinstvo, ki se samozadovoljuje pred ekrani Big brotherja.

 

Gre za to, da je besed premalo. Pa to že vsi vemo. In kimamo. S praznimi obrazi povemo vse, kar ne moremo skozi pesmi. Verzi molčijo. Ali še huje - glasno kričijo čez vakuumsko stvarnost, ki požira vse zvoke. Čudim se temu, kako dobro se znamo pretvarjati, da razumemo. Da slišimo. Pa v resnici vidimo samo premikanja ustnic in včasih - če smo zares dovolj blizu - oddaljen šepet. In potem s kretnjami gluhih zblebetamo nekaj nesmislov nazaj. Sesta

V nihaju

Helena .
30.03.2015 21:11 (Mar 30, 2015)

Tup

Tu

Pam

Dum

Padec moje trhlo postavljene samozavesti.

Kaj narediš, ko si osramočena, užaljena in jezna? Pomivam posodo.

Zlagam stavke v črte in se jim smejim, ker so ukrivljeni in ne znajo zadeti sredine.

 

Bojim se lastne podobe. Ne tiste iz ogledala, tista je takšna, kot pač je. Včasih premazana s pudrom, drugič v packah sramu.

Bojim se lastne podobe. Strah me je misli in besed, ki jih povzočajo. Moji tako-opevani sistemi so prah, ki ga neznancem mečem v oči in jih dražim z nekaj ljubko postavljenimi stališči, ki jih podpirajo dvomljiva predvidevanja. Zanima me, koliko časa jih bom še lahko vodila za nos. Koliko refleksij izpred prejšnje zime še imam na zalogi? Koliko novih vprašanj, ki obračajo knjige na glavo?

 

Potonila sem pod lastno hrbtenico. Samo še prste stegujem proti nebu in upam, da nanje sede kakšna čaplja z ostrim kljunom. Mogoče jih bo skljuvala. Mogoče bo začelo boleti in bom prisiljena zajeti nov val kisika. Mogoče jih bo pojedla in od mene ne bo ostalo nič.

 

Nag

Premostitve

Helena .
16.03.2015 22:19 (Mar 16, 2015)

Si kdaj pomislil, koliko ljudi počne ravno to, kar sedaj počneš ti? In koliko jih počne še vse ostalo, na kar niti pomislil ne bi? 7 milijard preostalih možnosti in nekaj točk, ki se prelivajo s tvojimi gibi. Tvoje telo gradi prostor, premika atome in uničuje nepotrebne možne svetove. Tvoje roke so hipnotične silnice sveta. Ne slepim se, da sem za ta svet pomembna. Čisto lahko bi obstajal brez mene, vsi ljudje okoli bi bili bolj ali manj isti. Le da to ne bi bil moj svet. Zemlja bi se približevala Soncu in to ne bi bila moja Zemlja.

 

http://www.worldometers.info/world-population/

 

Gledam številke. Hipnotizirale so me. Ne gledam realnega stanja. Verjetno jih umre še več, verjetno se jih rodi še več. Za virtualno stranjo je ogromno ljudi, ki jih številke ne dosežejo. Nekaj jih ujamem. Sedem gre na osem. Tam nekje se je rodila nekaj Maria. In umrl nek John. Pa Alejandro in mogoče … kakšna Helena. Niham med homo-centrizmom posameznika in prerokom, ki si predstavlja ostalih 7 milijard mo

Mi ... samo smo

Helena .
14.03.2015 12:17 (Mar 14, 2015)

Nekje se mi je ustavilo. Tam, kjer bi morala biti "resnica", leži samo še več lepo zapakiranih besed. Ne morem se upreti stavku. Ujame me in lastovice kar same premagajo lebdeče črke. Opomnim se - iskati sivine. Nikoli nič zabetonirati do konca. Sem rekla, da Resnica ne obstaja. Da je vse skupaj samo impresionistična slika, ki je od blizu le kup pack. Drobovje se s tem strinja. Hrbtenica ugovarja, išče protiargumente, ki bi dali upanje za vsaj eno trdno stvar v tem svetu.

 

Na hitro preletim teorije znanih filozofov. Mislim, torej sem. Biti, je biti zaznan. Meje mojega jezika so meje mojega sveta. Ljudje radi ponavljajo take in drugačne stavke. Zdi se, da nekaj pomenijo. Pod besedami se da čutiti "pomembnost". Priznajmo si, večina ne ve, kaj so hoteli Descartes, Berkeley in Wittgenstein s tem povedati. Z nekaj intuicije se jih da razložiti, lahko jih preberemo kot verz refleksivne pesmi in nekaj časa kimamo, zlekljeni v naslanjaču. Če imamo slučajno še kaj več odvečnega časa in malo r

Interpretacije

Helena .
11.02.2015 14:11 (Feb 11, 2015)

Besede, ki jih pišeš, morajo biti tvoje. Odsevati morajo tvoje razmišljanje. Podariti se moraš. Zastonj se moraš razdajati naokoli, da te lahko "začutijo" in si oddahnejo - da, tam še obstaja človek, ki "čuti".

 

Iz tega razloga radi beremo ljubezenske zgodbe. Bolj so dramatične, tragične in oh-in-sploh neverjetne, raje jih imamo. Če najdemo v njih še kanček sebe, še toliko bolje. Nekdo tam zunaj nas razume, ve, kaj prestajamo sami, čuti. Čuti namesto nas. Nič ne de, če so romani fikcija. Zdi se, da je v njih več življenja, kot smo ga kadarkoli videli tekati po ulicah.

 

Ampak to ni dovolj … "pameten bralec" se oh-in-sploh ljubezenskih zgodb prenajé. Ni resnično, ni dovolj, za našo ogromno željo po "občutenju". Zato obstajajo blogi. Tam najdeš resnične ljudi. Tam so zgodbe, ki so resnične. Tam so ljudje, ki razmišljajo, in mogoče najdeš takšnega, ki se sklada s tvojim mišljenjem.

 

Navsezadnje pa so to le besede … besede pa so nepoboljšljive lažnivke. V njih se resnica prej ali slej i

Stopanje nazaj

Helena .
03.02.2015 19:17 (Feb 03, 2015)

(POZOR, REKLAMA!)

 

Če se večino časa po mestu sprehajaš z laptopom ali kupom knjig, te prej ali slej kdo vpraša, kaj študiraš. Če je odgovor filozofija, je odziv: (a) kisel nasmešek, (b) kak vljuden a-ha in (c) v najboljšem (najslabšem?) primeru vprašanje - kaj pa sploh počnete?, tam se samo pogovarjate, ali kako? In (moja najljubša) kaj pa boš, ko doštudiraš? Pri zadnjem se vse skupaj prej ali slej zaključi s kakšno obrabljeno frazo a la Ja, saj veš, kakšno je stanje … Če pa je sogovornik kak zagret medicinec, se lahko pogovor kaj kmalu zavleče.

 

Velja neko splošno prepričanje, da študij po večini služi temu, da boš dobil primerno službo in tako čim bolje služil človeštvu. Pustimo ob strani, da služb zaradi takih in drugačnih razlogov ni - še vedno je v nas zakoreninjeno prepričanje, da mora posameznik (vsak na svoj način seveda) "služiti skupnosti". Pri tem si sicer dovolim ogromno posploševanje in zanemarjam vse ostale dejavnike v človeški psihi, pa vendar bi lahko tako na grobo

Stopanje nazaj

Helena .
03.02.2015 19:14 (Feb 03, 2015)

(POZOR, REKLAMA!)

 

Če se večino časa po mestu sprehajaš z laptopom ali kupom knjig, te prej ali slej kdo vpraša, kaj študiraš. Če je odgovor filozofija, je odziv: (a) kisel nasmešek, (b) kak vljuden a-ha in (c) v najboljšem (najslabšem?) primeru vprašanje - kaj pa sploh počnete?, tam se samo pogovarjate, ali kako? In (moja najljubša) kaj pa boš, ko doštudiraš? Pri zadnjem se vse skupaj prej ali slej zaključi s kakšno obrabljeno frazo a la Ja, saj veš, kakšno je stanje … Če pa je sogovornik kak zagret medicinec, se lahko pogovor kaj kmalu zavleče.

Velja neko splošno prepričanje, da študij po večini služi temu, da boš dobil primerno službo in tako čim bolje služil človeštvu. Pustimo ob strani, da služb zaradi takih in drugačnih razlogov ni - še vedno je v nas zakoreninjeno prepričanje, da mora posameznik (vsak na svoj način seveda) "služiti skupnosti". Pri tem si sicer dovolim ogromno posploševanje in zanemarjam vse ostale dejavnike v človeški psihi, pa vendar bi lahko tako na grobo r

Novi veliki pok

Helena .
01.01.2015 16:52 (Jan 01, 2015)

V zraku nastanejo luknje. Kot majhne reže, skozi katere veje svež veter. Ne prehladen niti prevroč. Zdi se, da so ti možgani za hip zaspali in vidiš vse skrite črnine, ki so ti jih vztrajno zakrivali. Mižiš in gledaš in mižiš in vidiš. Nekaj je drugače. Tako klišejsko … drugače - ne moreš se otresti občutka, da te je nekdo gladko prevaral. Da ti je na koledar napisal vse te nove dneve, samo da bi te zmedel, da bi ti dal občutek lažne moči nad prihodnostjo. Za hip še obležiš. Opazuješ razpoke in tuhtaš, kako je mogoče, da je zdaj naenkrat toliko prostora. Soba se je razširila in med padanjem prahu najdeš kotičke, ki so videti kot majhna vratca do neznane dežele za njimi. Od sebe in potem nazaj.

 

Odpreš oči in pogledaš še enkrat. Reže še kar visijo nad tvojo posteljo in se pretvarjajo, da so resnične. So te prevarali? Je to samo prazen stiropor, ki razpade ob dotiku? Dihaš in vonjaš luknjičasto prevleko, ki se je samovoljno razprostrla čez sobo. Ura laže. Ustavila se je ob enih ponoči

Ko živim, ni smrti. Ko umrem, mene ni.

Helena .
20.11.2014 15:44 (Nov 20, 2014)

Upala sem se lotiti težke teme. Recimo, da bom vpletla nekaj filozofije, vendar vsekakor ne smete pričakovati trdnih argumentov postavljenih na temeljih čiste logike. Gre samo za nekaj intuitivnih načel, nametanih v razmišljanje, ki še niti približno ni dodelano.

Torej, stavek: Ko živim, ni smrti. Ko je smrt, mene (skupaj z življenjem) ni - nekaj takega, kot je trdil Epikur, če se ne motim. Zakaj bi se potem smrti bali? Ne ogroža nas. Direktno. Brez problema lahko nadaljujemo naša bolj ali manj izpolnjujoča življenja, ko se končajo, pa se pač končajo. (Vse skupaj predpostavja dejstvo, da nas Potem ne čakajo ognjeni zublji ali ubrano petje golih žensk/moških - torej to, da ko umrem, mene dejansko ni.) Živimo tukaj, zdaj, ko nas ne bo, pa tudi naše želje, hrepenenja, obžalovanja, strahovi izginejo. Izjemno mikavno razmišljanje pravzaprav. V tem trenutku nas smrt ne ogroža in ko umremo nas prav tako ne. Kje je potem panika, ljudje?

V bistvu pa ni vse tako enostavno. Ne smemo namreč preh

Ker se cenite!

Helena .
13.11.2014 13:56 (Nov 13, 2014)

Popoln nasmeh, zamah z lasmi, pomežik dolgih trepalnic, počasno razpiranje ustnic … "Ker se cenite!"

Sem ena tistih, ki se zabava ob gledanju reklam. Na nek način je prav hipnotično zanimivo, na kak način se skrbno izbrane besede vsedajo v možgane množic. Ja, zagotovo tudi vame, ko čisto instiktivno v trgovini sežem po šamponu, katerega reklama mi je bila pač najbolj všeč. O vplivu reklam bi se lahko govorilo še in še, čeprav se je že ogromno povedalo … O tem, kako reklame spodbujajo sploh zadnji trend unikatnosti in posebnosti, vse od raybank pa do allstark pa do navadnih britvic. O tem, kako se piflarji kul, kako je kul golota (ok, nič novega - le da je zdaj očitno sprejemljivo tudi hoditi popolnoma nag po mestu ;)), kako je kul izumljanje novih besed, kako je vse kul in oh in sploh posebno. Tako dobiš množico ljudi, ki mislijo da so unikat, a so v resnici samo gruča, ki sledi modnim trendom. Zadnji modni trend je pač izstopanje. Vendar kako lahko izstopaš med ljudmi, ki se vsi trud

Wanted

Helena .
11.11.2014 11:10 (Nov 11, 2014)

Preganjamo nekaj, česar nihče ne pozna. Pred tem istim bežimo. Bežimo iz nečesa in stremimo k nečemu. Ali je to res ena in ista stvar, je stvar razprave. Težava je v tem, da nihče ne ve, kaj naj bi To ali Ono sploh bilo. Česa se tako bojimo? In česa si tako obupno želimo? V bistvu je stvar še bolj zakomplicirana … ne, da se ne spomnimo, kaj je naš razlog za beg (ali iskanje), nihče se več ne spomni, da sploh bežimo. Velja splošno prepričanje da stojimo na mestu. In mogoče res. Kje pa je tu premikanje, če ti gre vse življenje samo zato, da ostaneš živ. Gre za željo po stagnaciji. Gre za življenje k "napredku", od katerega pa pričakujemo le to, da nam nudi službo, hišo in dobro mero denarja. Povejte mi, kdo si pa v resnici želi revolucije? Nihče. Ljubše nam je sedeti doma in trepetati za službo, od katere že mesece nismo prejeli dostojne plače. Nihče noče nikamor.

To je veliko zanikanj, tega se zavedam. Veliko posploševanj, zato mi oprostite, ker vse mečem v isti koš. Ampak ali nismo vs

Aristotelov filozofski nasmešek

Helena .
07.11.2014 12:38 (Nov 07, 2014)

Predstavljajte si takole situacijo: Aristotel se čisto po naključju znajde v našem času in stopa od fakultete do fakultete. Vstopi skozi vrata prve, pred katero stoji latinski izrek. Zloščena tla, vse v belem in zelenem - medicina. Pridruži se gruči študentov, ki se zlivajo skozi vrata ene od predavalnic. Aristotel se vsede v zadnjo klop in posluša. Po nekaj stavkih iz anatomije več ne more slediti. Vse preveč je latinskih imen, ki dežujejo na glave zdolgočasene mladine. Obupa in se sprehodi naprej. Naslednji faks - naravoslovna fakulteta, biologija. Aha … nekaj z razvrščanjem mu je znano, ostalo so spet neznanke. Takoj zraven - fizika. Teorija relativnosti, kaj je to? Potem književnost - tragedija, komedija … vse znano, potem se ustavi, ko pridemo do romanov ali še huje - konstruktivističnih pesmi. Ni si težko predstavljati, da je Aristotel popolnoma zmeden - čisto vse se je spremenilo.

Čisto na koncu hodnika še nekaj predavalnic, iz obupa vstopi še v te.

"Deset Aristotelovih kategor

McDRIVE

Helena .
07.11.2014 12:35 (Nov 07, 2014)

Razmišljanje resno škoduje zdravju, nas učijo v osnovnih šolah, ko nam v glavo vbijajo enačbe premo enakomernega gibanja. In potem znamo. Vstavljamo te in one količine ter pridno računamo. Če vstanem ob petih, pridem tja ob pol šestih, doma bom ob treh in tako naprej in tako dalje … Ja, enačbe odlično obvladamo, sploh tiste, ki govorijo o gibanjih naprej - enakomernih. Nič pospeškov, nič preobratov, ampak prijetna počasna vožnja naprej … ali vzratno? Za enačbo je popolnoma vseeno, če se nekaj giblje naprej ali nazaj, kajne? A potem uporabljamo to tako-napredno znanje za vzratno vožnjo? Hmm … mogoče pa gre zato tako počasi, "rikverc" kljub vsemu ni peta prestava …

A važno je, da so sedeži udobni. To je to, kar iščemo. Glamur, lepo zarobljeno usnje za naše okrogle rite. Po možnosti še avtomatsko prestavljanje, da ni potrebno razmiiišljaati, kako treba voziti, ko želimo navkreber. In tako to gre … nekam navzdol, ker so enačbe kljub vsemu zelo zahrbtne reči. Misliš, da jim lahko zaupaš, p

Oglasi

kupite actavis promethazine z vijoličnim sirupom za kašelj codeine kupite tablete proti bolečinam, nembutal, seconal, oxycotin, di, valium, hydrocodone & ritalin online. ime podjetja: marek pharma e-pošta: (marekpharma1@gmail.com) whatsapp številka: +1 (608) 620-3565 spletna stran: http: //www.marekpharma.com/ id wickr: marekpharma1

Kategorija: Medicinski in ostali pripomočki

Cena: 100 €

kalijevega cianida, tablete in prašek kcn 99,99% ime podjetja: marek pharma e-pošta: (marekpharma1@gmail.com) whatsapp številka: +1 (608) 620-3565 spletna stran: http: //www.marekpharma.com/ id wickr: marekpharma1

Kategorija: Medicinski in ostali pripomočki

Cena: 100 €

velika ponudba nadomesnih tipkovnic za prenosne računalnike znamk acer, apple, asus, dell, fujitsu, gateway, hp,.. cene se gibljejo okoli 25,00€ - 40,00€. veliko tipkovnic je na zalogi v našemu skladišču. vabljeni!

Kategorija: Torbe in dodatki

Cena: 35 €

velika ponudba nadomestnih napajalnikov za prenosne računalnike znamk acer, advent, apple, asus, dell, fujitsu, gateway, hp,.. veliko napajalnikov je na zalogi. hitra odprema. cene se gibljejo okoli 15,00 - 30,00€. vabljeni.

Kategorija: Torbe in dodatki

Cena: 25 €

velika ponudba nadomestnih baterij za prenosne računalnike znamk acer, advent, apple, asus, clevo, dell, fujitsu, gateway,.. na zalogi je veliko baterij. hitra odprema. cene baterij se gibljejo med 25,00€ in 100,00€. 

Kategorija: Torbe in dodatki

Cena: 35 €

7081.) kaznilnica v snegu - gaston charlet

Kategorija: Leposlovje

Cena: 8.99 €

15.) menuet za kitaro - vitomil zupan

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

4333.) njeno življenje - guy de maupassant

Kategorija: Leposlovje

Cena: 7.99 €

156.) gostilne na slovenskem

Kategorija: Družina in vzgoja otrok

Cena: 15 €

1084.) vzgoja otrok v težavnih obdobjih - dr. benjamin spock

Kategorija: Leposlovje

Cena: 13.99 €

1709.) šopki za adama venijo - andrej blatnik

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj