V lovor in nazaj

OddajHelena ., dne 2015-10-03 ob 23:19:05

Skrijem se v televizijo. Gibajoče slike me potegnejo vase in me prijetno zmeljejo. Da sem mehka in mlahava. Lahko se zlijem v neznanca in mu obsedim v možganih. Tam je zmešnjava. Še več ljudi, ki jih ne poznam in živijo svoje dihanje. V vseh telesih je enako. Ljubezni, sovraštva in besede, ki nimajo nanašalca.  Visi pod stopom in se pretvarja, da je življenje. Vstati ob šestih, pojesti kosilo ob drugi, klepetati o jutrišnjem dnevu. "Grem po sveže žemljice." "Igrala bova tenis." Ljudje, ki vedo, kaj počnejo. Sem spužva v njihovih možganih. Tiho se plazim med izrečenim in včasih lahko vmes zaslišim lastni vzdihljaj. Slike me posrkajo v nekaj podobnega materiji. Tam sem. Sem.

 

Gospod in gospa sedita na stolih pred hišo. Sonce obseva zadnje stene, tako da senca pada na vso dvorišče. Na kolesu se pelje mimo. Samo še nekaj kilometrov dalje, potem se bo obrnila. Da prezrači misli. Mogoče bo več kisika v žilah vzpodbudilo srce. Hitreje mora bíti. Hitreje, da ga bo čutila.

 

Slike se menjavajo s svetlobno hitrostjo.  Gravitacija je še hitrejša. In nepričakovane besede. Smeh, ki zaduši mučno tišino. Skrijem se v smeh. Čisto sproščeno, tako da mislijo, da sem v celoti. Smeh potuje od prstov na nogi, preko pljuč, kjer dobi zagon in potem čez glasilke skozi usta. Zobje zašklepetajo, ustnice se oblikujejo v lep krajec. Luna se ne zmeni zame. Predobro se skrivam, ko govorim v nepovezanih stavkih. Čuden je občutek, ko se je kasneje treba odkriti. Počasni koraki in oklevajoči gibi slačenja. Slečem se in potem gola hodim po stanovanju. Plazim se po koži. V ogledalu. Po nogah, skozi prste v želodec. Tam se nekaj premika. Mogoče sem to jaz.

 

Na križišču ostro zavije. Avto, ki se pelje mimo, mora zapeljati na rob, da se ji pravočasno izogne. In zdaj dirka nazaj, se ji vrti v glavi in srce res začne bíti. Čuti ga v hrbtenici. To lahko pomeni dvoje - ali bo razpadla ali se je komaj sedaj spravila v pogon. Mehanizem, ki je bil sestavljen že ob prapoku je začel delovati. Sistem je v obdobju zaganjanja. Po isti cesti se pelje nazaj. Na hrib in potem dol. Dol do hiše, kjer sta sedela gospod in gospa. Požene pedale in globoko vdihne. Imeti mora dovolj zraka. Pred hišo ni sledu o ostarelemu paru. Na stolih sedita dva mačka. Kako hitre so lahko preobrazbe?

 

Skrijem se v ekran. V besede. Kako hitre so lahko preobrazbe?

profileimage
Všeč mi je
2
Komentarji
2
Helena .
0
Oct 08, 2015
Heh ... :D

;)
#2
Lara Arh
0
Oct 08, 2015
Kot vedno, vedno znova presenečaš... ampak s tem si me pa očarala čiiiist: Skrijem se v smeh. Čisto sproščeno, tako da mislijo, da sem v celoti.
#1
Helena .
Helena .
Objavil/a 2015-10-03 23:19:05 (Oct 03, 2015)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Klobasanje klobas (oz. umetnosti)
V lovor in nazaj
Izgubljena prtljaga
V čem je smisel krompirja ali Kratek pregled problema eksistence
Nasmeh, prosim!
Obala
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
junij 2019
PTSČPSN
12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj