"Oči, kam greva?"

"V vesolje."

"V vesolje?"

"Obiskat greva babico Pavlo."

"Kaj pa počne babica Pavla v vesolju?"

"Šteje zvezde."

"Zakaj pa šteje zvezde?"

"Da ji ne bi bilo dolgčas."

"Hmm … zakaj pa je potem šla v vesolje, če je vedela, da ji bo tam dolgčas?"

"Ne vem."

…

"Ker mora nekdo zvezde prešteti?"

"Ja. Zato."

"Zakaj pa jih ne šteje raje z vrta?"

"Ker se z vrta ne vidi vseh."

"Ker je tam visoko drevo?"

"Ja, ker je tam visoko drevo."

"Bom tudi jaz v vesolju štel zvezde?"

"Boš."

"In ti?"

"Tudi."

"Bova skupaj štela zvezde, kot jih štejeva na vrtu?"

"Bova."

"In potem, ko bodo vse zvezde preštete?"

"Ne bodo. Vesolje je neskončno."

"Neskončno?"

"Ja. Vedno znova nastajajo nove zvezde."

"Zato mora vedno več ljudi v vesolje?"

"Ja, verjetno zato."

"In se tam srečajo in pogovarjajo o številkah?"

"In si jih zapisujejo."

"Ne maram številk."

"Lahko šteješ tudi v zajčkih."

"Res? Potem pa jih bom naštel cel kup!"

"Ampak zaenkrat greva samo pozdravit babi."

"Prav."