Kontra-verzno

OddajHelena ., dne 2015-04-09 ob 12:16:02

Sem Helena, študentka filozofije in slovenščine, lahko sem naključnež, ki ga srečaš na ulici, ne da bi ga srečal za res. Nimam pojma o zarotah v Ameriki, cenah nafte, religioznih vprašanjih šiitov in sunitov ter vsakodnevnih umorih bogov. Ne spoznam se na uradne kritike socializma, komunizma, kapitalizma in ostalih trenutno priljubljenih - izmov. Ne vem veliko o številkah, ki pričajo o letnem onesnaževanju, ne vem točno, kaj vse je krivo, da se led na Grenladiji topi. In ne poznam natančnih posledic svojih vsakodnevnih "tako spornih"  dejanj. Tako na kratko - očitno nimam več pojma o "velikih svetovnih problemih" kot katerikoli drug navaden državljan. Vem nekaj o razvoju slovenkega knjižnega jezika, nekaj o posebnostih v sklanjatvah, nekaj o Hobbsovem Leviathanu in počelih in bistvu pri Akvinskem.

Torej nekaj … česar širše publike pač ne zanima. Nekaj, kar je neuporabno, nekaj, kar mi v življenju pomaga toliko kot vse prebrane knjige iz zbirke Pesem ledu in ognja. Očitno sem brezupen primerek "intelektualca", ki ga lahko mirno spregledate.

Znam pa še nekaj … postavljati vprašanja. Znam vprašati zakaj in znam poslušati in se učiti. Najhujše od vsega: mislim, da sem zaradi te zmožnosti spoštovanja drugih mnenj (ki so po moji presoji tega vredna), manj neumna od večine ljudi. Da, mislim, da obstajajo manj in bolj neumni ljudje na tem svetu in da vsa mnenja niso enakovredna. Torej, da so nekatera vrednejša od ostalih. Zavedam se, da je to v svetu, ki navidezno teži k enakopravnosti ali celo enakosti, grozno, nesprejemljivo, kontra-verzno trditi. Zdi se, da moraš sprejeti dejstvo, da je očitno v tem svetu vse relativno, vse enako pravilno in potemtakem tudi mnenje izobraženca na nekem področju enakovredno kot mnenje laika. Samomorilsko je, da to objavljam na blogu, ki temelji na enakovrednoti mnenj. Seveda ne pravim, da bi morali ljudem onemogočati izražanje mnenja na področju, kjer niso strokovnjaki (saj to ravnokar počnem tudi jaz, kajne? In že zaradi tega me lahko gladko prezrete), ampak iz tega, da lahko vsak izrazi svoje mnenje, še ne sledi, da je njegovo mnenje enakovredno tistemu, ki področje bolj pozna. Saj tudi soseda, ki napoveduje vreme s pogledom v nebo in z napovedjo večkrat zgreši kot zadane, ne jemljemo enako resno kot metereologa (tukaj predpostavimo, da so podatki meteorologa večkrat pravilni). Ampak tako dojemanje se ustavi pri vsesvetovnih problemih, kjer postaja vse manj jasno, kdo je tukaj "strokovnjak". Tukaj smo namreč vpleteni čisto vsi in naenkrat se znajdemo sredi množice mnenj, o reševanju globalnega segrevanja, pokvarjanosti kapitalizma, temeljih vere … katera bi morali vzeti vsa kot enakovredna. Kot sem povedala - nisem strokovnjak na teh področjih in zato z lahkoto priznavam, da je moje mnenje o stanju v Iraku (četudi je izpeljano iz zanesljivih djestev), veliko manj zanesljivo od tistega, ki dejavno raziskuje in preučuje tako stanje že veliko dlje časa (v to raziskovanje po mojem mnenju ni vključeno spremljanje medijev, ker so mediji zelo nezanesljiv vir informacij).

Ja, tako lahko pridemo do elitizma - mogoče, zelo verjetno - do katerega čutimo instiktivni odpor, saj bi morali priznati, da ima nekdo bolj "prav" od nas. Ampak če tega ne storimo, se znajdemo v zmešnjavi, kjer vsi govorimo drug čez drugega, ni pa nikogar, ki bi vse skupaj smiselno sestavil v celoto. Celoto, ki bi mogoče bila celo bližje rešitvam (če kaj takega, kot je rešitev, sploh obstaja, seveda).

profileimage
Všeč mi je
2
Komentarji
5
Helena .
0
Apr 10, 2015
Lara, hvala za tole :) preširoka tema ... da bi se kar tule zaključila :)
#5
Lara Arh
1
Apr 09, 2015
Bom še tu prilepila, kar sem ogovorila Zvonetu na njegovo zanimivo pisanje
http://www.publishwall.si/zkrusic/post/120840/enakopravnost-je-pravica-vsakega-in-vseh



Zvone, se popolnoma strinjam s tvojimi besedami, vendar bi bilo utopično kakršnokoli razmišljanje, da je enakopravnost možna. Za to, da bi bili resnično enakopravni bi se morali roditi v identično okolje, pod identičnimi pogoji, pa še takrat bi bila enakopravnost zelo vprašljiva, saj človeka goni cela vrsta kompleksov... Ali se s tako resnico strinjam? Nikakor ne. Žal so lahko enakopravni le enaki si med sabo... to je žalostno, vendar resnično. Da sta le dve osebi lahko medsebojno enakopravni, morata obe razpolagati z enako dozo znanja (izkušenj)... To dejstvo, nas pa zgodovina človeštva uči, je pošteno nemogoče. Vedno je močan nadjarmljal šibkejšega. Verjemi, nikldar mi to ni bilo všeč. Dobra smernica bi bila že samo opuščanje kompleksov, pa jih ljudje tako objemajo kot del jaza, da je joj. Marsikomu namreč ni dovolj jasna razlika med Imeti ali Biti (Fromm)...

In kot piše španski filozof Savater v 7 kapitalnih grehov (Los siete pecados capitales), vsaj v prvem delu knjige razgalja človeško nrav. Dokler se človek sam v sebi spremenil ne bo, nobena sprememba ne bo možna, še manj pa enakopravnost.

Eni jo vidimo kot vseobsegajočo in hrepimo po njej. Drugim so to okraski, ki jih za življenje in preživljanje v njem pač ne potrebujejo. Navsezadnje lahko tudi v tem vidimo neko enakopravnost. In eni in drugi imajo pravico do obstoja, pa če nam je to všeč ali ne.
Od tu večna borba med nami ki se, če bi le mislili da smo si enakopravni, ne bi dogajala. Vsak bi si našel kos svoje zemlje in na njej v miru bival v enakopravnosti z enako mislečimi.

Prosim povej, ako se ti zdi, da sem kaj spregledala.


Upam, da si razumel kar sem želela povedati. Nikakor se ne zoperstavljam tvojim trditvam. Ampak, da do takega sprejetja pride, je vedno bilo in ostaja v naravi človeka. Posameznik nima žal moči nad človeštvom.


Ako me spomin ne vara, je bil nekje v Indiji narejen poizskus. Davno nazaj sem gledala dokumentarni film o tem. Znotraj nekega mesta so skušali umetno ustvariti pogoje za enakost in enakopravnost. Vsi ljudje so bili za svoje delo enako plačani. Vsi so živeli z enakimi možnostmi - je to kaj drugega kot enakopravnost? Izcimilo se je pa v to, da so ljudje po nekaj letih množično odhajali, saj jim pohlep ni dovoljeval tega, da bi se lahko enačili z drugimi. Ko so posameznike spraševali, čemu to mesto zapuščajo, je bil temeljni odgovor - navajam lasten povzetek: Prišel sem, ker sem verjel, da bom s tem sledil svojim sanjam o enakosti. Odhajam pa, ker nimam nobene stimulacije, da bi dosegel kaj več. Več namreč lahko dosežeš, ko se lahko primerjaš in ko sam presodiš, da si dosegel več kot drugi. Če si pa zato še nagrajen in ti materialne dobrine s katerimi razpolagaš to potrdijo (2 avtomobila namesto 1, 4 TV-ji namesto enega), potem bomo tudi razumeli kolikšna je navezanost posameznikov na materialno... Kaj čmo? Takle imamo...

Saj pravim, povej če sem, po tvojem mnenju, kaj zgrešila.
#4
Lara Arh
1
Apr 09, 2015
Odlično Helena, odlično.
#3
Helena .
2
Apr 09, 2015
Takoj za Don Viktorjem, ki mu je vse Jasno! :D
#2
naprimer Janez
0
Apr 09, 2015
Heleno za prvo žensko predsednico!
#1
Helena .
Helena .
Objavil/a 2015-04-09 12:16:02 (Apr 09, 2015)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Klobasanje klobas (oz. umetnosti)
V lovor in nazaj
Izgubljena prtljaga
V čem je smisel krompirja ali Kratek pregled problema eksistence
Nasmeh, prosim!
Obala
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj