O zaznavanju jabolka in obstoju zdravnika (Maja I.)

OddajHelena ., dne 2014-12-14 ob 16:28:04

Biti nekaj več, kot si, je lahko včasih najlažja stvar na svetu. Vsi smo več od sebe. Ker jaz je le majhen, zgoščen skupek, ki se razliva čez stole, mize, omare, lake za nohte, robčke, koše … smeti.

Imam se za več od smeti. Imam se za več od tebe in njega in onega in nečesa tako tujega, da ga ne morem niti videti. Imam se za več od niča. Biti, je biti zaznan. Zame ni drevesa, če ga ne vidim in ni njega, če ga ne vidim (ne vidim te!) in ni mene, če se ne zaznavam. Zaznavam se. Ves čas skrbno pazim, da mi kak del ne uide. In kopičim. Čez krhke misli lepim kolaže juter, večerov, viskijev, kav in cigaret, ki jih nisem nikoli pokadila. Ime mi je Maja. Živim tako, da se zaznavam. In če zaprem oči … včasih vidim zgodbo.

 

Biti je nekaj več od mene. Biti je težka beseda, tako težka, da jo je gravitacija že zdavnaj zložila, stisnila pod vsak majhen svinčnik. Biti ne moreš čutiti. Bit je hrapava in svilnata. Je občutek pod prsti, ko ti blazinice pobesnijo in napolnijo sobo. Ogledalo me gleda. Tako občutljivo in mirno - kot bi mu bilo znano nekaj, kar je meni pobegnilo. Biti. Ogledalo nima biti. Ne, ne ogledalo, odsev. Odsevi in sence so problem ontologije. Epistemologija je nekaj, kar visi v zraku že kar nekaj časa in ne pove nič novega. Razen tega, da se ne moremo dogovoriti, kaj sploh lahko vemo. In o čemer niti govoriti ne moremo.

 

Ljudje radi govorimo, razpravljamo, sporne tematike pakiramo po predalčkih: skoraj-rešeno, dva-možna-odgovora, preveč-razvejano, kristalno-jasno-le-ljudje-ne-razumejo, o-tem-se-ne-govori … Tako nekako, potem pa kimamo, odkimavamo, skomigamo z rameni in vmes nam stavki lezejo iz ust, ušes, nosov, riti in ostalih lukenj, ki jih je Bog pozabil zamašiti.

 

Lažje je biti kamen. Kamen je popoln, ko pusti, da ga voda oblikuje v majhno kroglico, ga pretolče, pretrese, izvleče iz njega vse misli in jih položi nazaj v reko. Misli bi morale teči skupaj z rekami. Ne razumem, kako so se lahko znašle še v naših ubogih možganih, ki ne vejo niti, kaj točno si morajo z njimi začeti. Do neke pomote je moralo priti. Da človek lahko misli. Ne tako, kot misli drevo ali mačka … tako - v krogih. Tako, da vrti, uničuje in nato na novo sestavlja. Zakaj smo si zaslužili tako Sizifovo delo? Zaradi jabolka? Ampak jabolka so vendar užitna zadeva … jabolka imajo veliko vitaminov. Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. Smo pojedli jabolko, ker smo se ustrašili zdravnika? Zobozdravniki so resna reč. Vrtajo tam, kjer boli in nič ne pomaga, če vemo, da lahko samo z bolečino premagaš bolečino. Zdravniki so hudič. Jabolko pa prežene hudiča.

 

Pa vendar je tako težko misliti … Z jabolkom ali brez. Če je dal jabolko hudič ali pa ga nam je podtaknil vsedobri Bog. Ker Bog je nekaj presežnega, vsepopolnega in manjkala bi mu ena popolnost, če ne bi obstajal. Obstoj je popolnejši od neobstoja. Če Bog ne bi obstajal, ne bi bil popoln. In Bog je popoln. Tudi jaz obstajam. Sem popolna na nek čuden način … (Zakaj si včasih želimo umreti?) Rada uničujem in na novo sestavljam. Rada mislim in jem jabolka. Četudi sem nanje alergična. (Sprašujete kako lahko jem jabolka, če sem nanje alergična? Tako da zraven pojem še eno miceno tabletko.)

Imate me za noro. In ime mi je Maja. Tukaj nekje bi zdaj morala priti moja zgodba. Pa ta sploh ni pomembna. Izmišljena je. Ne obstaja. Obstoj pa je ena od popolnosti. Vsa umetnost je skrajno nepopolna. Kaj hočemo …?

Še vedno lahko prikimavamo.

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
7
Helena .
0
Dec 17, 2014
ahh ... saj tudi jaz ne razumem ...
(Biti ali ne biti je vedno vprašanje s tremi pikami na koncu)
#7
naprimer Janez
0
Dec 17, 2014
Spadam med tiste, ki ne razumejo.

Se umikam. :)
#6
Helena .
0
Dec 17, 2014
Dejan, ampak ravno v tem je štos ... "sem ponosna - kar mislijo drugi, me ne zanima. Bistvena je moja percepcija." :)

Dare ... nedokončanemu vprašanju lahko le prikimam in ga uvrstim med: kristalno-jasno-le-ljudje-ne-razumejo ;)
#5
Dare Likar
0
Dec 16, 2014
Biti ali ne biti ...?
#4
naprimer Janez
0
Dec 16, 2014
No ja, hotel sem sam povedat, da je fse stvar percepcije.

Iz stališča posameznika moraš bit ponosen, iz stališča večine pa to postane napuh.

Razni patrioti so lep primer, npr. Hrvati z "Ne može nam niko ništa!" ...
#3
Helena .
0
Dec 16, 2014
pa so tanke te meje ... med napuhom in ponosom ;)
#2
naprimer Janez
0
Dec 15, 2014
Hehe ...

Kar imamo "mi" je ponos, kar imajo "oni" pa je napuh. :)
#1
Helena .
Helena .
Objavil/a 2014-12-14 16:28:04 (Dec 14, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Klobasanje klobas (oz. umetnosti)
V lovor in nazaj
Izgubljena prtljaga
V čem je smisel krompirja ali Kratek pregled problema eksistence
Nasmeh, prosim!
Obala
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
oktober 2019
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj