Kako so vesoljci ugrabili b/Boga (ali - Pogovori)

OddajHelena ., dne 2014-11-27 ob 19:50:17

*Približen oris pogovora naše širše družine ob enem od tedenskih srečanj - zmedenost in nedokončanost tem je rezultat govorjenja drug čez drugega in neskoncentriranosti vseh navzočih.*

Stara kmečka hiša, velika kuhinja s še večjo mizo. Nekaj ljudi zbranih okoli, zunaj prva tema, ki jo poskuša pregnati oranžna luč nad mizo in vroči radiatorji. Na mizi vse polno peciva, vmes še domač kruh, klobase, sir, vložene kumarice in vse kar spada zraven. Oh, in seveda vino.

Vsedem se poleg babice in popiham sveže nalakirane nohte. Sestrična, ki mi jih je malo prej mojstrsko premazala, jih precenjujoče pogleda. "So v redu?" Dvignem obrvi. "Se hecaš? Super so, sama nikoli ne bi uspela nardit tega …" Roke dvignem v zrak, da se rdeči nohti jasno zasvetijo.

Stric opazi mojo pristotnost in vklopi svojo uradno različico svojega glasu: "Helena, kako pa kaj ljubezen?" Odlično, spet to … počasi bo mi že zmanjkovalo izvirnih odgovorov. "Ljubezen je. Vedno," končno odgovorim po nekaj sekundni "skrivnostni" tišini. Stric se narejeno nejevoljno obrne k mojemu ateju (op. p.: očetu). "Vidiš, taki so preveč pametni …" Nekaj kratkih stavkov, ki se vrtijo v običajno smer: kvazi-intelektualci smo obupni sogovorniki. Ne moreš jih razumet, pa če se na glavo postaviš in tako dalje in tako naprej ..

"No, Helena, potem pa mi nekaj povej - misliš, da smo sami v vesolju?" Presenečeno se zavrtim v stričevo smer. Dobro, take pogovore smo že nekajkrat dali skozi, ampak on je bil vedno prvi, ki je vstal in si šel ven prižgat "en čik".

Jaz: "Nimam pojma. Povsem možno je, da nismo sami, ampak to ne igra vloge … če so vesoljci višje razviti, nas ne šmirklajo, če so slabše, ne vedo za nas."

Stric: "Nee … nekdo nas je postavil sem." (dramatično zaključen stavek)

Jaz: "Dokazi?"

Mama: "Saj pa ljudje ves čas pričajo o obstoju vesoljcev …" Stric: "Dokazi dokazi … tak pač je!"

Jaz: "Pričevanje ljudi je dokaz? Potem obstajajo vsi paranormalni pojavi, o katerih se tako rado govori."

Mama: "Ja, saj pa se to ves čas dogaja … čudeži, stvari, ki jih ne razumemo, spominjanje prejšnjih življenj …"

Jaz: "Ah, dobro … točno, ti pa tvoje ezoterični pojavi. Ampak prejšnja življenja? Ta pa je težka … v reinkarnacije me ne prepriča zgolj skupina ljudi."

Mama: "Od kod pa potem pridejo ti njihovi spomini? Se je vsem pripeljalo? Pa tistim, ki trdijo, da so jih ugrabili nezemljani? Vsi po vrsti so nori?"

Jaz: "Ja." Stric (ateju): "Si gledal tisti film? … nezemljani … prišli, oče išče hčerko … kaos … držita se za roke … in na koncu je res žalostno …"

Mama: "Kako pa potem, da so pričevanja skladajo med ljudmi, ki se niso nikoli srečali?"

Jaz: "Ahhh … to so pa že težke teorije. Trenutno berem Locka …"

Stric (očitno film razložil že do konca): "Koga?"

Jaz: "Locka, britanski filozof, empirist, tam 17., 18. stol."

Mama: "No, da slišimo." Stric: "Vidiš, tega pa jaz ne maram. Nekje nekaj prebereš in potem to trosiš okoli." (me strogo pogleda) "Kako pa veš, da je to resnica?"

Jaz: "Ni to absolutna resnica, je pa podlaga za najboljšo teorijo, ki sem jo kdaj slišala."

Stric: "Slišala, slišala … kaj pa tvoje ideje? Sam moraš razmišljat!"

Jaz (ne morem se upreti sarkastični gesti - ti-to-meni?): "Saj ne ponavljam kot papagaj, kaj sem slišala. Berem pa, da. Potem kombiniram, primerjam, kritiziram … in potem sestavim teorijo, ki je meni najbolj pisana na kožo. Saj to delamo vsi … teorije prilagajamo našim začetnim intuicijam."

Stric: "Ampak še vedno so to samo teorije, ni resnica!"

Jaz: "Kaj pa potem je resnica? Tudi to da je Zemlja okrogla, je zate samo teorija … saj je nisi videl na lastne oči."

Stric: "Pa to je drugače …"

Mama: "To je njena resnica. V katero ona trenutno verjame … ti imaš pač svoje."

Stric: "Jaaa … samo jaz sem to sam pogrunto. Razmišljam!" Jaz (bolj sama sebi): "Ampak to ne pomeni, da univerzalne resnice ni …"

Jaz: "Super. Razmišljanje je zakon. Kaj pa misliš, da jaz delam?"

Stric: "Ti samo bereš …"

Jaz: "Jaaa … očitno …" Mama: "Ampak mene res zanima, kaj pravi ta tvoj Locke."

Jaz: "V bistvu je to moja, malo tako po domače skupaj sestavljena teorija, Locke je bil samo iztočnica … Gre pač za to, da imamo ljudje enak oz. vsaj podoben koncept razmišljanja. Ni nobenih vrojenih idej, ki bile vedno v nas, ala prejšnja življenja, ampak vse dobimo od zunaj. Samo koncept razmišljanja imamo vsi isti, zato pridemo, tudi če se ne pogovarjamo med seboj, do podobnih rezultatov; na primer podobne ideje lepega, oz. v tem primeru - ugrabljanja marosovcev … Na podoben način nam delujejo asociacije itd. in zaradi tega lahko seveda zmanipuliraš množico … super se da predvidit, kaj hočemo in na kak način se da to izkoristiti. Na enak način se potem tudi "ustvari" množica ljudi, ki trdijo, da so jih ugrabili marsovci. Ljudem se zmeša in ker so tako zbombandirani z nekimi nezemljani, "norost" pač pride do izraza na tak način." Utihnem, zajamem sapo in za hip pomislim, če je kaj od tega, kar sem povedala, sploh imelo smisel …

Mama: "Aha … recimo ... ampak pri prejšnjih življenjih je pa spet dugače …"

Jaz: "Ja, saj se strinjam, da je možno, da je nekaj takega obstaja, že zaradi ukrivljenosti časa in prostora, ampak …"

Teta: "Verjameš v Boga?"

Jaz: "Kdo? Jaz?" Stric: "Od kod pa je te to zdaj prišlo?"

Teta: "Ti, ja."

Jaz: "Ne. No … ja, ampak ne v boga, ki bi imel zavest, se nas zavedal ali nas celo zavestno ustvaril …" Možgani se mi prevrtijo malo naprej in nazaj. "Da bi to razložila, bi bili tukaj še par ur več."

Teta: "Ja, v kaj pa potem ti sploh verjameš?" Me pogledajo, kot da sem padla z lune.

Jaz: "V človeka, se mi zdi …"

Počasi izgubljam občutek, kaj so tu sploh moje misli in kaj le besede, ki mi letijo z jezika …

 

*Tukaj se pogovor seveda ne konča, vse bolj pa začne izgubljati na smiselnosti in koherentnosti.*

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
55
naprimer Janez
1
Dec 04, 2014
No, itak, da ni samo negativno to.

Sej včasih lažemo tudi za to, da obvarujemo koga, ki nam je pri srcu.
#55
Helena .
0
Dec 04, 2014
Edini pravi ljudje - lobisti? Heh .. nee... vsak je pravi, ki zna lagati. :)

Hmm.... ja po tej teroji res - ne bi pa rekla, da te laganje dela za drugačnega od živali, ampak dejstvo, da si sploh SPOSOBEN lagati.
Seveda pa ni uporabljanje te zmožnosti vedno nujno ... je pa priročno ... laganju se po mojem ne bi smelo pripisovati le negative ... saj pa umetnost obstaja samo zato, ker znamo lagati. ;)
#54
naprimer Janez
0
Dec 04, 2014
Aja, se pravi so lobisti edini pravi ljudje, ker res obvladajo govor? :P

Nategovati/lagati en drugemu pa znamo.

Sploh pa je bistvo človeka, največje od vseh, da se pretvarja/nosi masko, se pravi laže.

Pretvarjanje/laganje loči človeka od živali, torej?
#53
Helena .
0
Dec 04, 2014
Obstaja teorija, da obvadaš govor v polnem pomenu besede, ko znaš lagati oz. znaš drugim ljudem pripisati napačna mnjenja ...

Torej bi rekla, da je razlika med človeškim govorom in živalskim komuniciranjem, zavestno tvorjenje napačnih mnenj (laganje) in pa zavedanje, da nas lahko tudi drugi "nalažejo".
#52
naprimer Janez
0
Dec 03, 2014
Recimo potem, da je bistvo človeka, da ima dar govora.

Ampak tudi kiti in delfini so sposobni komunicirati med sabo npr. S petjem ... ni ravno govor kakor ga mi poznamo, a še zmeraj komunicirajo. Isto je verjetno z drugimi živalmi.

Ne znajo pa podajati mnenj .... se pravi, bistvo človeka --- tvorjenje mnenj? :P
#51
Helena .
0
Dec 02, 2014
(še vedno se ne strinjam s tem bistvom ;))

Hmm....ja, imaš prav. Govor. Pa smo tam, kjer ni jasno ali je govor dar ali prekletstvo :)
#50
naprimer Janez
0
Dec 02, 2014
Ja, super, to je potem bistvo človeka. :D Haha ...

Good question.

Pa se človek zaveda vrednosti svoje umetnine? :P Meni se bolj zdi, da ljudje ne vemo kaj natanko sploh delamo dokler tega ne osmislijo drugi ... in to nas spet dela ljudi: sposobnost govora.

Živali ne morejo ocenjevati svojih umetnij, ker ne znajo govorit, zato ne morejo se zavedati vrednosti svoje umetnine. :(
#49
Helena .
0
Dec 02, 2014
H: Uničujem. Lahko tudi ne bi.
D: Ampak potem ne bi bila več človek.
H: Zakaj ne? Bi bila žival?
D: Točno tako.

Jaz sem to razumela tako, da je torej uničevanje tisto bistvo človeka, ki pa ga nima žival ... torej je to lasnost, ki ga ločuje od živali (kot - ptica leti, podgana ne - torej ju sposobnost (ne)letenja ločuje.)

Živali znajo ustavarjati .. sem pa skeptična, če je to enak način kot pri ljudeh - se živali zavedajo vrednosti svoje umetnine?



#48
naprimer Janez
0
Dec 02, 2014
Neee, nikjer nisem napisal kaj loči človeka od živali.

Če se greva kaj loči človeka od živali je to res samo in samo: govor.

Tudi žival zna ustvarjati. Poglej si primate kaj vse so sposobni. :D
#47
Helena .
0
Dec 02, 2014
Človek je žival in vse, kar ga loči od živali je sposobnost uničevanja - tvoja trditev (pravilno?)

Moja trditev - sposobnost uničevanja je samo ena od mnogih sposobnosti, ki jih ima človek in jih nima žival. Druge bi še bile: govor (ja, lahko napadeš ta-preljubi-govor), abstrahiranje (s tem dobiš množico pojmov, ki jih živali nimajo - lepota, dobro, slabo, navsezadnje Bog), ... (tu vmes jih je verjetno še cela vrsta) .... in pa umetnost - torej ustvarjanje nečesa novega, nečesa, česar nikjer ni, fikcije :)
Ne samo uničevanje, tudi ustvarnjanje nečesa popolnoma novega, drugačnega...
#46
naprimer Janez
0
Dec 02, 2014
Točno tako. :D

Ampak oklicat človeka za žival ni žaljivka.

Oklicat žival za človeka pa je, se mi zdi. :P
#45
Helena .
0
Dec 02, 2014
Zakaj ne? Bi bila žival?
#44
naprimer Janez
0
Dec 02, 2014
Ampak potem ne bi bila več človek :(.
#43
Helena .
0
Dec 02, 2014
Uničujem.
Lahko pa tudi ne bi.
#42
naprimer Janez
0
Dec 02, 2014
Ti ne uničuješ?

Pomisli malo ... :P
#41
Helena .
0
Dec 02, 2014
Prvič - vsi ljudje ne uničujemo. Oz. vsi imamo vsaj hipotetično možnost, da ne uničujemo.
Drugič - vsi imamo (zaradi enakih miselnih vzorcev, ki pa jih lahko seveda vsak svobodno po svoje uporablja) sposobnost uničevanja.

Torej vsi imamo enake mislne vzorce, ki jih uporabljamo po svoje in ena od teh "uporabitev miselnega vzorca" je uničevanje. Vsi imamo sposobnost uničevanja, ni pa to bistvena lastnost, brez katere ne bi bili ljudje.

Tako se zdi vsaj meni ... mogoče se tebi zdi neizbežno, da uničujemo ...
#40
naprimer Janez
0
Dec 02, 2014
Vsak človek uničuje --- ampak vsak razmišlja drugače?

To ni paradoks?

Ker če vsak razmišlja drugače, tudi mogoče ne vsak uničuje?

Mogoče se pa meni že blede od teh protislofij. :D
#39
Helena .
0
Dec 02, 2014
Pardon, ampak meni se to ne zdi paradoks ;)
Še vedno vztrajam, da je bistvo vsega razmišljanje oz. naša metodika, koncept, način (kakorkoli že temu rečeš) razmišljanja - ki je pri vseh vsaj v osnovi enak.
Kje je zdaj problem? (mogoče sem pa res slepa ... pa ne vidim ;))
#38
naprimer Janez
0
Dec 02, 2014
Ahh, vidiš, do sem sem hotel, da prideva.

Do mojega ljubega paradoksa. :D

Kaj pa zdaj? :P
#37
Helena .
0
Dec 02, 2014
"to potem še zmeraj ni bistvo vsakega (vsakega), VSAKEGA, človeka" & "V vsem bistvu torej mislim, da človeka dela človeka to, da uničuje."

Vsak človek uničuje? Vsi ljudje pa ne razmišljamo (enako)?
Če že ... ni uničevanje posledica neke našega načina razmišljanja, ki ga očitno pri pticah ni?
#36
Pokaži več komentarjev
Helena .
Helena .
Objavil/a 2014-11-27 19:50:17 (Nov 27, 2014)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Klobasanje klobas (oz. umetnosti)
V lovor in nazaj
Izgubljena prtljaga
V čem je smisel krompirja ali Kratek pregled problema eksistence
Nasmeh, prosim!
Obala
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
oktober 2019
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj