s

Gorenja vas Poljane, moje mesto!

19.06.2018 23:54

Dežela Uskokov zacvetela z aktivnostmi

Dežela Uskokov

Aprila se je narava dodobra prebudila iz zimskega sna, ki se je vleklo še skozi ves marec. Tako kot tudi narava smo tudi mi izkoristili kar nam je bilo ponujeno. Z največjim veseljem vam bomo podrobneje predstavili, kje vse smo bili in kaj vse smo počeli.  1. SEJEM FREIZEIT AUTO & BIKE v Celovcu 6.4.-8.4.2018 Sejem je namenjen vsem, ki so na kakeršenkoli način aktivni in radi potujejo, ali pa svoj prosti čas preživljajo v sožitju z naravo. Na ogled so bili avtomobili, motori, kolesa, plovila, na drugi strani pa spet vse, kar potrebujemo za aktivno preživljanje prostega časa na vrtu in urejanje travnikov in cvetličnih gred.  V Celovcu je bila Slovenija številčno zelo močno zastopana, zato nam je organizator pripravil pravo Slovensko ulico. K nam so prihajali obiskovalci, ki Slovenijo že poznajo in dopustujejo v njej, kot tudi tisti, ki jo samo prečkajo in je ne poznajo najbolj. Dežela Uskokov je zaradi svoje geografske lege bila obiskovalcem zelo zanimiva. Reka Kolpa je vsekakor pritegnila ogromno pozornosti s svojo lepoto. Narava, ki jo obdaja je dihjemajoča in deluje zelo pomirjujoče in s tem vabi goste, da se pridejo k nam "spočiti". Za sejem smo pripravili nov katalog v nemškem jeziku, kjer smo lepo razdelali 5, 7 in 12 dnevne pakete. Ponudba je zelo raznolika, zato je bilo zanimanje resnično veliko. Kombinacije razvajanja v termah, razvajanje telesa in duha, gurmanske specialitete po starih receptih na nov način ali pa odmaknjenost v tišino in mir neokrnjene narave. Lahko aktivno preživite dopust v termah, ob reki Kolpi ali pa v naravi, ali pa se preprosto prepustite in greste s profesionalnim fotografom na foto delavnico.  Sejem bi ocenili kot izredno uspešen. Pridobili smo nove kontakte in nove partnerje. V našo zgodbo smo uvrstili tudi novega partnera, ki s svojo ponudbo idealno doda dodano vrednost naši ponudbi. Brendirali bomo njihovo zeleno pivo, ki je delano po 400 let starem češkem receptu. 2. KRABAT V BAUTZENU 15.4.2018 15. aprila 2018 je Krabat e.V. in Turistično združenje Bautzen e.V. v sodelovanju s Sorbskim muzejem, Nemško-sorbskim ljudskim gledališčem, Sorbskim narodnim ansamblom in Upravnim sodiščem organiziralo 17. KRABAT FEST v Ortenburgu v Bautzenu. Pod geslom "Krabat v Bautzenu" smo bili priča zgodovinski predstavitvi Ortenburga. Utrip takratnega življenja so nam približali ambasadorji Lužic, kot Krabat gospod Wolfgang Kraus, Črni Mlinar Dieter Klimek.    Vrhunec Krabat-Festa v Bautzenu je bil konec posebne razstave v Sorbskem Muzeju »KRABAT Mož. Mit. Legenda.«, ki je bila brezplačno na ogled vsem, ki so prišli. Krabatu in Črnemu Mlinarju, je pomagal povedati in predstaviti kot pisatelj gospod Hans-Jürgen Schröter. Legenda, ki se skriva v zgodbi o Krabatu je dobila tudi dokazljiva zgodovinska dejstva. Govorili so o življenju in delu Janka Šajatovića, ki je pustil svoj pečat kot Johann von Schadowitz in je priznan in spoštovan še danes kot Krabat. Več o Krabat-Festu v Bautzenu v enem od prihodnjih člankov. 3. INTERNATIONALES FEST DER DÖRFER-  ERLEBNISDÖRFER 20.4.-22.4.2018 (Doživljajski sejem na vasi) V GOSTEWITZU PRI RIESI Sejem je bil v tej obliki prvič. Mednarodno je bil izredno bogato zastopan. Cilj organizatorjev je bil približati obiskovalcem lepote podeželja. Nam kot razstavljalcem pa pokazati raznolikost kultur, jezikov, običajev, hrane in nenazadnje regij/držav. Vsi smo dobili ne samo razstavni prostor, ki je bil zlit in v sožitju s tematiko sejma in je v glavnem bil v naravi, ampak tudi čas, ki smo ga lahko na glavnem odru sejmišča izkoristili za svojo promocijo in prezentacijo. Mi smo predstavili Belo krajino- Deželo Uskokov v sodelovanju z nemškimi Krabat prijatelji iz Lauterbacha. Plesalci so s svojo mladostjo in žarom popestrili dogajanje na odru.  Več v enem od prihodnjih člankov. 4. POMOČ IN PODPORA PRI ORGANIZACIJI SVEČANE OTVORITVE "UDRUGE KRABAT" NA HRVAŠKEM 27.4.-29.4.2018 V Nemčiji obstaja KRABAT e.V. že polnih 12 let. Na temelj dokazljivih zgodovinskih dejstev, je zgodba o uspehu Krabata iz Krabat regije v Lužicah pred štirimi leti prišla k nam v Slovenijo. Za lažje sodelovanje in komunikacijo je bilo ustanovljeno Društvo Krabat Radovica. Tretje tovrsno društvo je Udruga Krabat, ki bo povezovala še hrvaške partnere. Dežela Uskokov je del mednarodnega projekta Krabat. V čast svečane otvoritve Udruge Krabat, je bilo organiziranih veliko aktivnosti, ki bodo v prihodnosti zagotovo pripomogle k lažji prepoznavnosti Krabata. V likovni delavnici je nastalo ogromno krasnih del, ki so bile nato razstavljene skupaj z deli časnega gosta umetnika Joerga Tauscha, ki je Krabatu Janku Šajatoviću dal obraz in je s svojimi deli obudil Uskoke in jih približal širši javnosti.  V Sošicah, kjer je bila tudi razstava del, je bila pripravljena pogostitev in animacija gostov. Odzvalo se je veliko število konjenikov, ki so bili prava paša za oči. Goste in obiskovalce so prevažali po Žumberku s kočijami, kar je bilo prav tako za marsikoga nepozabno doživetje. Skupina Klasje je s svojimi pesmimi in glasbo dvignilo razpoloženje. Mi pa smo točili zeleno pivo, ki je s svojo barvo privlačil radovedne poglede in po degustaciji požel pozitivne komentarje. Iskal se je vedno znova kozarec viška. Veselilo nas je, da smo uspeli s pivom pritegnili pozornost in da smo ponudili nekaj novega in drugačnega. Po pogostitvi se je dogajanje iz Sošic preselilo v Vrhovac na Kmečko domačijo Čulig, kjer je bil še uraden del slavnostne otvoritve Udruge Krabat. Častni gostje so bili seznanjeni s statutom Udruge, postali so tudi častni člani Udruge. Uradnemu delu je sledila še pogostitev, ki jo je spremljala tamburaška skupina iz Ozlja. V čast otvoritve hrvaške Udruge Krabat, smo v soboto 28.4.2018 tudi v Sloveniji organizirali dva dogodka. V Črnomlju v PH Stratus je gospa Barbara Jakša Jerič imela Foto delavnico na temo pomen fotografije v digitalnih medijih. V Vinici v Spominski hiši Otona Župančiča pa smo s fotografom Renejem Pronkom postavili razstavo njegovih neverjetnih del, ki prikazujejo Belo krajino in Žumberak. Razstava bo na ogled en mesec. Več o slavnostni otvoritvi Udruge Krabat drugič.

Preberi več

Pismo podpore Viliju Kovačiču! Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava mafije, ki je ugrabila državo!

Referendum Drugi tir

Pozdravljen Vili, pravkar sem prebrala tvoj odličen zapis na http://vfokusu.com/post/ 361687/draga-mladina-do-kje- gre-tvoje-hlapcevanje ,  odgovor na pokvarjeno, "prezirljivo pisanje do malega človeka"(kot si sam pravilno napisal), ki se ob ponavljanju prelevi v stigmatizacijo. In prav stigma je bila od nekdaj orožje AGITPROPA totalitarnih režimov. Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava današnje udbomafije, ki je ugrabila državo. Tako so leta (slikovno in pisno) stigmatizirali Janeza Janšo (ciničen, aroganten, avtokrat, revanšist, agresiven ....) in, sodelovali so tudi vsi dominantni mediji. Danes skušajo stigmatizirati TEBE, ker si trn v peti lobijem - paradržavi! Danes imamo množico funkcionalno nepismenih ljudi, ki na volitvah, po razočaranju nad strankami kontinuitete (LDS =  3xK  korupcija, korporativizem, klientelizem je pisal v Financah S. Kovač in nesposobno Pahorjevo vlado), vedno znova volijo medijsko promovirane "nove obraze" - preoblečeno kontinuiteto - lokalne menedžerje - igralce ali operativno nesposobne vase zagledane profesorje ali ..., da ja ne bi zmagala opcija, ki bi začela čistiti SLO Avgijev hlev. Pokvarjena klika je s pomočjo marionet državo (državljane) pripeljala na rob družbenega prepada, ko obstaja demokracija na papirju, ozadje pa vleče niti v vseh podsistemih. Indoktrinirana in funkcionalno nepismena množica tega ne vidi, preostali ne vidijo izhoda iz začaranega kroga, zato postajajo apatični in pasivni opazovalci. Vemo, kaj se dogaja v zdravstvenem sistemu, pa je vladajoča koalicija (SMC, SD, DeSUS) rešila ministrico (ekipo), kljub dvakratni interpelaciji in, mediji so poudarjali Cerarjevo floskulo o nagajanju SDS in rušenju stabilne vlade. Pravosodje je imunski sistem vsake države. Toda, na eni strani imamo nedotakljive banksterje in prvorazredne državljane jankoviće, na drugi strani pa nezaželene oponente alias notranje sovražnike kot je prvak opozicije Janša (obsojen na osnovi nezakonitega obtožnega predloga brez znakov kaznivega dejanja, v skrajšanem postopku bi moral biti zavržen v 3 dneh, pa ga je pravosodje - globoka država skupaj z mediji vozila vrsto let vse do zastaranja) ter drugorazredne aktivne državljane kot si tudi TI.  Upam, da je odločitev Vrhovnega sodišča znak, ki nakazuje določene spremembe vsaj v vrhu pravosodja. Tudi ustavna sodnica Jadranka Sovdat je z izjavo (Odmevi) "okrcala" tiste (Cerar&Co.), ki "niso razumeli kaj je vrhovno sodišče napisalo"  (http://4d.rtvslo.si/arhiv/ odmevi/174530432) Ali odločitev vrhovnega sodišča o ponovitvi referenduma lahko vliva upanje na spremembe v sodstvu (spoštovanje vladavine prava, pravično in pošteno sojenje) pa bo kmalu pokazala odločitev vrhovnega sodišča na pritožbo obrambe dr. Milka Noviča glede na množico kršitev v postopku preiskave in sojenja ter obsodbo dr. Milka Noviča na 25 let zapora za umor direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika brez vsakršnega dokaza.   Vili, aktivni državljani, ki nam ni vseeno(!), te podpiramo, slišati te mora le še "molčeča" množica! V novem letaku za udeležbo na referendumu si napisal:Ta referendum je plebiscit PROTI KRAJI davkoplačevalskega denarja. Izkoristimo možnost neposrednega demokratičnega pritiska, državljanskega nadzora nad milijonskimi in milijardnimi državnimi investicijami. Denar, ki odteka v žepe privilegirancev, je naš denar. Referendum je zato priložnost, da omejimo samovoljo oblasti. Prav o tem piše danes dr. Rok Svetlič v članku Volitve in trije nesporazumi  (Gostujoče pero-Delo)  Iva Pavlin Žurman

Preberi več

Tovariši in gospodje, 25 let ropanja je bilo dovolj! Davkoplačevalci gremo na volitve!

Referendum Drugi tir

Letošnje volitve bodo prelomne, tako državnozborske kot lokalne. Opevani mehki prehod iz totalitarizma, ko smo morali molčati o skoraj vsem, ko smo si bili solidarni v relativni revščini in popolnoma odvisni od državnega aparata ter hkrati povsem nesamoiniciativni državljani, žal ni prinesel tako težko želenega rezultata – DEMOKRACIJE. Sistem »mehke« tranzicije, pretvorbe družbenega in državnega premoženja v privatno lastnino, ter s tem zvezanega posledičnega izčrpavanja državnih virov, je nastajal postopno. Rezultat teh procesov lahko po 28 letih označimo kot proizvodnjo lažnega razvoja, kvazi-občutja napredka, ki pod zaščito formalno neodvisnih institucij vodi v vse večjo splošno revščino, razraščanje prekariata celo v javnem sektorju in državno odvisnost od zadolževanja. Skoraj na vseh področjih je onemogočen kakovosten dialog o pametnih alternativah, ob vsesplošnem prepričanju, da vsak pozna vsakega in da se nihče noče nikomur zameriti zaradi potencialnih malih osebnih koristi, celo ustvarja občutek, da si demokracija in blaginja nasprotujeta. Resnica je drugačna: med načini uveljavljanja demokratičnih odnosov in blaginjo prebivalstva je vedno visoka korelacija. Prepričani smo, da je virov za dostojno življenje vsega prebivalstva v Sloveniji že sedaj dovolj, da pa so zelo nepravično razdeljeni. Delovanje državnega aparata ter vodstvenih struktur take delitve le še povečuje, prebivalstvo pa razslojuje na docela nemeritokratskih načelih. DavkoPlačevalci Se Ne Damo Več! je naš odgovor. Zavedamo se, da nikoli ne bomo enaki, lahko pa smo ENAKOPRAVNI – sedaj, danes, takoj. Za dosego tega pa je potreben dosleden boj za resnico, pravico in poštenost. Politične stranke v Sloveniji niso opravilno sposobne za globlje spremembe. Ujete so v primež ideoloških in kvazi-kulturnih bojev z eno in isto lajno tem, ki ljudi le razdvojujejo. Pokazale so, da jim je več do lastnega ugodja vnaprejšnjih pozicij in ustvarjenih privilegijev, ne pa do obrambe interesov volilcev in volilk. To so pokazali primeri, kot so TEŠ6, 2TIR , 3 razvojna os, Magna in drugi nepremišljeni gospodarski projekti, ki povzročajo finančno in okoljsko škodo. Spomnimo se nedavnih požarov v kemijskih skladiščih, pa uničenja Tojnice s strani Kemisa v Vrhniki ter vse do enormnih posegov v Naturo 2000 in uničevanju podtalnice v primeru kanalizacije po vodovarstvenem območju, ki zagotavlja pitno vodo za 400.000 prebivalcev Ljubljane in dnevnih migrantov, itd. Da naredimo temu konec, ustanavljamo neodvisno in samostojno kandidatno listo DavkoPlačevalciSeNeDamoVeč. Doseči moramo zamenjavo kompromitiranih kadrov, predvsem pa osvežitev parlamenta, da bo postal resnična zakonodajna oblast, ne zgolj ekspozitura vlade za potrjevanje projektov sprejetih nekje v ozadju. Naša načelna izhodišča za dosego teh ciljev so: 1. »VLADAVINA PRAVA«, NE LE »PRAVNA DRŽAVA«. PRAVOSODJE MORA BITI V SLUŽBI LJUDSTVA: sem spadajo pogojna ukinitev trajnega sodniškega mandata za kršitelje človekovih pravic; uveljavljanje materialne odgovornosti sodnikov; transparentnost preverjanja dejanske usposobljenosti sodnikov in tožilcev; ugotavljanje preteklih zlorab in strokovnih napak sodnih izvedencev; uvajanje specializiranega tožilstva za preiskavo bančnega in finančnega kriminala tudi s sodelovanjem neodvisnih mednarodno priznanih ekspertov. 2. REFERENDUM DRŽAVLJANOM: ukinitev ovir za uveljavitev referendumske volje državljanov in UVEDBA ŠVICARSKEGA MODELA REFERENDUMSKE DEMOKRACIJE, tako da se bo oblast bala ljudstva in ne obratno tako kot danes, ko se ljudje bojimo oblasti. Sem spada tudi PRAVICA DO SPREMEMBE USTAVE: te pravice žal ljudstvo pri nas še nikoli ni imelo, zato je čas da sledimo Ivanu Cankarju-NAROD SI BO PISAL SODBO (ustavo) SAM. Ustavo je predvsem potrebno začeti vsebinsko spoštovati, za kar lahko poskrbi le reformirana sodna veja oblasti. 3. SAMOFINANCIRANJE CIVILNE DRUŽBE: Danes od vlade odvisni ljudje predstavljajo nevladne organizacije, zato vsakič pokleknejo, namesto, da bi jim nastavili ogledalo in vztrajali do konca. Vzpostaviti je treba zakonsko reguliran način financiranja civilne družbe z donacijami podpornikov preko telekomunikacijskih operaterjev in drugimi inovativnimi načini podpore. Resnična civilna družba je iz družbe izrinjena, namerno pa je uzakonjeno vladno financiranje »nevladnih«, v resnici pa od vlade odvisnih organizacij. Korporativni denar nima vstopa v politiko in med politike. 4. VOLILNI SISTEM PO MERI VOLIVCEV in zagotovitev POŠTENOSTI VOLITEV: podaljševanje obstoječega proporcionalnega sistema ni mogoče zgolj z lepotnimi posegi: npr. s preferenčnim glasom, ker ne rešuje problema, da 220.000 ljudi v Sloveniji nima zastopstva v DZ. V demokraciji naj bi veljalo načelo »en človek, en glas«, ki pa je z volilnim sistemom, ki predvideva prag za vstop v DZ 4 %, grobo kršeno. Zato za začetek predlagamo ukinitev tega praga in omogočenje uvrstitve v parlament tudi kandidatom z list, ki dosežejo najmanj 1/88 deleža veljavnih glasov. 5. PLURALIZACIJA IN DEMOKRATIZACIJA MEDIJEV: prvi ukrep je odprava pristranskosti informiranja javne RTV in uvedba regulative na področju privatnih medijev, kar bo garant enakopravnosti vseh polov politike in civilne družbe. Sem spada tudi PODRŽAVLJENJE VOLIVNE KAMPANJE - obvezno informiranje volivcev po načelu enakih možnosti za vse, tako pri volitvah kot pri referendumih. RTV naročnino plačujmo še naprej, vendar ne na osnovi električnega priključka, temveč iz integralnega proračuna, privatne medije pa, ko gre za volitve in referendume, regulirajmo enako kot RTVSLO. 6. UVEDBA STIMULATIVNEGA IN PRAVIČNEGA OBDAVČENJA nepremičnin in dohodkov po načelu, da oblast ni sredstvo za delitev plena in funkcij med zmagovalci, pač PA SLUŽABNICA za zaščito naravnih virov, kulturne dediščine ter naravnega okolja in zdravja ljudi. Onesnaževalec okolja mora škodo poplačati sam, da se mu škodljivo početje nikomur ne bo več izplačalo. 7. DECENTRALIZACIJA ter USTREZNA ZAŠČITA KULTURNO-POKRAJINSKE PESTROSTI SLOVENIJE in NJENIH POKRAJIN: ob neustavljivi globalizaciji kapitala in westernizaciji je potrebno vzpostaviti tak sistem decentralizacije, ki bo dopuščal regijam samoiniciativo za reševanje problemov, ki jih sami poznajo najbolje. Edino to lahko prepreči beg možganov in praznjenje celih predelov Slovenije ter širjenje prekariata v perifernih območjih. Lista DavkoPlacevalciSeNeDamo je DEMOKRATIČNA, NEIDEOLOŠKA PLATFORMA ZA UVELJAVITEV NOVIH PRINCIPOV DRŽAVLJANSKEGA NADZORA nad oblastjo. Pred volitvami ne bomo del nobene koalicije. Povolilno koalicijo pa bomo oblikovali projektno za vsak zakon posebej. Pri tem pa bo poudarek na projektih, ne na strankah. Državljanke in državljani, delitev na desnico in levico je podtaknjena in umetna! DAVKOPLAČEVALCI imamo vsak svoj življenjski nazor, zato se v ideološka in svetovno-nazorska vprašanja ne bomo vpletali. Kar pa zagotovo bomo zahtevali, je pravična delitev družbenega bogastva, ne zgolj drobtin iz bogatinove mize.Odločno odklanjamo zakulisno »demokracijo« novih obrazov dirigiranih po diktatu »stricev iz ozadja«, katerih cilj je zgolj ohranitev monopolov in to tako, da vse ostane isto, vključno s privilegiji. Za vse to je potreben POGUM, POŠTENJE IN RAZUM ter volja za SODELOVANJE, zato pozivamo vse, da takoj po volitvah oblikujemo partnerstvo za TRAJNOSTNI razvoj in preoblikovanje Slovenije v državo, ki ne bo mačeha, ampak spodbuda delovnim, sposobnim in ambicioznim, KAKOR TUDI TISTIM, KI SO POMOČI POTREBNI. Z vašo pomočjo bomo soustvarjali pogoje življenja in bivanja doma tako, da ne bo potreben beg v tujino s trebuhom za kruhom. Ponovimo za Ivanom Cankarjem: »jaz bratje pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo«. Spoštovane volivke in volivci, na nas je, da jo uresničimo !   Ljubljana 19.03.2018 Lista državljanov : DavkoPlačevalci Se Ne Damo več ! http://davkoplacevalcisenedamo.si/

Preberi več

Izjava za javnost

Referendum Drugi tir

VLADA V ŠKRIPCIH - DENARJA NI IN GA NE BO ! Metod Dragonja: »Zdaj je na politiki in sodstvu, da uveljavita zakon o 2 tiru. Mi pa opozarjano, da zamuda povzroča gospodarsko škodo. Dokler se zakon ne uveljavi, ne moremo črpati sredstev, niti tistih za pripravljalna dela NE." Spričo velikega zanimanja vlade, javnosti in medijev za »škodljivo« delovanje davkoplačevalcev v zvezi z drugim tirom, izjavljam sledeče: Hvala za kompliment, NISMO ŠE REKLI ZADNJE BESEDE! Do sedaj smo s kritiko vladnega drugega tira (2TDK) davkoplačevalcem že prihranili milijardo. Če bo ta vlada dobila še en mandat, se nam obetajo še mnogi večji milijardni prihranki. Večja je neumnost ki jo stori vlada, večji je prihranek z njeno blokado. Problem pa je, da se tega niti ne da izračunati, ker vlada, ki ne ve kaj, kako, kje in za kakšen denar bo gradila, stalno spreminja številke. V Delu 2.dec.2017 pa novinar "Škarpena" alias nadučitelj Doline Šentflorjanske Boris Šviligoj piše: "Kaj takega, da en VILI po porazu na referendumu o 2TIRU tuja moda na tujem žaru cvre, si niti v diktaturi proletariata ne znajo predstavljati«. Odgovor: Ko bodo tuja moda scvrta do konca, Škarpena vabljen na tiskovko ! Državljan K.   In še ! PISMO VRHOVNEMU SODIŠČU !!!  Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča!   Iz medijev sem obveščen, da je Vlada RS v četrtek 30.11.2017 poslala na Vrhovno sodišče RS (VS) ugovor v zvezi z mojo pritožbo na izid referenduma o 2 tiru. Ker do danes – od  tega pa je že več kot 5 dni,  kot prizadeta in zainteresirana stranka ugovora še nisem dobil po redni pošti, niti ugovora nisem dobil po e-pošti, prosim V S, da mi ta ugovor nemudoma  pošlje.   Ugovor potrebujem, da preverim resničnost in utemeljenost navedb Vlade RS.  V primeru, da so navedbe v njem neutemeljene ali neresnične, želim izkoristiti pravico do ugovora.  Prosim tudi, da mi sporočite imena in priimke sodnikov, ki jim je ta zadeva dodeljena.    Hvala za razumevanje!   S spoštovanjem,    Vili Kovačič,  pobudnik referenduma

Preberi več

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

V Fokusu

Evropski poslanci, člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), so včeraj z veliko večino potrdili poročilo o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih, katerega snovalka je kot poročevalka za Evropski parlament evropska poslanka Romana Tomc. Začetki ideje segajo v leto 2012, ko je Evropska komisija za namene zmanjševanja brezposelnosti med mladimi državam članicam namenila 6,4 milijarde evrov. Celoten proračun Pobude za zaposlovanje mladih za sedemletno obdobje znaša 7,6 milijarde evrov. Države članice, ki lahko koristijo ta sredstva, morajo zadostiti določenim pogojem in sprejeti konkretne programe, preko katerih lahko mladi dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku šolanja oziroma začetku brezposelnosti. Rezultati po državah so precej različni, ponekod jih je zelo težko spremljati, kar je tudi ena od slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju odpraviti. Romana Tomc v svojem poročilu ugotavlja, da bi bila lahko učinkovitost boljša. To potrjuje tudi poročilo Evropskega računskega sodišča, ki je opozorilo na slabe rezultate izvajanja Pobude v sedmih državah članicah. »Kljub temu da v nekaterih državah članicah sredstva, namenjena Pobudi za zaposlovanje mladih, niso bila najbolj učinkovito porabljena, je nesporno, da je program pomembno pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. Premišljenost in dobra ciljna usmerjenost se je nekaterim zelo obrestovala. Primer dobre prakse je zagotovo Finska,« navaja evropska poslanka Romana Tomc. Ena izmed težav, ki botrujejo brezposelnosti mladih, je neustrezna izobrazba oziroma pomanjkljivo znanje, ki ni prilagojeno temu, kar delodajalci iščejo. Povezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela je slaba, prilagoditve pa potekajo prepočasi. S slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in trgom dela se srečujejo povsod v EU, v Sloveniji pa je ta še posebej pereča. »Zelo pomembno je, da se s sredstvi, ki jih zagotavlja EU, ne rešuje le kratkoročnih zaposlitev, ampak tudi strukturna neskladja. To pa pomeni tudi poseg v izobraževalni sistem in njegovo prilagoditev sodobnim trendom,« je ob tem izpostavila Romana Tomc. Pobuda za zaposlovanje mladih se bo iztekla leta 2020. »Odgovornost držav članic je, da učinkovito uporabijo sredstva, ki jih EU namenja za reševanje brezposelnosti mladih. To med drugim pomeni, da se sredstva ne smejo izgubljati za izvajanje birokracije in programov, ki so sami sebi namen. Ta denar mora priti neposredno do mladih, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela. To je tudi ključno sporočilo mojega poročila,« je ob robu zaključila Romana Tomc.

Preberi več

Vladavina prava je izgubila

Generacija identitete

Zgodba z ilegalnim migrantom je doživela epilog - in ta epilog je vladno popuščanje - s strani Cerarja in Brgleza. Ilegalni migrant Ahmad zaenkrat ostaja v državi. Vladavina prava je izgubila, skrajna levica, ki se bori za svet brez meja in narodov, pa zopet slavi. Najprej moramo pogledati razlog, zakaj je skrajna levica tako vztrajno zagovarjala ohranitev točno tega ilegalca. Po besedah poslancev, ki so se zanj zavzeli, je Ahmad "sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno." Povedano z drugimi besedami, se je vključil v vrste skrajne levice. In kot že lahko sklepamo, ko si enkrat v vrstah skrajne levice, zakon za tebe več ne velja. Poglejmo za primer ilegalno okupacijo Roga, nasilje antife, preprečitev deportacij, in mnoge druge primere. Skrajna levica je v tej državi konsistentno drobila vladavino prava na račun svojih želja. In ob tem je, zaradi popuščanja s strani levičarskih poslancev, mestnih svetnikov, uradnih oseb, medijev, še celo policistov, doživljala uspehe. Vsaka zmaga je skrajni levici prinesla nove motivacije, nove iniciative in osredotočenosti. Tako se obnašajo, ker to obnašanje za njih deluje. Kaj naj torej dobromisleči in domoljubni ljudje storijo, da ustavijo ta pohod skozi inštitucije? 1. Postanite aktivisti in širite domoljubno logiko. 2. Samo-organizirajte se in bodite samo-iniciativni. 3. Pridružite se Generaciji identitete in postanite aktiven član organizacije. 4. Ekstremistične in destruktivne tendence (ljudske upore, ulično pravdo,...) raje usmerjajte v konstruktivno in aktivistično delo.5. Čustvene in sovražne izbruhe preusmerite v racionalne in dobro-argumentirane zapise.

Preberi več

Dežela Uskokov zacvetela z aktivnostmi

Pismo podpore Viliju Kovačiču! Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava mafije, ki je ugrabila državo!

Tovariši in gospodje, 25 let ropanja je bilo dovolj! Davkoplačevalci gremo na volitve!

Dr. Milan Zver: Izražam Vam svojo podporo v prizadevanjih za ohranitev dejavnosti kulturnega centra in muzeja Hostla Celica

Izjava za javnost

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

Predsednik Pahor sprejel dr. Marjano Novič, soprogo dr. Milka Noviča

Vladavina prava je izgubila

Novice

Novi znamki v zbirki Europa-mostovi

Pošta Slovenije je v zbirki Europa- mostovi izdala znamki z motivi dveh slovenskih mostov: Čevljarski most v Ljubljani in Puhov most na Ptuju.  Čevljarski most čez Ljubljanico v starem mestnem jedru Ljubljane je eden najbolj prepoznavnih slovenskih mostov iz 20. stoletja. Zgradili so ga v letih 1931 in 1932 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika kot nadomestilo za ožji litoželezni most iz 19. stoletja. Plečnik je most, namenjen pešcem in kolesarjem, zasnoval kot trg nad vodo. Armiranobetonsko premostitveno konstrukcijo je sredi rečne struge oprl na podpornik, ki ga predirata loka. Stebričasto ograjo je dopolnil z visokimi stebri, ki naj bi po prvotnih načrtih nosili pergolo z lesenimi tramovi, ozelenjenimi s plezalkami. Zaradi varčevanja pergole niso izvedli in Plečnik je dal na vrh stebrov postaviti betonske krogle. Po izumitelju, mehaniku in proizvajalcu vozil Janezu Puhu (1862–1914) poimenovani most čez Dravo na robu Ptuja je nastal med letoma 2005 in 2007 v sklopu gradnje slovenskega avtocestnega omrežja po načrtih gradbenega inženirja Viktorja Marklja in arhitekta Petra Gabrijelčiča. Most so postavili v času, ko se je že trdno zasidralo spoznanje, da avtocestnega prostora ni smiselno oblikovati le za poglede s ceste, marveč tudi za poglede na cesto. Zato je Puhov most s svojo posebno konstrukcijo prepoznaven grajeni znak v širšem prostoru. Velja za najlepšega med 210 mostovi, ki so jih od leta 1994 do 2011 zgradili v okviru gradnje slovenskega avtocestnega omrežja.Prof. dr. Igor Sapač Poleg znamke je bil izdan tudi ovitek in žig prvega dneva.

17.06.2018

preberi več

Potovalni dokumenti za državljane EU

Državljanom EU ob prehodu meje med državami schengenskega območja ni treba pokazati osebne izkaznice ali potnega lista. Tudi če pri potovanju v schengenskem območju ne potrebujete potnega lista, je še vedno zelo priporočljivo, da s seboj vzamete potni list ali osebno izkaznico, s katerim lahko po potrebi dokažete svojo istovetnost (če vas ustavi policija, ob vkrcanju na letalo itd.). Države schengenskega območja lahko sprejmejo nacionalne predpise, s katerimi od oseb, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, zahtevajo, da imajo pri sebi osebni dokument. Vozniško dovoljenje, poštne, bančne ali davčne izkaznice niso veljavni potovalni dokumenti ali dokazila o istovetnosti. V skladu s schengenskimi pravili lahko države v nekaterih posebnih okoliščinah, ki ogrožajo javni red ali nacionalno varnost, znova uvedejo začasne mejne kontrole. Več informacij in seznam držav, ki so začasno ponovno uvedle mejne kontrole. Če potujete v te države, morate imeti s seboj osebno izkaznico ali potni list. Opozarjamo, da boste morda morali pokazati te dokumente tudi v običajnih okoliščinah.Države schengenskega območja, v katerem na notranjih mejah ni nadzora:Države zunaj schengenskega območja:Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Islandija, Italija, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska Švica.Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Irska, Romunija, Združeno kraljestvo. Pri potovanju v ali iz držav zunaj schengenskega območja morate še vedno pokaziti veljavno osebno izkaznico ali potni list. Pred odhodom je treba preveriti, kateri dokumenti so potrebni za potovanje zunaj matične države in vstop v države, ki niso del schengenskega območja. Praktični primer Šved Lars je na počitnicah v Španiji. S seboj je vzel osebno izkaznico, ki jo je izdala banka in ki na Švedskem zadostuje za dokazovanje istovetnosti. Vendar bi Lars lahko imel težave s španskimi organi, če bi ti želeli preveriti njegovo identiteto, saj za ta namen priznavajo samo osebno izkaznico ali potni list, ki ju izda švedski državni organ. Veljavni osebni dokumenti po državah Zavrnitev vstopa v državoDržava EU lahko v zelo redkih primerih vam ali vašim družinskim članom zavrne vstop zaradi zagotovitve javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja. V takem primeru morajo organi dokazati, da vi (ali vaši družinski člani) predstavljate resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo. Upravičeni ste, da odločbo, ki navaja vse razloge za zavrnitev vstopa ter določa načine in roke za pritožbo, prejmete v pisni obliki. Članek je bil izvorno objavljen na strani europe.eu.

7.06.2018

preberi več

V drugem krogu volitev za rektorja mariborske univerze se bosta pomerila Kačič in Oplotnik

Prvi krog volitev rektorja Univerze v Mariboru (5.6.2018) še ni prinesel zmagovalca. V drugem krogu volitev se bosta prihodnji teden za položaj rektorja Univerze v Mariboru pomerila dr. Zdravko Kačič in dr. Žan Jan Oplotnik. Nihče od kandidatov namreč ni prejel dovolj glasov, da bi zmagal že v prvem krogu. Volilna udeležba je bila nizka, le 13-odstotna.

6.06.2018

preberi več

Koliko kofeina je v ekspresni kavi v primerjavi s kapučinom?

"V kavarni, ki jo pogosto obiščem, po navadi naročim kapučino, včasih tudi kavo ekspres. Zanima me, kolikšna je med njima razlika glede kofeina, ki ga vsebujeta." V povprečju je lahko v kavi ekspres med 80 in 100 miligramov kofeina, odvisno od uporabljene količine mlete kave in od tipa kave (Robusta vsebuje nekoliko več kofeina kot Arabica). Kapučino v kavarni pripravijo z enako količino mlete kave, le z več vode in dodatkom spenjenega mleka, kar pa ne vpliva na količino kofeina. Torej je količina kofeina v kavi ekspres in v kapučinu enaka, seveda v isti kavarni. Za zdrave odrasle osebe je še sprejemljiv enkratni odmerek kofeina 200 miligramov, dnevni pa 400. Telo v povprečju izloči 50 odstotkov kofeina v štirih urah, zato pazite, kako pogosto v enem dnevu pijete kavo. Več kot štiri kave na dan je že mejna količina. Preveč kofeina lahko povzroči resne stranske učinke: nespečnost, tesnobo, slabost, spremembe vedenja, pospešeno bitje srca. Pretirano uživanje kofeina v daljšem časovnem obdobju lahko povzroči celo težave s srcem in ožiljem, pri nosečnicah pa zavira razvoj zarodka. Avtorica: Marjana Peterman Članek je bil izvirno objavljen na strani Zveze potrošnikov Slovenije.

2.06.2018

preberi več

Poročilo zdravstvenega inšpektorata za leto 2017

Z namenom varovanja javnega zdravja opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov. Inšpektorji so lani opravili 31.739 inšpekcijskih pregledov, od tega večinoma redne preglede. Izrednih pregledov so opravili 1891, kontrolnih pa 557. Na področjih, kjer je nadzor vključeval tudi vzorčenje, so odvzeli 863 vzorcev različnih vrst proizvodov in materialov za laboratorijske analize. Zdravstveni inšpektorat je lanski nadzor izvajal na podlagi letnega programa. Delokrog inšpektorata vkljucuje razlicna podrocja. Med njimi so tudi pacientove pravice, duševno zdravje, opravljanje zdravniške službe in ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvenih dejavnosti.Prav tako so del obsežnega delokroga podrocja zdravilstva, presaditev delov telesa zaradi zdravljenja,kopališc, kopalnih voda, pitne vode, varnosti na smucišcih, splošne varnosti proizvodov, kozmeticnihproizvodov, igrač, živil, omejevanja porabe alkohola ter omejevanja porabe tobačnih in povezanih izdelkov. Iz poročila o delu Zdravstvenega inšpektorata RS za leto 2017, ki je objavljeno na spletni strani vlade, je razbrati, da je inšpektorat lani izrekel 5159 upravnih in prekrškovnih sankcij oziroma ukrepov. Pri tem je skupni znesek izrečenih glob Strokovno podporo zdravstvenemu inšpektoratu zagotavljata Nacionalni inštitut za javno zdravje ter Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.  Proračun inšpektorata za leto 2017 je znašal nekaj manj kot 4.422.000 evrov, porabili pa so nekaj manj kot 96 odstotkov sredstev. Zaradi varovanja javnega zdravja opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, ki urejajo področja:   nalezljivih bolezni, ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti,minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev v javnih zdravstvenih zavodih, pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v kopališčih, v dejavnostih na področjih otroškega varstva, vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege, sociale, zdravstveno-higienskega stanja začasnih bivališč ob naravnih nesrečah in evakuacijah, pacientovih pravic, duševnega zdravja, zdravniške službe, presaditev delov telesa zaradi zdravljenja, zdravstvena dejavnost, zdravilstva, higienske ustreznosti kopalnih vod in zdravstvene ustreznosti mineralnih vod ter minimalno sanitarno-zdravstveni pogoji kopališč, zdravstvene ustreznosti pitne vode in objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo, varnosti na smučiščih, splošne varnosti proizvodov v pristojnosti Ministrstva za zdravje, razen kemikalij, zdravil, medicinskih pripomočkov in virov sevanj, kozmetičnih proizvodov, igrač, materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, zdravstvene ustreznosti oziroma varnosti živil in hrane, omejevanja porabe alkohola, omejevanja uporabe tobaka in povezanih izdelkov, preprečevanje dela in zaposlovanja na črno (pri izvajalcih dejavnosti, ki so pod nazorom inšpektorata).

8.05.2018

preberi več

TVU - teden vseživljenjskega učenja 2018

TVU 2018 - bo potekal :- Uradni termin: 11.-20. maj- Širši termin: 11. maj-30. junij Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajujejo na Andragoškem centru Slovenije in ga prirejamo v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi pa tudi onkraj naših meja. Z njim opozarjajo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja – v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema.  Vsi, ki projekt soustvarjamo, bodisi v vlogi izvajalcev prireditev bodisi kot udeleženci, prispevamo k udejanjanju slogana 'Slovenija, učeča se dežela'. TVU je član mednarodnega gibanja festivalov učenja. TVU poteka že od leta 1996. Naredite nekaj za sebe in iz sebe. Udeležite se dogodkov TVU po Sloveniji. Najdite v želenem kraju seznam dogodkov: http://tvu.acs.si/koledar/iskanje/ ” Znanje je zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika.”  Kitajski pregovor

8.05.2018

preberi več

Virtualni ogled Hiše držav članic EU v Bruslju

18.06.2018

Na spletni strani Sveta europske unije http://www.consilium.europa.eu/sl/contact/virtual-tour/ si lahko ogledamo zanimiv virtualni prikaz - s pogledom 360 º in odkrijemo skrite kotičke stavb Sveta EU v Bruslju. Naša vrata so vedno odprta, kjer koli že ste. Hišo držav članic EU raziščite z vseh zornih kotov na 360-stopinjskem virtualnem obisku. Spoznali boste, kako vaša vlada v sodelovanju z drugimi sooblikuje prihodnost Evrope. Sprehodite se lahko po sedmih ključnih dvoranah Sveta in si ogledate: dvorano za zasedanja Evropskega sveta, v kateri se srečujejo voditelji in voditeljice in gradijo skupno evropsko prihodnost forum stavbe Europa z impresivno laterno v obliki kozarca in edinstveno fasado dvorano za tiskovne konference, v kateri novinarji intervjuvajo voditelje in voditeljice oziroma ministre in ministrice vhod za pomembne osebe, atrij stavbe Justus Lipsius in še veliko več. Če želite izvedeti več o hiši držav članic, kliknite ali tapnite na informacijske točke v posamezni dvorani. Sprehodite se po ..  https://www.facebook.com/eucouncil/videos/10160595487340523/

preberi več

Akcija - manjkajoča črka - daruj kri

17.06.2018

Na plakatnih mestih lahko v zadnjih dveh tednih opazimo plakate z vodilno mislijo Manjkajoča črka. V letu 2018 se Slovenija pridružuje mednarodni krvodajalski kampanji MISSING TYPE. Njeni snovalci so  pozvali podjetja, da iz svojih logotipov odvzamejo črke A, 0, B in AB, ki predstavljajo krvne skupine. Na ta način so opozorili na pomembnost krvnih skupin in zagotavljanje zadostnih količin krvi. Ob letošnjem svetovnem dnevu krvodajalstva 14. junija in v okviru krvodajalske pobude Daruj energijo za življenje, ki letos poteka že osmo leto zapored, smo v slovenski različici te kampanje, ki smo jo poimenovali Manjkajoča črka, predstavili njen osrednji namen – ozavestiti javnost o vsakodnevni potrebi po oskrbi bolnikov s krvjo ustrezne krvne skupine. Predstavili smo zveste darovalce ter hvaležne prejemnike, ki jim je darovana kri omogočila zdravljenje ali celo rešila življenje. Iz njihovih imen smo umaknili črke, ki predstavljajo krvne skupine. To so črke, ki rešujejo življenja. Njihove zgodbe so ponoven opomin k zavedanju, kako nenadomestljivo in dragoceno je dejanje darovanja krvi. K sodelovanju v krvodajalski pobudi Manjkajoča črka smo povabili tudi podjetja in medijske hiše, da iz imen svojih organizacij ter lastnih imen umaknejo  črke A, 0, B in AB, ki predstavljajo krvne skupine. To so črke, ki rešujejo življenja. Kot posebna krvodajalska skupina se letos predstavljajo zdravstveni reševalci, ki se dnevno srečujejo s potrebami po krvi in med katerimi je mnogo krvodajalcev.

preberi več

Motorna tovorna ladja LJUBLJANA na novi znamki

16.06.2018

Pošta Slovenije je izdala novo znamko z motivom Motorna tovorna ladja LJUBLJANA (III)- iz serije Slovenske ladje. Omenjena ladja za prevoz razsutih tovorov, kontejnerjev in lesa je v floti Splošne plovbe plula od leta 1988 do leta 2002. Z nakupom te in še dveh podobnih ladij (Arosia in Pohorje (II)/Ariella) se je Splošna plovba prilagodila potrebam tržišča na liniji Mediteran - severnoameriška obala Pacifika - Mediteran (MEDPAC), ki jo je vzdrževala od leta 1975 do leta 1993. Ladje Splošne plovbe tipa Concord so tedaj izgubljale bitko s konkurenco, izvozniki celuloze in lesa iz Kanade in ZDA pa so postavljali vse ostrejše zahteve gledeopremljenosti ladij z ustreznimi vrtljivimi dvigali nosilnosti 5 x 25 ton, ki so omogočala zlaganje tovora brez viličarjev, vse več je bilo tudi prevozov tovorov v kontejnerjih, ki jih je vsaka ladja lahko vkrcala 1.100 TEU. Po ukinitvi linije je bila ladja LJUBLJANA (III) dalj časa v časovnem najemu pri italijanski ladjarski družbi d'Amico, zatem pa jo je Splošna plovba zaposlovala v prosti plovbi. Ladja Ljubljana je bila dolga 183 m, široka 27,6 m, z ugrezom 10,87 m, nosilnostjo 32.680 ton (BT 21.284, NT 11.087), poganjal jo je dizelski motor Sulzer/IHI moči 9.396 kW (12.775 KS), plula pa je s hitrostjo 14 vozla.Ladja Ljubljana je bila tretja ladja s tem imenom v floti Splošne plovbe (zato oznaka III). Zgrajena je bila leta 1981 v japonski ladjedelnici Kanda Zosen, Kure, Splošna plovba jo je kupila leta 1988 in prodala leta 2002, razrezali pa so jo leta 2009 v pristanišču Alang v Indiji. Duška Žitko, Jože Utenkar Poleg znake je bi izdan tudi ovitek ter ži prvega dne. V dnevih ko se podajomo na morje je omenjena znamka spomin na našo tovorno ladjo, ki je dolga leta plula po morjih.

preberi več

14. junij - svetovni dan krvodajalcev

14.06.2018

14. junija praznujemo svetovni dan krvodajalcev, ki letos poteka pod sloganom »Hvala, ker si mi rešil/a življenje«. Iniciativa želi poudariti vlogo krvodajalcev in se jim zahvaliti, da s svojo krvjo dnevno rešujejo življenja mnogih ljudi. S sloganom »Daruj velikodušno, daruj redno« hkrati želi k prostovoljnemu in rednemu darovanju krvi pozvati še več ljudi po vsem svetu. Cilji letošnje kampanje so: zahvala krvodajalcem za njihovo kri, ki rešuje življenja, promocija rednega prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva, dvig zavedanja javnosti glede potrebe po rednem krvodajalstvu zaradi kratke dobe uporabnosti komponent krvi in spodbuda obstoječim ter potencialnim krvodajalcem k rednem darovanju krvi,osredotočiti se na zdravje krvodajalcev in kakovost njihove oskrbe, ki sta kritična dejavnika pri zagotavljanju predanosti in pripravljenosti za redna darovanja,prepričati ministrstva za zdravje, da pokažejo da cenijo redne, prostovoljne in neplačane darovalce ter zagotovijo zadostne vire za zagotavljanje njihove kakovostne oskrbeDržava gostiteljica Svetovnega dneva krvodajalcev 2015 je Kitajska s krvodajalskim centrom v Šanghaju (Shanghai Blood Centre). Ta center obenem sodeluje s Svetovno zdravstveno organizacijo kot Center za transfuzijo krvi. Praznovanje je namenjeno zahvali prostovoljnim neplačanim krvodajalcem za njihovo darilo, ki rešuje življenja, obenem pa želi dvigniti raven zavedanja o potrebi po rednem krvodajalstvu za oskrbo s kakovostno, varno in dostopno krvjo ter pripravkih iz krvi za bolnike. Prve steklenice krvi v Sloveniji so bile Sloveniji konzervirane na 4. junij pred 73-leti in ta pomembni mejnik vsako leto obeležujemo kot Dan krvodajalstva v Sloveniji. Letos mineva že 65. leto odkar je bila organizirana prva krvodajalska akcija rudarjev v Zagorju, ko so bili postavljeni temelji krvodajalstva na katerih ta humanitarna dejavnost temelji še danes. Krvodajalstvo je brezplačno, prostovoljno in anonimno. Vse od takrat prostovoljni in neplačani krvodajalci zagotavljajo zadostno količino varne in kakovostne krvi za potrebe zdravljenja pri nas, kar nas uvršča med dobro organizirane in predvsem nesebične, altruistične družbe, na kar smo upravičeno ponosni. Krvodajalci so pomemben del zdravstvenega sistema in predpogoj za preskrbo s krvjo. V teh letih je več kot 5.5 milijonov krvodajalcev s svojo krvjo omogočilo zdravljenje bolnikom ali jim celo rešilo življenje. Tema letošnje kampanje je krvodajalstvo kot dejanje solidarnosti. Izpostavlja temeljne človeške vrline altruizma, spoštovanja, sočutja in prijaznosti, ki povezujejo in ohranjano sisteme prostovoljnega neplačanega krvodajalstva. S sloganom: “Pomagaj nekomu. Daruj kri. Deli življenje,” želimo opozoriti na vloge, ki jih ima prostovoljni sistem krvodajalstva pri spodbujanju ljudi, naj skrbijo drug za drugega, in ustvarjajo socialne stike ter povezano skupnost. Naša država sodi med tiste, ki pokrivajo vse potrebe po krvi same. V Sloveniji daruje kri skoraj 5 % prebivalcev, vsak delovni dan okoli 350 – 400 krvodajalcev, da zadostimo dnevnim potrebam zdravstva po krvi. V Novem mestu na Centru za transfuzijsko dejavnost potekajo akcije trikrat tedensko, udeleži se jih okrog 100 krvodajalcev na teden. Na leto okrog naša krvodajalci zagotovijo 5000 odvzemov, od tega vsako leto privabimo okrog 400-500 mladih, ki prvič darujejo kri. Zahvala vsem krvodajalcem in krvodajalkam za redno darovanje krvi in sodelavcem iz transfuzijske službe za dobro sodelovanje pri realizaciji nacionalnega programa krvodajalstva. https://www.facebook.com/evropski.parlament.ljubljana/videos/1921708644520162/ Hvala.

preberi več

Uporaba čipke malo drugače na sodoben način

14.06.2018

Čipka malo drugače  Uporaba čipk je v zadnjih desetletjih prerasla tradicionalen pogled na te prefinjeno izdelane umetnine. Mladi oblikovalci in umetniki z uporabo novih vzorcev in materialov podajajo nove vizije idrijske čipke. Idrijska čipka ni več namenjena samo okraševanju slovesnih liturgičnih oblačil ali opremi domov, njena uporaba je presegla te tradicionalen okvirje.   Idrijska čipka je tako postala modni dodatek v obliki razkošnega nakita, opazimo jo lahko kot gravure v stekleni in keramični posodi, kot potiske na oblačilih, kot telesne poslikave, kot okras na slaščicah ali kavi…   Tortica Rezi je zmagala na natečaju za Festivalsko sladico, na katerem je organizator Festivala, Center za idrijsko dediščino, iskal sladico, sestavljeno iz lokalnih sestavin in se navezuje na Idrijo in/ali čipko. Za vse, ki ste sladkosnedi: tortica Rezi, z očarljivo sladkorno čipko na vrhu, je na voljo v gostilni Škafar v središču Idrije. Kava s sladkorno čipko, v obliki srčka: Sladkorna čipka je tekstilno-kulinarični oblikovalski projekt, ki preizkuša nove oblike posredovanja umetnosti. Preko čipke v skodelici kave vrača elemente tekstilne tradicije v vsakdanje okolje, predvsem zato da bi v spontani interakciji ljudi vzpodbudil k premisleku o bogastvu slovenske tradicionalne kulture kleklanja. Jedilne čipke so nevsiljivo povabilo v sladki gurmanski svet. Avtorica projekta Sladkorna čipka je Katja Richter, ki v sklopu širše raziskave oblikovanja jedilnih tekstilj uresničuje umetniško vizualizacijo avtorskih sladkornih čipk in skrbi za celostno podobo projekta.   Katja Richter je diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani iz smeri oblikovanja tekstilij in oblačil, študij pa nadaljuje na magisteriju. Z omenjenim projektom je s pomočjo mentorice prof. Marjete Godler združila svoje zanimanje za tekstilstvo, kulinariko in likovno umetnost. Sladkorne čipke so bile javno predstavljene na 34. festivalu idrijske čipke (2015), kjer so bile ob naročilu kave na voljo obiskovalcem festivala. Vzorec čipke (srček), ki je krasil kavo, je last Centra za idrijsko dediščino, ki čipko uporablja za promocijo turistične destinacije Idrija.   Prepričani smo, da bomo drugo leto lahko poročali o novih kombinacijah uporabe čipke.

preberi več

Tradicionalna idrijska čipka ne bo pozabljena

14.06.2018

Tradicionalna idrijska čipka V Idriji je doma slavna idrijska čipka. Kdaj in kako so začeli na Idrijskem klekljati, ni znano, domneva se, da je bilo znanje te domače obrti prineseno iz nemških ali čeških dežel pred več kot tristo leti. Od tam so na delo v idrijski rudnik prihajali številni rudarji in rudniški strokovnjaki s svojimi družinami.   Najstarejši vir, ki izpričuje prisotnost čipkarskega ustvarjanja na idrijskem je iz leta 1696. Izraz čipkarstvo zajema več vrst izdelave čipk. Lahko so šivane, kvačkane, pletene ali klekljane. V Idriji izdelujemo klekljane čipke. Ime so dobile po posebno oblikovanih lesenih palčkah, imenovanih klekeljni, na katerih je navit bombažen ali lanen sukanec. Sprva so se klekljale čipke, ki so bile iz grobega, lanenega sukanca, namenjene predvsem domačemu trgu: krašenju cerkva in liturgičnih oblačil ter opremi domov in oblačilnih kosov premožnejšega človeka. Klekljarsko znanje se je v glavnem širilo kot izročilo iz roda v rod. Postopoma so se v Idriji razvijali vzorci in tehnike dela, ki so idrijski čipki dali poseben pečat.   Zaradi vse večjega povpraševanja po kakovostnih čipkah na trgu so začeli ustanavljati šole, namenjene izpopolnjevanju znanja klekljaric in s tem dvigu kakovosti čipk. V Idriji je bila že leta 1876 ustanovljena Čipkarska šola, ki od takrat dalje deluje neprekinjeno.V tem obdobju je idrijska čipka dobila svojo prepoznavno obliko, splošno uveljavljen način klekljanja je postalo klekljanje tračnih čipk s sedmimi pari klekljev. Trgovci so z njimi prodrli na tuja tržišča ter na svetovnih razstavah dosegali najvišja priznanja. Klekljanje se je preko tečajev in šol, v katerih so poučevale idrijske učiteljice, na prelomu 19. in 20. stoletja širilo na Cerkljansko in področje Trnovskega gozda ter v Selško in Poljansko dolino. Idrijske žene so se domače obrti množično oprijele. Čeprav so bile za svoje delo razmeroma slabo plačane, jim je klekljanje prinašalo stalen vir dodatnega zaslužka.   Z italijansko okupacijo leta 1920 so se spremenile zahteve na čipkarskem trgu – Idrija je lahko konkurirala le z večjo količino čipk, kar je narekovalo njihovo enostavnejšo izdelavo s petimi pari klekljev. Idrijska čipka je tako postala cenejša in dostopna širšemu krogu ljudi. Število klekljaric v rudarskih družinah je po koncu 2. svetovne vojne postopoma upadalo. Danes je klekljanje priljubljena dejavnost številnih upokojenk, med katerimi se nekatere organizirano srečujejo in izobražujejo v društvih, manjši delež pa jih še kleklja za prodajo. Idrijska čipka je pomemben del slovenske kulturne dediščine, ki se je skozi čas ohranjala in razvijala. Idrijčani veščino klekljanja idrijske čipke, eno najzahtevnejših ročnih spretnosti, ohranjajo živo in prisotno tudi z vsakoletnim tradicionalnim mednarodnim Festivalom idrijske čipke. Organizator le-tega je Center za idrijsko dediščino, ki z raznolikimi prireditvami in aktivnostmi na Festivalu skrbi za promocijo in uveljavitev idrijske čipke v svetu. Ljubitelji idrijske čipke si lahko več o Festivalu idrijske čipke preberete na uradni spletni strani www.festivalidrijskecipke.si. Označba porekla blaga "Idrijska čipka"   Pomembna prelomnica v čipkarstvu je leto 2000, ko je Občina Idrija na Uradu za intelektualno lastnino ime idrijska čipka zavarovala z označbo porekla blaga »Idrijska čipka«. . To skladno s slovensko zakonodajo sporoča, da so čipke, ki nosijo oznako idrijska čipka, izdelane na območju Dežele idrijske čipke, da so iz naravnih materialov, sklekljane v tradicionalnih tehnikah, na vzorcih, ki so kopija čipkarske dediščine ali elementi čipkarske šole ali avtorske čipke, in izpolnjujejo predpisane zahteve o kakovosti. Prav zaradi zahteve po preverjanju kakovosti je idrijska čipka izrazito prepoznavna. To ji omogoča natančno izdelan sistem ocenjevanja.  Čipke, ki se lahko zavarujejo z označbo porekla blaga "Idrijska čipka", morajo izpolnjevati posebne kriterije, izpolnjevanje le-teh pa spremlja in kontrolira Odbor za označbo porekla Idrijske čipke.   Pogoj za pridobitev pravice do označevanja čipk z označbo porekla blaga "Idrijska čipka" je izpolnjevanje naslednjih kriterijev: • Kulturna dediščina: Čipka izpolnjuje kriterij kulturne dediščine, če vsebuje elemente, ki so kopije čipkarske dediščine, elemente čipkarske šole ali avtorsko čipko. • Tehnološki proces: Čipke z označbo poreklom blaga "Idrijska čipka" so izdelane v več tehnikah in z več elementov idrijske čipkarske šole. • Območje: Območje »Dežele idrijske čipke«, ki ga sestavljajo naslednje občine oz. deli občin: Idrija, Cerkno, Logatec, Vrhnika, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Tolmin, Ajdovščina, Nova Gorica in Kanal – samo klekljarice na tem območju lahko pridobijo pravico do označevanja čipk z označbo porekla blaga "Idrijska čipka". Izjemoma izpolnjuje ta kriterij tudi klekljarica, ki prebiva izven tega območja in opravi praktičen preizkus klekljanja pred komisijo za ocenjevanje čipk: če je v preteklem obdobju imela stalno bivališče na območju ter je obiskovala enega od programov izobraževanja čipkarskih šol, kar dokaže z ustrezno listino (spričevalo,...) ali če ima zaključen program Čipkarske šole Idrija za odrasle ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) klekljar. • Material: Čipke naj bi bile narejene iz pretežno naravnih materialov: lan, bombaž, svila. • Kakovost: Vsaka čipka ima elemente, ki so ocenjujejo z določenimi dogovorjenimi pravili. Spoštujmo kulturno dediščino naših prednikov in ohranimo staro tradicijo izdelovanja čipk ter kleklanja.  

preberi več

Pišite z nami

Widgeti za katere imate pravice deljenja:

Widgeti za katere čakate na odoboritev:

Widgeti za katere lahko zaprosite za pravico deljenja:

Člani:

Prikaži več >

KOLEDAR DOGODKOV

Politika

Kaj nam povedo podatki osvežene publikacije Regije v številkah 2018?

20.04.2018

Slovenija je razmeroma majhna država - vseeno pa je uradno razdeljena na 12 statističnih regij. Vsaka regija je samosvoja, skoraj vsaka po čem izstopa, v marsičem pa so si tudi podobne. Kako kaže posamezni regiji? - se sprapujejo v poročilu Statističnega urada RS.Nekaj zanimivih dejstev v razmislek o (ne)enakosti regij.(podatki se nanašajo na leto 2016): -       vsak četrti prebivalec Slovenije je živel v osrednjeslovenski statistični regiji;-       polovica delovno aktivnih, živečih v zasavski statistični regiji, je delala zunaj te regije;-       največ prihodov turistov je bilo zabeleženih v gorenjski, največ njihovih prenočitev pa v obalno-kraški statistični         regiji;-       najmanj vode je bilo dobavljene gospodinjstvom v zasavski regiji, in sicer dvakrat manj kot gospodinjstvom v         gorenjski regiji, ki jim je je bilo dobavljene največ. Za več informacij poglejte na http://www.stat.si/statweb/News/Index/7324.

preberi več

Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča. Sodišče ima znanje za preprečevanje demokracije!

PRIČAKOVANA zgodba o NE-ODLOČITVI U S ! ali zahteva za počlovečenje človekovih pravic !  Spoštovani ! Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča  na pritožbo glede neenakopravnosti in neenakosti   v referendumski kampanji ! Zelo zanimivo! Skrivnostna so pota  gospodova – dr. Jadrana Sovdat je povozila samo sebe! Ampak v Slo so na žalost vse kršitve brez posledic. Praksa predsednice Jadranke Sovdat je v popolnem nasprotju z njenim “znanstvenim”  člankom, saj je – kar je najhuje, v nasprotju z njo samo. Shizofrenost na pohodu ??? Ali pa gre spet za politiko novih standardov, navadnim smrtnikom nedoumljivo, takšno politiko kot jo je  že pred letom in pol napovedala poslanka SMC Jasna Murgel. Povzetek: Sodniki so brez jajc, razen častnih izjem ! Sodnice jih tako ali tako nimajo ! Ostali kimajo in dvigajo roke ! Skratka ovce so tudi na Ustavnem sodišču !   Glasovanje  je bilo tokrat z rezultatom 6:3 ! Rezultat je pičel, vendar če sem sarkastičen se razmerje izboljšuje ! Čez  1000 let bomo v pravni državi ! Takrat Jadranke in mene več ne bo, bom pa poklrbel, da bo  lahko kdo prebral, kakšni človečnjaki so živeli v teh časih v teh krajih.                                                                             * Ta odločba US je vsekakor vredna javne objave in komentarja, še bolj pa to velja za ločeno mnenje ddr. Klemna Jakliča in Maka Šorlija! Vse bolj je jasno, da pri ogromni  večini (sploh pa ne na US) ne gre za neznanje, ampak za sofisticirano znanje za preprečevanje demokracije in človekovih pravic. Jaz sem to imenoval hudobija v ženskih hlačah – v primeru individualnih usod (dr. Milko Novič) pa to pomeni še kaj veliko hujšega! Naj mi moški in poštene ženske oprostijo, čim višje  so v hiearhiji,  bolj so upogljivi, ubogljivi in učinkoviti v produciranju zla. Postopek ugotavljanja grobega kršenja pravil demokracije ni končan, Sledila bo pritožba na Vrhovno sodišče, to me bo napotilo na US. Ko bo to izčrpano bo sledila pritožba na ESČP in na evropskega ombudsmana ter na evropski parlament in evropsko komisijo.   Seveda pa, da ne bo pomote, ne smemo pozabiti zaradi česa je referendum sploh bil in zakaj  ni smel uspeti.  Sicer pa bi bil pravi slovenski čudež, če bi se ta veliki kolač novodobnim gradbenim baronom iz F-21 in njihovim botrom izmuznil iz rok. Vseseno smo lahko zadovoljni, da je referendum bil in je bil z vidika razkrivanja TOTALITARIZMA IN OBLASTNE oligarhije vsaj delno uspešen. Napovedujem pa, da bo projekt vladni 2tir kmalu predčasno ustavljen ! Socialistična demokracija je enako slaba kot socialistična ekonomija. Učinkovita je samo pri uničevanju okolja. Spoznanje o tem sicer le počasi prodira, vendar nezadržno in bo prevladalo. Do tedaj pa je nujno potrebno pripraviti otoke obstanka in alternative – tudi SLOVENSKA SMER ČEZ KRAŠKI ROB spada v to !  Inženirji vseh slovenskih dežel združite se ! Več o tem na: http://referendumdrugitir.si/post/325320/vladni-drugi-tir-na-slepem-tiru-in-kaj-po-referendumu   Lepo pozdravljeni !                                      Vili Kovačič, državljan K.    v priponki pošiljam v branje tudi članek o tem, kaj ta smer je!   Pripis : Ločena mnenja so odličen material za boj z mlini na veter ! Čakam le, da veter zapiha drugam - v smer počlovečenja človekovih pravic ! Priponke v pdf formatu so spodaj.  vir slike: državni zbor

4.11.2017

preberi več

SPREJETI ZAKON O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI JE ŠKODLJIV. Ustavimo ga lahko le še državljani z uspešno izvedenim referendumom.

26.10.2017

Zakaj je Zakon škodljiv in ga je treba zavrniti? Ker se bodo zaradi Zakona čakalne dobe še podaljšale, ker bo zmanjšal število zdravnikov za delo na napotnico Ker bo onemogočal prosto izbiro osebnega zdravnika Ker si bo po prenehanju koncesije več kot 75 % ljudi moralo izbrati novega zdravnika( družinski zdravnik, pediater, zobozdravnik, ginekolog) Ker bodo v večini manjših krajev lahko ostali brez družinskih zdravnikov in zobozdravnikov (vse tiste občine ki nimajo lastnega zdravstvenega doma) Ker Zakon deluje proti mladim slovenskim zdravnikom, ki zato odhajajo v tujino Iniciativa za referendum Jozef Ivan Ocvirk

preberi več

TISKOVNA KONFERENCA v prostorih Svetovnega Slovenskega kongresa v četrtek 10.08.2017 ob 11.00 h

9.08.2017

Spoštovani novinarji in uredniki,   V Sloveniji se človekove pravice kršijo, žal pa tega skoraj nihče ne opazi -  na to se požvižga celo USTAVNO SODIŠČE ! Kljub temu pa ostaja U S zadnji branik pred zlorabami in neustavnimi ravnanji oblasti, ki jih v Sloveniji nihče drug ne more ali noče sankcionirati.     Zato organiziramo jutri,  to je v četrtek  10.08.2017 ob 11 h, v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi I/4 tiskovno konferenco na temo:   1 .Ustavna pritožba na neustavni sklep vlade o samo-dodelitvi 97.000 eur Vladi RS za njeno referendumsko kampanjo. Sklep ni v skladu z ustavo in mednarodnimi akti. 2. Ustavna pritožba zaradi diskriminacije Sindikata vojakov Slovenije v aktualni referendumski kampanji, ki se prične 24.avgusta 2017. Ustavni sodniki imajo priložnost da naredijo popravni izpit!   3. Pritožba na ESČP na sklep Ustavnega sodišča republike Slovenije, ki neargumentirano in v celoti ignorira - preskoči,  zatrjevano in dokazano diskriminacijo članov sindikata vojakov Slovenije v fazi zbiranja podpisov zahteve za referendum, z odgovorom US, da je bilo zbranih dovolj  podpisov in s   tem  problem diskriminacije ignorira!  4. Potek finaciranja referendumske kampanje proti vladnemu zakonu - abstraktno in konkretno - ob drugem tiru ! Kako se boriti za denar, ki ga za kritične davkoplačevalce v Sloveniji  ne sme biti!   5. Dvakratni poslanec  Andrej Magajna – predsedujoči Koordinaciji neparlamentarnih strank in hkrati predsednik Krščanskih socialistov Slovenije - Krekovih socialistov, bo obrazložil dopolnitev zahteve za ustavno presojo zakona o Referendumski in volilni kampanji ter zakona o RTV, ki je v postopku pred US.         Naprošam vse  za objektivno informiranje o naši dejavnosti in naših stališčih.    Vili Kovačič, državljan K.

preberi več

Je soboški župan Jevšek plačal volilni zapitek 2014 in zaaral romske glasove za volitve 2018?

9.08.2017

Ta misel se ti nehote utrne ob spremljanju zadnjih dogodkov v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti, kjer je alfa in omega vsega soboški romski svetnik Darko Rudaš. Spomin na lokalne in županske volitve 2014 je še vedno svež, čeprav je policijska preiskava zavrgla indice o kupovanju romskih glasov, tudi za drugi krog županskih volitev, v katerem je zmagal kandidat SD in nekdanji visoki policijski uslužbenec Aleksander Jevšek. Le o dveh najbolj svežih dogodkih bo tekla beseda, ki sledita indicom. Pred dnevi je bilo v romskem naselju Pušča nadvse slovesno. Kako ne, ko pa je tamkajšnji nogometni klub NK Pušča po 60 letih delovanja dobil prepotrebne slačilnice. S to pridobitvijo je zadostil pogojem NZS, da lahko odslej kot gostitelj tekme 2. MNL Murska Sobota igra na domačem igrišču na Pušči. Otvoritve se je udeležil vrh Nogometne zveze Slovenije na čelu s predsednikom Radenkom Mijatovićem, ob Darku Rudašu seveda ni umanjkal soboški župan dr. Aleksander Jevšek. Če ne zaradi 240 tisoč evrov, ki jih je rdeča mestna oblast Murske Sobote namenila za izgradnjo garderobnega objekta, še 40 tisoč jih je primaknila Fondacija za šport, pa zaradi kamer in fotoaparatov, ki so s pridom beležile njegov široki nasmeh ob rezanju otvoritvenega traku in besed, ki jih je namenil zbranim. «Upam, da bo na nogometnem igrišču polno mladih ljudi in to vsak dan, 12 ur na dan. Vlaganje v šport je v Mestni občini Murska Sobota prioriteta", je povedal Jevšek, ki se je še posebej raznežil ob darilu, dresu NK Pušča s številko 56, kajti le dan po otvoritvi je praznoval rojstni dan. Da so zaradi romskega projekta slačilnic morale počakati na boljše čase druge naložbe v športno infrastrukturo v MO Murska Sobota, je drugotnega pomena. Tudi mesec dni pred tem je bilo na Pušči nadvse slovesno. Takrat je bil ob županu Aleksandru Jevšku še njegov partijski šef, sicer minister za kmetijstvo Dejan Židan in pa predsednik republike Borut Pahor. Znova številne kamere in fotoaparati, kajti s simbolično zasaditvijo prvih rastlin Prstastega trstikovca oziroma Miskantusa je požegnal projekt ustvarjanja zelenih delovnih mest za Rome. Na hektarju še ne tako daleč nazaj degradiranega prostora, na divjem odlagališču, kjer so Romi kurili električne kable, da so jih očistili plastike, bi s pomočjo socialnega podjetja Avtarkija in romske zadruge predelava Miskantusa nudila zaposlitvene možnosti za Rome. Da se kmetijska stroka zmrduje nad to tujerodno invazivno rastlino, ni omembe vredno, ker »se je politika tako odločila,« kar je s svojo prisotnostjo potrdil tudi kmetijski minister Dejan Židan. No in ta Miskantus, ki ga je za svojega vzela romska zveza Preporod soboškega romskega svetnika Darka Rudaša, naj bi prinesel zelena delovna mesta Romom po celi Sloveniji. Koliko proračunskih sredstev bo porabljenih za uresničitev tega načrta, še ni jasno, prav gotovo pa jih bodo zagotovili vladni resorji za kmetijstvo, delo, družino in socialne zadeve. Mimogrede, podoben zaposlitveni projekt je v nekaj letih »skuril« pol milijona evrov iz državnega in EU virov, pa ni prinesel niti enega delovnega mesta za Rome. Volitve, državnozborske in lokalne so pred vrati. Za Boruta Pahorja ni skrbi, vnaprej lahko računa na glasove romskih volivcev. Nanje seveda računa tudi soboški župan dr Aleksander Jevšek. Sam se, tako govorice v SD, vidi v poslanski klopi DZ in ko bo njegov šef Dejan Židan kot mandatar oblikoval vlado, tovrstne ambicije celo javno razglaša, se Jevšek vidi v sedežu ministra za notranje zadeve. V županski boj pa bo Jevšek verjetno poslal svojega strankarskega kolega in podžupana Zorana Hoblaja. In tu smo znova pri romskih volivcih. Da bodo obkrožili kandidata Socialnih demokratov bo poskrbel prav Darko Rudaš, ki je pred meseci postal član Židanove stranke. Pred tem je bil že v LDS, pa v SD, TRSu in ZL, zdaj pa naj bi se vrnil v Židanovo jato.Pred tem je bil v Hanžkovem TRS-u. Zato vprašanje, ali je Jevšek s tem poravnal volilni zapitek za 2014 in zaaral glasove za volitve prihodnje leto, ni niti tako brezpredmetno. Indici pač! Tudi sicer ima vsa romska funkcionarska oligarhija, na čelu s predsednikom Romske zveze Slovenije Jožekom Horvatom Mucem, ki se je tudi že okitil z doktorskim nazivom in Darkom Rudašem, oba sta tudi zbiratelja najrazličnejših funkcij v romskih organizacijah, vselej odprta vrata pri najvišjih vladnih in državnih funkcionarjih. Boris Cipot

preberi več

Boljših varuhov nima neumnost, sporočam tovarišema Andreju Karoliju in Mihi Šaleharju. Pojdite se zvagat na trg!

5.07.2017

“Tovarišema” Andreju Karoliju in Mihi Šaleharju, ki na rožnatem VALU 202 vidno uživata v podjebavanju drugorazrednih državljanov sporočam, da Boljših varuhov nima neumnost, bi rekel Ivan Cankar! ... Obenem je pa sramotno, da moramo takšen program, kot je RTVSLO prisilno plačevati! Fantje iz hiše RTVSLO, pustite te plače, ki so nam državljanom prisilno izpuljene iz že tako praznih žepov in se pojdite zvagat na trg.  Garantirano bo norčevanja hitro konec.  Vili Kovačič, državljan K

preberi več

Pismo podpore Viliju Kovačiču! Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava mafije, ki je ugrabila državo!

5.04.2018

Pozdravljen Vili, pravkar sem prebrala tvoj odličen zapis na http://vfokusu.com/post/ 361687/draga-mladina-do-kje- gre-tvoje-hlapcevanje ,  odgovor na pokvarjeno, "prezirljivo pisanje do malega človeka"(kot si sam pravilno napisal), ki se ob ponavljanju prelevi v stigmatizacijo. In prav stigma je bila od nekdaj orožje AGITPROPA totalitarnih režimov. Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava današnje udbomafije, ki je ugrabila državo. Tako so leta (slikovno in pisno) stigmatizirali Janeza Janšo (ciničen, aroganten, avtokrat, revanšist, agresiven ....) in, sodelovali so tudi vsi dominantni mediji. Danes skušajo stigmatizirati TEBE, ker si trn v peti lobijem - paradržavi! Danes imamo množico funkcionalno nepismenih ljudi, ki na volitvah, po razočaranju nad strankami kontinuitete (LDS =  3xK  korupcija, korporativizem, klientelizem je pisal v Financah S. Kovač in nesposobno Pahorjevo vlado), vedno znova volijo medijsko promovirane "nove obraze" - preoblečeno kontinuiteto - lokalne menedžerje - igralce ali operativno nesposobne vase zagledane profesorje ali ..., da ja ne bi zmagala opcija, ki bi začela čistiti SLO Avgijev hlev. Pokvarjena klika je s pomočjo marionet državo (državljane) pripeljala na rob družbenega prepada, ko obstaja demokracija na papirju, ozadje pa vleče niti v vseh podsistemih. Indoktrinirana in funkcionalno nepismena množica tega ne vidi, preostali ne vidijo izhoda iz začaranega kroga, zato postajajo apatični in pasivni opazovalci. Vemo, kaj se dogaja v zdravstvenem sistemu, pa je vladajoča koalicija (SMC, SD, DeSUS) rešila ministrico (ekipo), kljub dvakratni interpelaciji in, mediji so poudarjali Cerarjevo floskulo o nagajanju SDS in rušenju stabilne vlade. Pravosodje je imunski sistem vsake države. Toda, na eni strani imamo nedotakljive banksterje in prvorazredne državljane jankoviće, na drugi strani pa nezaželene oponente alias notranje sovražnike kot je prvak opozicije Janša (obsojen na osnovi nezakonitega obtožnega predloga brez znakov kaznivega dejanja, v skrajšanem postopku bi moral biti zavržen v 3 dneh, pa ga je pravosodje - globoka država skupaj z mediji vozila vrsto let vse do zastaranja) ter drugorazredne aktivne državljane kot si tudi TI.  Upam, da je odločitev Vrhovnega sodišča znak, ki nakazuje določene spremembe vsaj v vrhu pravosodja. Tudi ustavna sodnica Jadranka Sovdat je z izjavo (Odmevi) "okrcala" tiste (Cerar&Co.), ki "niso razumeli kaj je vrhovno sodišče napisalo"  (http://4d.rtvslo.si/arhiv/ odmevi/174530432) Ali odločitev vrhovnega sodišča o ponovitvi referenduma lahko vliva upanje na spremembe v sodstvu (spoštovanje vladavine prava, pravično in pošteno sojenje) pa bo kmalu pokazala odločitev vrhovnega sodišča na pritožbo obrambe dr. Milka Noviča glede na množico kršitev v postopku preiskave in sojenja ter obsodbo dr. Milka Noviča na 25 let zapora za umor direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika brez vsakršnega dokaza.   Vili, aktivni državljani, ki nam ni vseeno(!), te podpiramo, slišati te mora le še "molčeča" množica! V novem letaku za udeležbo na referendumu si napisal:Ta referendum je plebiscit PROTI KRAJI davkoplačevalskega denarja. Izkoristimo možnost neposrednega demokratičnega pritiska, državljanskega nadzora nad milijonskimi in milijardnimi državnimi investicijami. Denar, ki odteka v žepe privilegirancev, je naš denar. Referendum je zato priložnost, da omejimo samovoljo oblasti. Prav o tem piše danes dr. Rok Svetlič v članku Volitve in trije nesporazumi  (Gostujoče pero-Delo)  Iva Pavlin Žurman

preberi več

Tovariši in gospodje, 25 let ropanja je bilo dovolj! Davkoplačevalci gremo na volitve!

21.03.2018

Letošnje volitve bodo prelomne, tako državnozborske kot lokalne. Opevani mehki prehod iz totalitarizma, ko smo morali molčati o skoraj vsem, ko smo si bili solidarni v relativni revščini in popolnoma odvisni od državnega aparata ter hkrati povsem nesamoiniciativni državljani, žal ni prinesel tako težko želenega rezultata – DEMOKRACIJE. Sistem »mehke« tranzicije, pretvorbe družbenega in državnega premoženja v privatno lastnino, ter s tem zvezanega posledičnega izčrpavanja državnih virov, je nastajal postopno. Rezultat teh procesov lahko po 28 letih označimo kot proizvodnjo lažnega razvoja, kvazi-občutja napredka, ki pod zaščito formalno neodvisnih institucij vodi v vse večjo splošno revščino, razraščanje prekariata celo v javnem sektorju in državno odvisnost od zadolževanja. Skoraj na vseh področjih je onemogočen kakovosten dialog o pametnih alternativah, ob vsesplošnem prepričanju, da vsak pozna vsakega in da se nihče noče nikomur zameriti zaradi potencialnih malih osebnih koristi, celo ustvarja občutek, da si demokracija in blaginja nasprotujeta. Resnica je drugačna: med načini uveljavljanja demokratičnih odnosov in blaginjo prebivalstva je vedno visoka korelacija. Prepričani smo, da je virov za dostojno življenje vsega prebivalstva v Sloveniji že sedaj dovolj, da pa so zelo nepravično razdeljeni. Delovanje državnega aparata ter vodstvenih struktur take delitve le še povečuje, prebivalstvo pa razslojuje na docela nemeritokratskih načelih. DavkoPlačevalci Se Ne Damo Več! je naš odgovor. Zavedamo se, da nikoli ne bomo enaki, lahko pa smo ENAKOPRAVNI – sedaj, danes, takoj. Za dosego tega pa je potreben dosleden boj za resnico, pravico in poštenost. Politične stranke v Sloveniji niso opravilno sposobne za globlje spremembe. Ujete so v primež ideoloških in kvazi-kulturnih bojev z eno in isto lajno tem, ki ljudi le razdvojujejo. Pokazale so, da jim je več do lastnega ugodja vnaprejšnjih pozicij in ustvarjenih privilegijev, ne pa do obrambe interesov volilcev in volilk. To so pokazali primeri, kot so TEŠ6, 2TIR , 3 razvojna os, Magna in drugi nepremišljeni gospodarski projekti, ki povzročajo finančno in okoljsko škodo. Spomnimo se nedavnih požarov v kemijskih skladiščih, pa uničenja Tojnice s strani Kemisa v Vrhniki ter vse do enormnih posegov v Naturo 2000 in uničevanju podtalnice v primeru kanalizacije po vodovarstvenem območju, ki zagotavlja pitno vodo za 400.000 prebivalcev Ljubljane in dnevnih migrantov, itd. Da naredimo temu konec, ustanavljamo neodvisno in samostojno kandidatno listo DavkoPlačevalciSeNeDamoVeč. Doseči moramo zamenjavo kompromitiranih kadrov, predvsem pa osvežitev parlamenta, da bo postal resnična zakonodajna oblast, ne zgolj ekspozitura vlade za potrjevanje projektov sprejetih nekje v ozadju. Naša načelna izhodišča za dosego teh ciljev so: 1. »VLADAVINA PRAVA«, NE LE »PRAVNA DRŽAVA«. PRAVOSODJE MORA BITI V SLUŽBI LJUDSTVA: sem spadajo pogojna ukinitev trajnega sodniškega mandata za kršitelje človekovih pravic; uveljavljanje materialne odgovornosti sodnikov; transparentnost preverjanja dejanske usposobljenosti sodnikov in tožilcev; ugotavljanje preteklih zlorab in strokovnih napak sodnih izvedencev; uvajanje specializiranega tožilstva za preiskavo bančnega in finančnega kriminala tudi s sodelovanjem neodvisnih mednarodno priznanih ekspertov. 2. REFERENDUM DRŽAVLJANOM: ukinitev ovir za uveljavitev referendumske volje državljanov in UVEDBA ŠVICARSKEGA MODELA REFERENDUMSKE DEMOKRACIJE, tako da se bo oblast bala ljudstva in ne obratno tako kot danes, ko se ljudje bojimo oblasti. Sem spada tudi PRAVICA DO SPREMEMBE USTAVE: te pravice žal ljudstvo pri nas še nikoli ni imelo, zato je čas da sledimo Ivanu Cankarju-NAROD SI BO PISAL SODBO (ustavo) SAM. Ustavo je predvsem potrebno začeti vsebinsko spoštovati, za kar lahko poskrbi le reformirana sodna veja oblasti. 3. SAMOFINANCIRANJE CIVILNE DRUŽBE: Danes od vlade odvisni ljudje predstavljajo nevladne organizacije, zato vsakič pokleknejo, namesto, da bi jim nastavili ogledalo in vztrajali do konca. Vzpostaviti je treba zakonsko reguliran način financiranja civilne družbe z donacijami podpornikov preko telekomunikacijskih operaterjev in drugimi inovativnimi načini podpore. Resnična civilna družba je iz družbe izrinjena, namerno pa je uzakonjeno vladno financiranje »nevladnih«, v resnici pa od vlade odvisnih organizacij. Korporativni denar nima vstopa v politiko in med politike. 4. VOLILNI SISTEM PO MERI VOLIVCEV in zagotovitev POŠTENOSTI VOLITEV: podaljševanje obstoječega proporcionalnega sistema ni mogoče zgolj z lepotnimi posegi: npr. s preferenčnim glasom, ker ne rešuje problema, da 220.000 ljudi v Sloveniji nima zastopstva v DZ. V demokraciji naj bi veljalo načelo »en človek, en glas«, ki pa je z volilnim sistemom, ki predvideva prag za vstop v DZ 4 %, grobo kršeno. Zato za začetek predlagamo ukinitev tega praga in omogočenje uvrstitve v parlament tudi kandidatom z list, ki dosežejo najmanj 1/88 deleža veljavnih glasov. 5. PLURALIZACIJA IN DEMOKRATIZACIJA MEDIJEV: prvi ukrep je odprava pristranskosti informiranja javne RTV in uvedba regulative na področju privatnih medijev, kar bo garant enakopravnosti vseh polov politike in civilne družbe. Sem spada tudi PODRŽAVLJENJE VOLIVNE KAMPANJE - obvezno informiranje volivcev po načelu enakih možnosti za vse, tako pri volitvah kot pri referendumih. RTV naročnino plačujmo še naprej, vendar ne na osnovi električnega priključka, temveč iz integralnega proračuna, privatne medije pa, ko gre za volitve in referendume, regulirajmo enako kot RTVSLO. 6. UVEDBA STIMULATIVNEGA IN PRAVIČNEGA OBDAVČENJA nepremičnin in dohodkov po načelu, da oblast ni sredstvo za delitev plena in funkcij med zmagovalci, pač PA SLUŽABNICA za zaščito naravnih virov, kulturne dediščine ter naravnega okolja in zdravja ljudi. Onesnaževalec okolja mora škodo poplačati sam, da se mu škodljivo početje nikomur ne bo več izplačalo. 7. DECENTRALIZACIJA ter USTREZNA ZAŠČITA KULTURNO-POKRAJINSKE PESTROSTI SLOVENIJE in NJENIH POKRAJIN: ob neustavljivi globalizaciji kapitala in westernizaciji je potrebno vzpostaviti tak sistem decentralizacije, ki bo dopuščal regijam samoiniciativo za reševanje problemov, ki jih sami poznajo najbolje. Edino to lahko prepreči beg možganov in praznjenje celih predelov Slovenije ter širjenje prekariata v perifernih območjih. Lista DavkoPlacevalciSeNeDamo je DEMOKRATIČNA, NEIDEOLOŠKA PLATFORMA ZA UVELJAVITEV NOVIH PRINCIPOV DRŽAVLJANSKEGA NADZORA nad oblastjo. Pred volitvami ne bomo del nobene koalicije. Povolilno koalicijo pa bomo oblikovali projektno za vsak zakon posebej. Pri tem pa bo poudarek na projektih, ne na strankah. Državljanke in državljani, delitev na desnico in levico je podtaknjena in umetna! DAVKOPLAČEVALCI imamo vsak svoj življenjski nazor, zato se v ideološka in svetovno-nazorska vprašanja ne bomo vpletali. Kar pa zagotovo bomo zahtevali, je pravična delitev družbenega bogastva, ne zgolj drobtin iz bogatinove mize.Odločno odklanjamo zakulisno »demokracijo« novih obrazov dirigiranih po diktatu »stricev iz ozadja«, katerih cilj je zgolj ohranitev monopolov in to tako, da vse ostane isto, vključno s privilegiji. Za vse to je potreben POGUM, POŠTENJE IN RAZUM ter volja za SODELOVANJE, zato pozivamo vse, da takoj po volitvah oblikujemo partnerstvo za TRAJNOSTNI razvoj in preoblikovanje Slovenije v državo, ki ne bo mačeha, ampak spodbuda delovnim, sposobnim in ambicioznim, KAKOR TUDI TISTIM, KI SO POMOČI POTREBNI. Z vašo pomočjo bomo soustvarjali pogoje življenja in bivanja doma tako, da ne bo potreben beg v tujino s trebuhom za kruhom. Ponovimo za Ivanom Cankarjem: »jaz bratje pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo«. Spoštovane volivke in volivci, na nas je, da jo uresničimo !   Ljubljana 19.03.2018 Lista državljanov : DavkoPlačevalci Se Ne Damo več ! http://davkoplacevalcisenedamo.si/

preberi več

Izjava za javnost

5.12.2017

VLADA V ŠKRIPCIH - DENARJA NI IN GA NE BO ! Metod Dragonja: »Zdaj je na politiki in sodstvu, da uveljavita zakon o 2 tiru. Mi pa opozarjano, da zamuda povzroča gospodarsko škodo. Dokler se zakon ne uveljavi, ne moremo črpati sredstev, niti tistih za pripravljalna dela NE." Spričo velikega zanimanja vlade, javnosti in medijev za »škodljivo« delovanje davkoplačevalcev v zvezi z drugim tirom, izjavljam sledeče: Hvala za kompliment, NISMO ŠE REKLI ZADNJE BESEDE! Do sedaj smo s kritiko vladnega drugega tira (2TDK) davkoplačevalcem že prihranili milijardo. Če bo ta vlada dobila še en mandat, se nam obetajo še mnogi večji milijardni prihranki. Večja je neumnost ki jo stori vlada, večji je prihranek z njeno blokado. Problem pa je, da se tega niti ne da izračunati, ker vlada, ki ne ve kaj, kako, kje in za kakšen denar bo gradila, stalno spreminja številke. V Delu 2.dec.2017 pa novinar "Škarpena" alias nadučitelj Doline Šentflorjanske Boris Šviligoj piše: "Kaj takega, da en VILI po porazu na referendumu o 2TIRU tuja moda na tujem žaru cvre, si niti v diktaturi proletariata ne znajo predstavljati«. Odgovor: Ko bodo tuja moda scvrta do konca, Škarpena vabljen na tiskovko ! Državljan K.   In še ! PISMO VRHOVNEMU SODIŠČU !!!  Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča!   Iz medijev sem obveščen, da je Vlada RS v četrtek 30.11.2017 poslala na Vrhovno sodišče RS (VS) ugovor v zvezi z mojo pritožbo na izid referenduma o 2 tiru. Ker do danes – od  tega pa je že več kot 5 dni,  kot prizadeta in zainteresirana stranka ugovora še nisem dobil po redni pošti, niti ugovora nisem dobil po e-pošti, prosim V S, da mi ta ugovor nemudoma  pošlje.   Ugovor potrebujem, da preverim resničnost in utemeljenost navedb Vlade RS.  V primeru, da so navedbe v njem neutemeljene ali neresnične, želim izkoristiti pravico do ugovora.  Prosim tudi, da mi sporočite imena in priimke sodnikov, ki jim je ta zadeva dodeljena.    Hvala za razumevanje!   S spoštovanjem,    Vili Kovačič,  pobudnik referenduma

preberi več

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

5.12.2017

Evropski poslanci, člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), so včeraj z veliko večino potrdili poročilo o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih, katerega snovalka je kot poročevalka za Evropski parlament evropska poslanka Romana Tomc. Začetki ideje segajo v leto 2012, ko je Evropska komisija za namene zmanjševanja brezposelnosti med mladimi državam članicam namenila 6,4 milijarde evrov. Celoten proračun Pobude za zaposlovanje mladih za sedemletno obdobje znaša 7,6 milijarde evrov. Države članice, ki lahko koristijo ta sredstva, morajo zadostiti določenim pogojem in sprejeti konkretne programe, preko katerih lahko mladi dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku šolanja oziroma začetku brezposelnosti. Rezultati po državah so precej različni, ponekod jih je zelo težko spremljati, kar je tudi ena od slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju odpraviti. Romana Tomc v svojem poročilu ugotavlja, da bi bila lahko učinkovitost boljša. To potrjuje tudi poročilo Evropskega računskega sodišča, ki je opozorilo na slabe rezultate izvajanja Pobude v sedmih državah članicah. »Kljub temu da v nekaterih državah članicah sredstva, namenjena Pobudi za zaposlovanje mladih, niso bila najbolj učinkovito porabljena, je nesporno, da je program pomembno pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. Premišljenost in dobra ciljna usmerjenost se je nekaterim zelo obrestovala. Primer dobre prakse je zagotovo Finska,« navaja evropska poslanka Romana Tomc. Ena izmed težav, ki botrujejo brezposelnosti mladih, je neustrezna izobrazba oziroma pomanjkljivo znanje, ki ni prilagojeno temu, kar delodajalci iščejo. Povezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela je slaba, prilagoditve pa potekajo prepočasi. S slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in trgom dela se srečujejo povsod v EU, v Sloveniji pa je ta še posebej pereča. »Zelo pomembno je, da se s sredstvi, ki jih zagotavlja EU, ne rešuje le kratkoročnih zaposlitev, ampak tudi strukturna neskladja. To pa pomeni tudi poseg v izobraževalni sistem in njegovo prilagoditev sodobnim trendom,« je ob tem izpostavila Romana Tomc. Pobuda za zaposlovanje mladih se bo iztekla leta 2020. »Odgovornost držav članic je, da učinkovito uporabijo sredstva, ki jih EU namenja za reševanje brezposelnosti mladih. To med drugim pomeni, da se sredstva ne smejo izgubljati za izvajanje birokracije in programov, ki so sami sebi namen. Ta denar mora priti neposredno do mladih, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela. To je tudi ključno sporočilo mojega poročila,« je ob robu zaključila Romana Tomc.

preberi več

Turizem

Moji popotniški vtisi iz Firenc - Italija

16.06.2018

Prijetno italijansko mestece Firence, kjer je David verjetno najbolj poznano ime, umetnost pa globoko zakoreninjena v vsako stavbo in ljudi, ki pridejo občudovat te izjemne stvaritve umetnosti. Gradnje in umetniška dela, ki razbijajo mite nemogočega! Michelangelo, Leonardo da Vinci, Donatello in Raffaello ter Brunelleschi so imena, ki so me od nekdaj navduševala. Lepo je bilo toliko let o vsem tem brati, spremljati dokumentarne oddaje, a sedaj je prišel končno čas, da se jih dotaknem – če ne s prsti, vsaj z občudovanjem od blizu. Nisem ljubiteljica mest, zato sem med vožnjo do Firenc pogled najprej ustavila na okoliških toskanskih zelenih gričkih. Čudovita pokrajina. Ljubiteljica zgodnjih ur sem po jutranjem teku, nadaljnjem sprehodu, kratki meditaciji, tuširanju in že nekaj opravljenega dela na računalniku presenečeno ugotavljala, da večina ljudi še vedno spi! Restavracije in trgovine še zaprte, le na vsakem desetem koraku je možno dobiti kavo in sladke rogljičke. Zanimivo navado imajo Italijani, ki v večini primerov kar stoje spijejo tisto čisto miceno skodelico močne kave in pojedo en rogljiček ali kaj podobno sladkega. Vsako jutro. Bistveno težje sem našla konkretne zajtrke, vsaj ob tako zgodni uri. Ura je sicer kazala že 9 dopoldan, kar je meni skoraj že čas za dopoldansko malico, ne zajtrk. Verjetno so se prav tako čudili, ko sem spraševala naokoli ali lahko dobim večerjo ob petih popoldan. Ne, ob sedmih se kuhinja za večerjo šele odpre, so mi pojasnili nekaj najbolj njim logičnega. Popolnoma obraten sistem od mojega … Aja, pa povsod pice in testenine. Seveda. Pa jutranje sladko pecivo. In sladoled. Po zgodbi enega od vodičev sem izvedela, da naj bi prav tu, v Firencah, prvič zmešali skupaj led, smetano, sadje, sladkor in tako ustvarili eno najbolj poznanih sladic na svetu - sladoled. Za nas ljubitelje kave, pa je tole okolje pravi raj. Kava na sto in en način. Z navadnim, mandljevim, sojinim ali riževim mlekom, pa še kaj bi se našlo. Majhna, velika, ogromna skodelica. S cimetom ali vanilijo … Veliko časa sem presedela v prikupnih majhnih kavarnicah v ozkih kamnitih ulicah središča mesta, obdanih z visokimi zgodovinskimi masivnimi stavbami. Prav poseben čar ... Majhne trgovinice, majhne restavracije, majhni kotički, na ulicah mnogo rož, nekakšen poseben italijanski stil, kot bi vstopila v najbolj tipičen hollywoodski film, ki dogajanje postavi v italijanska mesta. Dodajmo še nekaj vesp, mizerno majhne avtomobilčke, šarmantne Italijane in ta njihova poetična italijanščina in whola, smo sredi Firenc. Včasih se pritožujemo, ker Jankovič zapira za promet vedno več ulic sredi Ljubljane. Težko uporabljam javne prevoze, sem namreč pretirano navezana na svoj avtomobil za premik v vsako uličico sredi mest, a moram priznati, da podpiram to odločitev. Tu sem videla, kako lepo je, ko je velik del središča mesta zaprt za promet, z izjemno taksistov v hibridnih vozilih. Ne vem ali so mi bile bolj zanimive zgodovinske stavbe (obožujem zgodovino) ali ta izjemna raznolikost kultur, ki sem jo lahko opazovala na uličicah. Nam, Slovencem, je včasih prav neverjetno, kako so narodi po svetu že pomešani med seboj. To se bo zgodilo tudi z nami, jasno, v to smer gre razviti svet. Tako lahko v eni lokalni kavarni srečaš Italijane, Korejce, Američane, Kitajce, Arabce, Afričane, predvsem pa kombinacije med njimi. Aja, pa res veliko Indijcev.  Ja, vem, govorim o vsem, le o najbolj bistveni zadevi ne - umetnost, zgodovina. Firence so pravi raj za ljubitelje zgodovine ali umetnosti, že pocukrano razkošje pa za tiste, ki imajo radi oboje! Osupla sem bila nad veličino in mogočnostjo katedrale Sanda Maria del Fiore! In nad kipom Davida! Ja, oboje je izjemno že po slikah in posnetkih, a to videti v živo je vseeno težko primerljivo. Kupola na katedrali, ki jo je zasnoval Brunelleschi, vzbuja strahospoštovanje - kako so lahko takrat, toliko let nazaj, zgradili tako kupolo?! Nekaj več kot 350 stopnic smo prehodili do vrha, da smo lahko zaokrožili pogled nad celotnim mestom. Skoraj 6 metrov visok kip Davida, izklesanega iz ogromnega kosa marmorja je Michelangela že takrat postavil med najslavnejše umetnike tistega časa (in hkrati jezo in zavist starejšega, pred njim najbolj slavnega, Leonarda da Vincija).  Michelangelo je s kipom Davida prvič prikazal tako popolnost telesa samega (kar so sicer v kipih prikazali tudi že Grki), kot tudi izraznost obraza. Je simbol pomembnosti kombinacije tako fizične kot psihične moči in stabilnosti. S tem je Michelangelo postavil nove temelje umetnosti tistega časa, kar so začeli kopirati tudi ostali umetniki. Ampak tale David je res ogromen in mogočen … Všeč so mi bili večerni sprehodi po uličicah, ki si že oddahnejo od siceršnjih trum turistov, na plano pa prilezejo ulični umetniki. Slikarji, kiparji, karikaturisti, glasbeniki … Tu, v srcu umetnosti, ima to še poseben čar. V petih dneh sem v ulicah Firenc pustila mnogo korakov in ustvarila verjetno še več lepih slik za spomine, ki jih bom z veseljem še kdaj priklicala na plano. Lepo je bilo. Prehodila sem verjetno vsako uličico, lovila veliko različnih lokacij za razglede. Če bi me kdo vprašal, kaj bi mu osebno svetovala za ogled, bi seveda poleg Katedrale Santa Maria del Fiore, kipa Davida (Academia), Uffizi muzeja priporočala še Plazo Michellangelo, od koder je bil v tisti luškani restavraciji sredi mogočnih dreves verjetno najlepši razgled na celotno mesto in okoliške zelene gričke. Predvsem pa – sprehodite se po teh uličicah in naužite dobre hrane in še bolj kot hrane – kave P.s.: Opomnili so me, a nisem poslušala. Seveda. Zakaj bi poslušala, če lahko sama "grem na led" ... A opombo delim dalje: naročila sem kavo ne da bi vprašala koliko stane. Dve kavi sta bili. Prvi dan. Dobim račun za 8 evrov. Ojej, tole bo teden odvajanja od kave, sem pomislili, presenečena, da so tako visoke cene v dokaj povprečni kavarni, niti ne v samem središču! No, naslednji dan je bila enaka kava v isti kavarni le 1,5 evra. Na to so me opozorili - da je dobro vnaprej povprašati za ceno ali vsaj vprašati za cenik. avtor:Petra Škarja Članek je bil izvirno objavljen na strani http://www.petraskarja.com/firence-italija/.

preberi več

Novi glamping na bistriškem Pohorju

10.06.2018

V novem Panorama Glamping Visole nad Slovensko Bistrico so s projektom sledili butičnosti v zelenem okolju, za zahtevnega obiskovalca, ki išče mir, raznolika in aktivna petzvezdična doživetja. V Visolah nad Slovensko Bistrico so maja 2018 odprli prvo glamping hiško.  Zemljišče z razgledom, centralna lega z odlično dostopnostjo do okolice, svež zrak, zdravilni Pohorski gozdovi, sončna lega in poseben design nudijo nadstandardno bivanje v naravi za goste, ki si želijo luksuzno doživetje v naravi. Prednost novoodprtnega glampinga je v hiški, ki je močna, stabilna in udobna. Po projektu so glede na velikost zemljišča predvidene 4 hiške, cilj pa je ohraniti butičnost in višjo raven. Gostom bodo ponudili tudi zimski glamping, saj je hiška predvidena tudi za hladne dni. V zimskem času so v neposredni bližini smučišča, terme in wellness ponudba. Glamping na vznožju pogorja Pohorja Leseni hiški stojita na vznožju pogorja Pohorja, ki v poletni vročini nudi sveži gorski zrak pohorskih gozdov, pozimi in vse do pozne pomladi, pa smuko po pohorskih smučiščih. Slovenska Bistrica izhaja iz besede bystrica v pomenu 'hitro tekoča,deroča voda', katero lahko obiščete v Bistriškem vintgarju, dostopnem peš od vaše hiške. Slovenska Bistrica je s svojo ugodno lego na križišču cest Maribora,Celja in Ptuja, tudi izvrstna izhodiščna točka za ogled teh mest. Odločite se za oddih v pristno naravnem okolju v osrčju Slovenije, s številnimi možnostmi aktivnega oddiha ali pa samo sproščanja ob čudovitih panoramskih razgledih.

preberi več

Pred potovanjem v tujino preverite ali imate mednarodno vozniško dovoljenje

6.06.2018

V kolikor se s svojim vozilom nameravate odpreviti v tujino ne pozabite na Mednarodno vozniško dovoljenje. Mednarodno vozniško dovoljenje (MVD) je prevod nacionalnega vozniškega dovoljenja in je dokument, ki ga priznava Organizacija združenih narodov. Sprejemajo ga v skoraj 120 državah sveta. V nekaterih državah je obvezen, za mnoge pa priporočljiv dokument (v nekaterih državah le za določene narodnosti). Vsekakor pa je MVD povsod v tujini dokument, ki pomaga vozniku ob policijskih kontrolah, prometnih prekrških in prometnih nesrečah, saj lahko olajša in pospeši formalnosti. Vozniki morajo imeti v tujini poleg MVD vselej s sabo tudi nacionalno vozniško dovoljenje. Vozniki s slovenskim vozniškim dovoljenjem potrebujejo MVD zlasti za najem vozila, če potujejo v neevropskih državah.     AMZS izdaja MVD po dveh konvencijah:  v obliki knjižice s prevodi, ki jo predpisuje Ženevska konvencija o cestnem prometu iz leta 1949 in velja eno leto,  v obliki knjižice, ki jo določa Dunajska konvencija iz leta 1968 in velja tri leta od dneva izdaje, lahko tudi manj, če slovensko vozniško dovoljenje poteče pred tem rokom. MVD po konvenciji iz leta 1949 je še zlasti priporočljivo za sledeče države: Avstralija, Kanada, Japonska, Malezija, Tajska in ZDA.  V državah, ki so podpisnice obeh konvencij, potrebujete MVD po konvenciji iz leta 1968. Opozorilo: Posamezne države lahko omejijo veljavnost MVD za vsak posamezni obisk njihove države. V vsakem primeru je dolžina obiskovalčevega bivanja določena z veljavnostjo njegovega vizuma ali z drugim dovoljenjem za bivanje. Če si voznik v obiskani državi uredi prebivališče, MVD preneha veljati. Za pridobitev MVD potrebujete naslednjeMednarodno vozniško dovoljenje prosilcu izdelamo takoj, če predloži vse spodaj navedene dokumente. Opozarjamo, da mora prosilec dokumente za izdelavo MVD predložiti v istem dnevu, kot je bilo pridobljeno potrdilo iz uradne evidence (potrdilo o vozniškem dovoljenju, iz katerega so razvidne kategorije vozil, ki jih ima pravico upravljati) na upravni enoti. Za izdelavo potrebujete: potrdilo iz uradne evidence (potrdilo o vozniškem dovoljenju) z razvidnimi kategorijami vozil, če potrebujete MVD takoj, sicer lahko izdajno mesto pridobi podatek od upravne enote, kar pa traja nekaj dni, izpolnjeno vlogo, slovensko vozniško dovoljenje, potni list ali osebno izkaznico, fotografijo velikosti 35x45mm. MVD ne morete pridobiti, če vam je bilo zaradi izgube ali kraje slovenskega vozniškega dovoljenja izdano le potrdilo o prejemu vloge za izdajo vozniškega dovoljenja. V državah, ki so podpisnice obeh konvencij o cestnem prometu, potrebujete MVD po konvenciji iz leta 1968. Če ste že (na poti) v tujini in potrebujete MVD Če je oseba že v tujini, lahko MVD pridobi tako, da v Sloveniji pooblasti drugo osebo, da lahko namesto nje vloži vlogo za pridobitev mednarodnega vozniškega dovoljenja in jo skupaj s fotokopijami oziroma skeni zgoraj navedenih dokumentov ter ene fotografije predloži izdajnemu mestu

preberi več

Ali znamo prepoznati in zadovoljiti pričakovanja gostov ?

6.06.2018

Turisti so potniki, tujci, ki potujejo iz različnih razlogov – za prosti čas, izobraževanje in za več doživetij – izkušenj. Tako se turizem iz tipično storitvene dejavnosti pretvarja v izkustveno dejavnost, v kateri ima vse večji pomen zabava, vznemirjenje in pridobivanje novega znanja. Zavedanje gostove prisotnosti in njegovih potreb so ključnega pomena za gospodarski razvoj; namreč oni – gostje so vse bolj izbirčni in imajo vse večja pričakovanja; želijo nekaj (še) neodkritega, edinstvenega in neponovljivega. Potovanje zdravi in širi naše misli. Potovanje je več, kot le obisk izbrane destinacije. Gre za raziskovanje kraja, na katerem še nikoli nismo bili. Potovanje je zdravilo za vse oblike monotonosti, depresije in zlomljenih src. Gre za izkušnjo, ki jo lahko doživimo v vsaki situaciji, ne glede na to, kaj se nam dogaja. Ko nič ni prav in nič ne gre po načrtih, je potovanje tisto, ki nam pomaga, da pozabimo. To za gostitelje predstavlja vse večje zahteve, ker morajo izpolniti (visoka) pričakovanja, če želijo, da se jim gostje vračajo, postanejo stalne stranke in jih priporočajo svojim prijateljem. Z dobro opremljenimi objekti, lokalno hrano (po možnosti ekološko pridelano), s čisto naravo, z ohranjeno in dobro predstavljeno kulturno dediščino ter aktualnimi aktivnostmi – je gostoljubnost ključni element v tej zmagovalni kombinaciji za zadovoljnega gosta..   Potovanja nas navdihujejo, napolnijo z energijo in obogatijo z mnogimi spoznanji. Potovanja spremenijo naš pogled nas svet in ljudi, ki prebivamo na skupnem planetu. Močan vtis so potovanja pustila tudi na številnih umetnikih, filozofih in pisateljih, ki nam s svojimi citati o potovanjih le potrjujejo, da delamo prav, ko svet opazujemo z odprtimi očmi.   V nadaljevanju članka so naštete veščine in spretnosti ter kompetence zaposlenih v turizmu in gostinstvu, ki jih gostje pričakujejo od turističnih deležnikov. Ob tem nam lahko pomaga razumeti pričakovanja gostov sledeči misli: Cilj potovanj ni stopiti na tujo zemljo, pač pa stopiti na svojo lastno zemljo s tujimi očmi. (G. K. Cheston) Kdor neprenehoma odhaja in se vrača, je večno zasidran. A popotnikov cilj nikoli ni kraj, pač pa nov pogled na stvari. (Henry Miller)     Spretnosti in potrebne veščinePoklici v gostinstvu in turizmu so dejavnosti, v katerih ljudje živijo izključno od svoje umetnosti komuniciranja z drugimi ljudmi – z gosti. Zato so pravila ljudskega ravnanja oz. bontona podlaga za opravila, ne glede na to, ali se gostu streže v restavraciji ali na recepciji. To je preprosto poslovna povezava v skladu s pravili stroke. Komunikacijske sposobnosti zato zavzemajo največji del.   Prijateljski odnosPri zasebnih namestitvah so pričakovanja gosta glede odnosa med gostiteljem in njim višja kot v hotelih. Dejstvo je, da gostje pogosto (in upravičeno) menijo, da mu gostitelj oz. lastnik lahko (in mora) posvetiti več pozornosti kot osebje. Gostje pričakujejo, da se jim prilagodi in da (če gost to pokaže) se jih vključi v aktivno življenje.   Pristnost in prijaznostZgoraj navedeni besedi ponazarjata domačnost in prijaznost. Za vse zaposlene v turizmu bi moralo veljati, da vse, kar delajo, delajo naravno in pošteno. To pomeni, da je njegov odnos odraz njegove realne želje pomagati gostu. Če imamo radi svoje delo, ni strahu pred vsiljenim in nenaravnim obnašanjem. Skozi zgoraj navedeno obnašanje se razvije pristen odnos z gostom, vendar (ponovno) stopnjo te pristnosti določa on – gost.   LjubeznivostKitajski pregovor pravi, da je prijaznost močnejša od zakonov. Vključuje majhne, neobvezne znake nudenja pozornosti, kot so – zaželeti dober tek, lep dan, preveriti zadovoljstvo (z obroki, s sobo, z izletom …). Prijaznost vključuje tudi miren izraz na obrazu, nasmeh, prijeten ton glasu. »V hotelski in gostinski industriji lahko delajo samo tisti, ki imajo radi ljudi, opravljajo svoje delo z navdušenjem, so veseli in nasmejani ter s svojim videzom in vedenjem pozitivno vplivajo na goste.«   FleksibilnostOd gostiteljev v ožjem in širšem okolju (mestu in okolici) se pričakuje veliko, med drugim tudi njihova prilagodljivost na spreminjajoče se zahteve. Dejstvo je, da živimo v času sprememb in nič ni statično – prav tako niso statične potrebe in s tem povezana pričakovanja gostov. Naloga gostitelja ni le, da se prilagodi tem potrebam, temveč tudi predvidevanje le-teh, in sicer tako, da bo pripravljen na potrebno prilagajanje. Kakor je gost »gostiteljeva plača«, je najbolj pomembno, da je on – gost zadovoljen.   ZasebnostGost pride v svoj novi začasni dom in v njem pričakuje, da bodo, med drugim, varovali tudi njegovo zasebnost. V zvezi s spoštovanjem pravil in hišnega reda – relativna tišina ter mir v skupnih prostorih namestitvenega objekta, to razumemo tudi v diskretnem obnašanju osebja pri komunikaciji z gosti. Nasprotno pa lahko vsaka kršitev privatnosti gosta povzroči njegovo nezadovoljstvo s celotno uslugo.   OsebnostPodjetja tvorijo ljudje in prav oni izvajajo nematerialni del storitev, ki je najpomembnejši del. Zaposleni v turizmu morajo biti ljudje, ki imajo radi ljudi in to jim dokazujejo s svojo profesionalnostjo – z osebnim pristopom, ki izraža iskreno zanimanje za gosta. V svoji knjigi Avtobiografija legendarnega menedžerja 20. stoletja Lee Laccoca omenja prakso svojega očeta, ki je bil gostilničar in je takoj na mestu odpustil zaposlenega, ki je bil nesramen do gosta, z opombo: »Ni važno, kako dobri ste, ne morete delati tukaj, ker odganjate goste.«   TolerancaToleranca je strpnost do tujih mnenj in prepričanj, torej obzir do drugačnosti. Gostje pričakujejo predvsem strpnost do razlik, ki izhajajo iz različnih kultur.   OdgovornostKo gostje pridejo na oddih v svoj začasni dom, se večina gostov želi sprostiti, a to (med drugim) pomeni oz. se razume, da zanje poskrbijo oz. skrbijo gostitelji. Zato gostitelj nosi odgovornost za gosta in izpolnjuje njegova pričakovanja. Česar gost ne želi slišati, je zavrnitev odgovornosti do njega, njegovega premoženja in njegovega (izgubljenega) časa.   ZanesljivostZanesljivost je kvaliteta, ki jo gostje brezpogojno pričakujejo od gostitelja – in za kar na koncu – plačajo. Zato, v kolikor gost potrebuje informacijo ali nasvet, mu je potrebno dati pravilen in popoln odgovor ter se ga ne poskušati rešiti oz. mu dati nepreverjeno informacijo. V kolikor česa ne vemo ali nismo popolnoma prepričani, nam gostje ne bodo zamerili, če jim povemo z nasmehom, da bomo takoj preverili informacijo oz. podatke.   PozornostSkrb za gosta in njegovo zadovoljstvo je ena od glavnih točk današnjega marketinga. Ta skrb se lahko izrazi na več načinov, in sicer s pomočjo tehnike vprašanj (npr. ali ste se lepo namestili, ali je v sobi vse v skladu z vašimi pričakovanji, kako vam lahko še pomagamo, ali je še kaj, kar lahko storimo za vas). Seveda je potrebno biti previden tudi z vprašanji. Namreč, obnašanje gostov najboljše pokaže, če so vprašanja primerna oz. ne. Zato je goste potrebno pazljivo poslušati in gledati.   IntegracijaVečina gostov se želi vklopiti v sredino, katero so zavestno izbrali za začasni dom. Torej z željo, da bodo sprejeti (tudi njihove razlike) in vključeni v vse dejavnosti, katere oni – gosti želijo spoznati oz. izvajati. Vsaka izključitev in delitev na »Mi in Vi« ni dobrodošla. Zato je z gosti in v skladu z enim od prevladujočih trendov v trženju potrebno graditi na skupnih odnosih ter partnerstvu.   HitrostHitrost je naslednja kategorija, ki jo gost vedno pričakuje. Hitrost in popolnost odgovorov na vprašanja, hitrost ter natančnost servisa, hitrost v reševanju pritožb so stvari, brez katerih (dolgoročno) ne gre. V kolikor iz nekega razloga ne moremo takoj postreči gosta in mora gost čakati, mu je to potrebno tudi povedati. Ni slabšega kot čakanje, ki že samo po sebi deluje negativno in sporoča neodgovornost, brezbrižnost do gosta ter izgubo njegovega časa. Gost ponavadi ne ve, če mu ne povemo razloga, zakaj na nekaj oz. na nekoga čaka. Torej, če že mora čakati, mu je potrebno v opravičilo pojasniti zakaj in kako dolgo bo to trajalo; v opravičilo se mu lahko ponudi neka druga možnost (da pride kasneje, da dobi nekaj v zameno itd.)   Zavedanje strankeDejstvo je, da je gost naša plača. Če je zadovoljen, je to garancija za dolgoročno poslovanje, saj lahko predpostavljamo, da se bo vračal in nas priporočal svojim prijateljem. Pomembno je, da se zavedamo, da smo odvisni od njega in ne (toliko) on od nas. Torej, vsaka njegova želja je za gostitelja ukaz, ki ga je potrebno izpolniti z radostjo in zavestno s ciljem, da zadovolji gosta. Zato z gostom ni potrebno razpravljati ali pametovati, temveč je potrebno narediti vse zanj, da bo on ostal in odšel (od nas) zadovoljen.   Lokalne informacijePoleg tega, da gost biva v hotelu, ga zanimajo znamenitosti in dogodki v ožji ter širši okolici. Zato morajo ljudje, ki delajo v turizmu in gostinstvu, biti zgled dobrih manir ter v svoji sredini skrbeti za ureditev svojega kraja, izvajanje in spremljanje kulturnih norm Lokalne turistične organizacije, trgovin, restavracij in vseh drugih udeležencev, ki tako ali drugače prihajajo v stik z gosti. Za goste je potrebno zagotoviti promocijski material o kraju in okolici ter v sodelovanju z izvajalci turističnih dejavnosti razvijati in predlagati izlete, obiske znamenitosti ter podobno.   Naj bo ta članek poziv vsem turističnim delavcem in vodjem, da bodo svoje sodelavce poučili o pomenu in vsebini zgoraj naštetih elementov gostoljubnosti in prisrčnosti v turizmu in gostinstvu.   In nikakor ne pozabite: Fotografije so za prijatelje, trenutki iz potovanj pa ostanejo večen spomin samo tvoji duši.    Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Serija okvirjev za slike na slovensko-avstrijski meji - galerija na meji

20.05.2018

Galerija na meji / Grenzlandgalerie   … je poskus hoje po nevidni črti… je eksperiment v uokvirjanju neotipljivega… je zvočno popotovanje skozi stoletje obmejnih zgodb Po avtobusu duhov, ki je obiskovalce popeljal na nenavadno potovanje preko Strmega sedla, se LJUD ponovno odpravlja na iskanje mejnih duhov, tokrat na Štajersko. V gričevnati pokrajini na slovensko-avstrijski meji je postavljena serija okvirjev za slike. Vsaka slika ob tej nevidni črti prikazuje drugačen pogled na pokrajino in pripoveduje drugo zgodbo njene nenavadne preteklosti. V zvočnem sprehodu po galeriji se osebna pričevanja ljudi, ki jim je prečkanje meje spremenilo življenje, in teh, ki so z njo preživeli svoj vsakdan, prepletajo z glasbo v esejistično popotovanje, ki je na voljo v obliki avdio vodiča v slovenščini in nemščini. Projekt okvirji na meji je pripravila skupina z imenom LJUD. LJUD je skupina ustvarjalcev, ki v gledališču in sorodnih medijih prepoznavajo potencialen prostor soustvarjanja in nadgradnje lastnih idej. Ustvarjalce druži vera v »živo«umetnost, ki je v neposrednem stiku z gledalcem. Pri oblikovanju gledališkega dogodka se vedno znova osredotočajo na različne oblike interakcije gledalcev z nastopajočimi in tako vzpostavljajo gledališče kot igro, kot ritual, kot dogodek socialnega združevanja. Zanima jih delo v javnih urbanih prostorih, eklektično združevanje žanrov, tehnik in stilov; veliko pozornosti posvečajo razmisleku o namenu in socialni umeščenosti svojega delovanja. Avtorsko skupino oz. kolektiv razumejo kot edinega pravega ustvarjalca gledališkega »gesamtkunstwerka«. V preteklosti so delovali pod okriljem različnih društev ininštitucij, od leta 2006 pa so se tudi formalno povezali v samostojno produkcijsko skupino KUD Ljud.

preberi več

5 razlogov zakaj dopust preživeti v Sloveniji

19.05.2018

Vreme je te dni sicer nestanovitno, vendar nam kljub temu misli uhajajo k vprašanju: »Kam na dopust?« Nekateri si vzamemo več krajših dopustniških dni, drugi pa gredo na dopust za dlje časa. Velika večina Slovencev še vedno hodi na dopust v tujino, ker menijo, da doma že vse poznajo in da kaj dosti ni za doživeti ali izkusiti. Pa je temu res tako? Je čez mejo ali »lužo« res vse bolje? Vedno znova se mi dogaja, da so Slovenci na izletih vedno presenečeni, koliko novega so izvedeli o nekem kraju ali znamenitosti, o katerem so predhodno menili, da že vse vedo. Ste pripravljeni, da to poletje tudi vi odkrivate lepote in danosti ter predvsem gostoljubnost slovenske ponudbe? Z družino imamo vsaj enkrat mesečno izlet v različne kraje po Sloveniji in tudi dopust vsaj en teden običajno preživimo na slovenskem podeželju (čeprav tudi sami izhajamo iz podeželja). V nadaljevanju vam opišem, zakaj se mi tako odločimo. 1.      Na cesti ni gneče in zastojev Ob glavnih počitnicah in praznikih se vedno odločimo za manj znane kraje, ki pa ponujajo prav posebno sprostitev, igro za naše otroke in odlična kulinarična doživetja. Slovensko podeželje je čudovito izhodišče za pohode po neokrnjeni naravi in kulinarična razvajanja ob lokalno pridelani hrani. Kar je pri tem še posebej privlačno je to, da se po cestah, ki vodijo do manj znanih krajev, večino časa vozimo sami ali pa je prometa prav zares zelo malo. Med vožnjo tako lahko občudujemo vse lepote in se ustavimo kadarkoli želimo, če otroka potrebujeta odmor ali zato, da imamo piknik v naravi, da stopimo v bližnji potoček ali da naredimo zabavno fotografijo za spomin. Na tak način vožnja mine hitro in vsi smo dobre volje za nove dogodivščine. 2.      Bogata ponudba za še tako zahtevne Ker želijo ponudniki turističnih storitev privabiti in zadovoljiti tuje goste, na letni ravni izboljšujejo ponudbo in jo bogatijo. Vse več ponudnikov se odloča za programe, ki temeljijo na ohranjanju narave. Prav zato imamo tudi domači gosti možnost izbire med pestro ponudbo in cenovno dostopnostjo. V posamezni regiji lahko izbirate med luksuznimi hoteli, turističnimi kmetijami zwellness ponudbo, bivaki v naravi, med različnimi doživljajskimi zgodbami posameznih krajev in tradicije. Sami vedno izberemo skupek ponudb, tako da je za vsakega člana nekaj posebnega. Vedno se odločimo za nastanitev, ki se nahaja na podeželju in ima v svojih kapacitetah igrala in bazene, ali pa da so ti v neposredni bližini. Poleg tega poskrbimo, da si zagotovimo kulinarična doživetja, ki so oddaljena največ 30km. Seveda se predhodno vedno najavimo in povemo svoje želje. Vedno si vzamemo vsaj en dan časa za krajši krožni pohod po bližnji okolici in če je mogoče izberemo pot, da je blizu reka, slap, jezero ali vsaj potoček. Ostale dni si ogledamo vse zanimivosti, včasih si vzamemo čas tudi za posebna doživetja (npr. vožnjo s kočijo). Sem veliko naštela, kajne? Ravno v tem je čar ponudbe v Sloveniji - vse je na dosegu. Za opisani paket si običajno vzamemo štiri dni časa. Izhajamo iz dejstva, da morajo imeti otroci dovolj časa za spanje in igro. Za mami je pomembno, da se lahko sprosti, oči pa je največji gurman v družini. Ob tem je najbolj pomembno, da se ob vrnitvi domov vsak od nas čuti, da je doživel, kar si je želel. 3.      Vrhunska ponudba podeželja Včasih je veljalo, da so tisti na kmetijah manj premožni in da gre razvoj na podeželju počasneje. Če si vzamete samo en dan časa, lahko ugotovite, da je to daleč od resnice. Danes turistične kmetije na podeželju ponujajo vse, kar nekdo potrebuje za počitek, razvajanje, kulinarično doživetje ob lokalno pridelani hrani, rekreacijo in osebnostno rast. Velika večina turističnih kmetij ima poleg klasične ponudbe še različna športna igrišča, bazen, izposojo koles, čolnov ali pa vas povabijo na različne delavnice, ki jih organizirajo v sklopu svoje kmetije. Kar je najlepše, da so lastniki izredno gostoljubni in prežeti s pozitivno energijo, ki jo po mestih kronično primanjkuje. 4.      Inovativni zeleni turizem Slovenija je razglašena in prepoznana kot ena najbolj zelenih in trajnostno naravnanih držav. Gost ima na vsakem koraku možnosti, da se lahko umakne v skrite, neokrnjene kotičke ali pa izbere bolj zabavno dogajanje. Slovenija ponuja obilo vodnih doživetij, pohodništva in kolesarskih poti. V enem tednu si tako lahko omogočimo vzpon na čudovit vrh, plavamo v jezeru ali naravnem bazenu, doživimo tradicijo nekega kraja, se razvajamo v kulinaričnem potepanju in za konec obiščemo še enega čudovitih slapov ali pa se podamo v eno od skrivnostih jam. 5.      Podprimo slovensko Za konec bi dodala le še to, da je pametno, če ne že prav, da podpremo slovensko ponudbo in vse, ki skrbijo, da lahko zdravo jemo, da se ohranjajo slovenske naravne lepote,kulturna krajina in dediščina, na dolgi rok pa na ta način tudi prispevamo k izboljšanju lokalne infrastrukture, ki jo tudi sami uporabljamo. Poleg tega, da si lahko podarite pravi sprostitveni dopust, veliko novega doživite, se kot gosti počutite dobrodošli in zaželeni, je to odlična priložnost za osebno rast in krepitev odnosov. Želim si, da bi si lahko vsak izmed vas privoščil in dovolil vsaj nekaj dni dopusta, bodisi v Sloveniji ali kjerkoli drugje. Za ideje kam na potep po Sloveniji, pa lahko obiščete spletno stran https://www.veseladozivetja.si/   Tanja Vesel  

preberi več

Festival solzic 2018 vabi na Koroško

18.05.2018

Na Koriškem bodo izvedli festival solzic 2018 Festival solzic je kulturno – turistična prireditev, ki gradi na dediščini besede (Prežihova črtica Solzice) in okoli nje niza vso bogastvo ljudskega izročila, narave, zgodb, kulinarike in doživetij. Program festivala   FESTIVAL SOLZIC, 18. in 19. maj 2018 Ravne na Koroškem, Strojna, Kotlje in Pekel Kulturno-turistična prireditev s standardnimi zgodbami: Petek, 18. maja STROJNA: LIKOVNI (sodeluje Kulturno društvo koroških likovnikov) in LITERARNI TABOR (sodelujejo učenci šol iz avstrijske in slovenske Koroške ter Kulturno društvo literatov Mežiške doline in Literarno kulturno društvo Beseda iz Dravograda) OTVORITEV FESTIVALA, Strojna, ob 18. uri. Kulturni program z domačimi in tujimi gosti. Na prizorišče bo z avtobusne postaje Ravne na Koroškem ob 17. uri odpeljal poseben avtobus.   Sobota, 19. maja KOTLJE: KOTL'JADA: od 9. do 14. ure; kuhanje koroške enolončnice (bogate nagrade). KOROŠKA TRŽNICA: od 9. do 17. ure; umetniška obrt, ustvarjalci vseh vrst, društva ... KULTURNI PERPETUUM MOBILE: od 10. do 17. ure; pesem, glasba, ples, folklora, ... MILENIJSKA FOTOGRAFIJA: Hrvatov travnik, režirana fotografija, posneta iz zraka. Obiskovalce prosimo, da oblečejo belo obleko oz. majice, saj bodo sooblikovali cvetove belih solzic. POZDRAV IZ PEKLA: Obisk Pekla ob 11. in 14. uri z vodičem, odhod od Solzice velikanke v Kotljah. Poseben dodatek – peklenska kulinarika: hudičeva slina, veliki in mali grehi, peklenski namaz, luciferjeva slina. Skupine lahko kadar koli naroče poseben obisk Pekla! Na tel. št. 041 759 490.   POSEBNOSTI FESTIVALA SOLZIC 2018: Na Strojni bo izvedena zadnja skladba velikega SLAVKA AVSENIKA, ki jo je mojster narodne glasbe in muzikaličnega opisa življenja v Sloveniji napisal posebej za Festival solzic in nosi naslov »Pozdrav Koroški«. V Kotljah se bo s svojim Festivalom alpskega cvetja predstavil ZAVOD ZA TURIZEM BOHINJ; gre za oblikovanje novega turističnega produkta: »Cvetlični festivali Slovenije«. Predstavili se bodo s kulturnim programom in predstavitvijo Festivala alpskega cvetja ter stojnico, ob kateri bo stala tudi maketa Aljaževega stolpa v naravni velikosti. Letos je namreč 240-letnica Triglava. Več informacij na https://www.festivalsolzic.si/

preberi več

Sprehodite ali kolesarite se med jablanami na Jabolčni poti v Selnici ob Dravi

11.05.2018

Najlepša doživljanja dopustov ter/ali/in počitnic so spontana. Zjutraj sem se odločil, da na terenu doživim v živo butično zeleno učno destinacijo JABOLČNA POT (občina Selnica ob Dravi).   Vse je enkrat prvič. Za prvič sem šel s kolesom iz Ruš do Fale. Vstopna točka se imenuje Grahor, to je nekdaj slavna obcestna furmanska in popotniška gostilna na levi strani v smeri proti Dravogradu, ter se nahaja 1km pred tehničnem muzejem na HE FALA. Nemogoče je zgrešiti.   Priznati moram, da je vstopna točka ter vsa pot tako zgledno urejena turistična informacijska in počitniška destinacija kot le redko kje srečamo na našem koncu zelene butične destinacije Ruše. Čestitke! Tako sem kolesaril malo po makadamu, nekaj po asfaltu in zoper po makadamskih poteh do Ruškega mostu na reki Drava. Pot je dolga 4.750 metrov, leži na sami ravnini ter tako primerna za vsakogar, posebno pa za ljudi kateri uživajo v potepanju po polžje po zelenih butičnih destinacijah.   Ni me sram razkriti nevednosti o čudežnem sadežu jabolki, čeprav redno vsako jutro poskrbim za eno jabolko pojedine na račun zdravja. Na vseh napisanih tablah je dojemljivo oznanjena veličina jabolk kot tudi medu. Doživljanje je pristno, mudi pa se popotniku naj ne. Svež zrak, močni sončni žarki, absolutna tišina, tu in tam kakšna čreda domačih živali, pa pogledi na lovsko prežo, travnike, sadovnjake in njive, soočenja z kmetijsko mehanizacijo, saj opravljajo redna tekoča dela po sadovnjakih. Tako lahko opazujemo Ruško Pohorje ter v daljavi Mariborsko kot tudi pogled na Lovrenški del. Naenkrat se znajdemo pred velikim gospodarskim objektom, to je hladilnica, kjer lahko kupimo domača jabolka po industrijski ceni, to pa je res poceni!   Za sladek napoj pa poskrbi finalni del, to je 500 metrov urejen spust proti reki Dravi, kjer se pot tudi zaključi na regionalni cesti Selnica-Ruše. Nato pa krenemo urno čez Ruški Dravski most, kateri se trese pod težo tovornjakov in upam le, da ne bo klonil pred obnovo oziroma postavitvijo novega, ob katerem bo tudi prostorno mesto za kolesarstvo.   S pomočjo financiranja iz projekta Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja “Evropa investira v podeželje” so Lokalna akcijska skupina LAS Jabolko, Občina Selnica ob Dravi, KGZS Zavod Maribor in TD Selnica ob Dravi leta 2013 uredili sadjarsko učno pot za kolesarje in pohodnike dolžine ca. 4,5 km. Sprehod in kolesarjenje po Jabolčni poti je primerno za družinske izlete, skupine in posameznik, saj pot teče po ravninskem polju in ne zahteva fizičnega napora. Na poti sprehajalci in kolesarji spoznavajo  lokalne ponudnike (sadjarje, kozjerejo, drvarje…). Če se najavijo vnaprej, pa se lahko dogovorijo za degustacijo lokalnih izdelkov, ogled obdelave ovčje volne pri Sovenu, ogled Tehniškega muzeja HE Fala, ki je leta 2014 prejel nagrado Naša Slovenija za varovanje tehniške dediščine ali pa spoznavajo lokalne kulinarične  dobrote, kot je loparošnica. Več informacij o selniški jabolčni poti najdete na http://tdselnica.si/jabolcna-pot-sadjarska-ucna-pot-za-kolesarje-in-pohodnike/. Avtor članka Milan Robič je ustanovitelj Raziskovalnega društva Milana Robiča ter raziskovalec ruških gozdov in turističnih zanimivosti. Njegove avtorske fotografije najdete na https://www.facebook.com/milan.robic.7  

preberi več

Šport

Mestna plaža ob mariborski Dravi za en vikend ? Zakaj pa ne !

6.06.2018

3 junij je svetovni dan kolesarjev- vsi na kolo za zdravo telo

3.06.2018

Prepoznajmo in obvladajmo stres - kako strese stres ?

3.06.2018

Izveden bo že 62. Pohod Pot ob žici Ljubljane

4.05.2018

Pohod po Poti ob žici je bil prvič organiziran leta 1957. Pohod poteka po skoraj 35 km dolgi poti okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev in je zato dobila ime Pot ob žici. Poleg spomina na osvoboditev Ljubljane (9. maj 1945) je prireditev že s prvo izvedbo želela spodbujati gibanje in zdrav način življenja, kar je njen glavni cilj tudi danes. Predvsem v zadnjem desetletju se število rekreativcev in rekreativk, ki se odločijo bodisi za pohod ali tek trojk, vsako leto povečuje. Prireditev je vsako leto organizirana v začetku maja, ob koncu tedna, ki je najbližje 9. maju, ko Mestna občina Ljubljana praznuje Dan miru (nekoč Dan zmage), od vstopa v Evropsko unijo pa na isti dan praznujemo tudi Dan Evrope. Pot je pohodnikom na voljo skozi vse leto, v sklopu dogodka pa drugi vikend v mesecu maju. Največ udeležencev običajno privabi sam pohod okoli prestolnice, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev. Prireditev vsako leto tradicionalno otvorijo otroci iz ljubljanskih vrtcev. V petek se nadaljuje s pohodi šolarjev iz osnovnih šol in dijakov srednjih šol, v soboto pa Pot napolnijo ljubitelji pohodništva in tekači Teka trojk. Sobotni del pohoda 5.5.2018 je namenjen tako manj kot bolje pripravljenim pohodnikom, saj lahko traso izberejo v dolžini od 3 do 35 kilometrov in si torej razdaljo prilagodijo glede na svoje sposobnosti ter kondicijo. Predprijava na pohod ni potrebna. Vsak udeleženec se lahko od 6. ure dalje registrira na vhodnih kontrolnih točkah (Vič, Šiška, Bežigrad, Jarše, Polje, Fužine, Rudnik in Livada), kjer dobi kontrolni kartonček, s katerim pri nadaljnjih točkah zbira žige. Cilji so odprti do 17. ure. Vsak prehodi, kolikor želi, tisti, ki prehodijo celotno pot v dolžini 35 km, pa dobijo posebno kolajno. Sobotni del prireditve 5.5.2018 je Tek trojk na 12,5 ali 29 kilometrov v članski in veteranski kategoriji ter na 3.000 metrov za osnovne in srednje šole. Gre za edinstveno tekaško prireditev, kjer mora trojka ves čas teči skupaj, v cilju pa velja čas tistega, ki zadnji preteče ciljno črto. To je tudi rezultat, ki se upošteva kot rezultat trojke. S takšnim načinom tekmovanja želi organizator spodbujati tekače k medsebojni pomoči in solidarnosti, saj šteje čas, ki ga doseže najšibkejši člen trojke, zato mu morata morebiti bolje pripravljena člana ekipe pomagati, ga bodriti in motivirati. V soboto, 5. maja 2018 bodo udeleženci lahko prehodili del Poti ob žici in na cilju pridobili posebno spominsko značko. Udeleženec se vključi na pohod na kontrolni točki, ki mu najbolj ustreza in pohod zaključi na Kongresnem trgu. Na poti je šest kontrolnih mest: RazpisREKREATIVNI POHOD NA 35 KMV soboto, 5. maja 2018 bodo udeleženci lahko v celoti prehodili Pot ob žici in si ob tem pridobili posebno spominsko kolajno. Udeleženec se vključi na pohod na kontrolni točki, ki mu najbolj ustreza in prehodi Poti ob žici. Na poti je osem kontrolnih mest, ki so hkrati štartna in ciljna mesta. Mestni rekreacijski obročPot spominov in tovarištva, ki jo lahko imenujemo tudi povojni pomnik na čase, ko je Ljubljano obdajala bodeča žica, je mestni rekreacijski obroč, ki vsako leto na začetku maja privabi več kot 30.000 udeležencev. Pohod za vse starostne skupine – od vrtcev do odraslih – je speljan po nezahtevni 32,5 km dolgi progi, na kateri je organiziranih osem kontrolnih točk. Začetek poti je prepuščen individualni odločitvi, kakor je odločitev posameznika tudi, kolikšen del poti bo prehodil. Vsaka kontrolna točka je namenjena zbiranju žigov, za celotno prehojeno pot pa udeleženci prejmejo posebna priznanja. Za prehojeno pot prejmete naslednja priznanja:   za enkratno prehojeno pot bronasto kolajno;za petkratno prehojeno pot srebrno kolajno;za desetkratno prehojeno pot zlato kolajno.  Pot lahko prehodite na enkrat ali večkrat v več etapah. Kje boste začeli ni določeno. Pričnete lahko tam, kjer vam najbolj ustreza. Vaša naloga je, da zberete vseh osem kontrolnih žigov in zloženko oddate na naslov Timinga Ljubljana. Več informacij na http://www.pohod.si/Default.aspx.

preberi več

Izposojevalnica e-koles v Mariboru – naredite svojo elektro vožnjo

23.03.2018

V Mariboru je podjetje OVEN Elektro Maribor v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor – Pohorje in Zadrugo BikeLab v Mariboru odprlo prvo večjo izposojevalnice električnih koles v mestu ob Dravi.      Čeprav zima še kaže zobe, pa je s prvim pomladnim dnem središče Maribora znova oživelo. Maribor je bogatejši za OVeNturo, prvo in največjo izposojevalnica električnih koles v tem delu Slovenije, ki bo odslej meščane in turiste spodbujala, da se po opravkih ali na izlet po bližnji in daljni okolici podajo s kolesi. Izposojevalnica se nahaja na peš coni v enem od skritih mariborskih dvorišč, v samem centru mesta, na Gosposki ulici 11. Da se bodo uporabniki odslej po Mariboru in okolici vozili poceni in okolju prijazno je zaslužno podjetje Oven Elektro Maribor d.o.o., ki je svoje moči združilo z Zavodom za turizem Maribor-Pohorje in zadrugo BikeLab. V izposojevalnici električnih koles bodo strankam na razpolago kvalitetna električna kolesa. Na voljo bo kar 15 električnih trekking koles, ki vas bodo varno, udobno in okolju prijazno popeljala do cilja. Da kolesarje ne bodo preveč zasopihali klanci n jim povzročali težave, bo pri vožnji v pomoč elektro motor, ki je vgrajen v pest na zadnji osi, omogoča pa kar 9 stopenj pomoči, ki jih lahko spremljate na velikem potovalnem računalniku. Kolesarji bodo lahko Izbirali med športnim ali nekoliko bolj eko karakterjem kolesa, za najmlajše popotnike pa je na voljo tudi možnost pritrditve otroškega sedeža. IZKUSITE AVANTURO KAR Z MOBILNO APLIKACIJO Da bo vaša pot čim bolj prijetna, zanesljiva in zanimiva, so pri podjetju Oven razvili tudi sodobno mobilno aplikacijo, s katero lahko rezervirate in plačate izposojo e-koles ter izberete turistični paket, ki najbolj ustreza vašim željam in zanimanjem. Aplikacija vas z GPS signalom popelje po izbrani poti, obenem pa vas opozori na vse znamenitosti, restavracije, skrite kotičke ter posebnosti ob poti, ki ste jo izbrali. Izposojevalnice električnih koles v Mariboru sicer niso novost. Prav podjetje OVEN je že v lanskem letu v našem mestu in bližnji okolici odprlo 5 manjših izposojevalnic električnih koles, s katerimi so želeli oživiti center mesta ter spodbuditi trajnostno mobilnost v Mariboru. Ker električna kolesa uporabnikom omogočajo, da varno in udobno prekolesarijo tudi večje in zahtevnejše razdalje, so pripravili tematske pakete, ki kolesarjem ponujajo posebno, obogateno doživetje. Popeljite se ob romantični reki Dravi, povzpnite se na vinorodne gričke, zavijte v naše najstarejše mesto Ptuj ali si privoščite nepozabno adrenalinsko pustolovščino. Ob tem pa vam paketi prinašajo tudi številne ugodnosti, če se boste med potjo želeli osvežiti ali okrepčati. Ljubitelji kolesarjenja, pa tudi tisti, ki boste to še postali, vabljeni, da se nam pridružite v sredo ob 12.30 na Gosposki ulici 11 v Mariboru, ko bomo tudi uradno odprli največjo izposojevalnico električnih koles v mestu ter se skupaj z nami podajte na nepozabno OVeNturo.  

preberi več

Podeljena so Bloudkova priznanja za leto 2017

23.02.2018

Na Brdu pri Kranju je bila slavnostna podelitev Bloudkovih priznanj za leto 2017. Gre za najvišja državna priznanja, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa. Bloudkove nagrade so za vrhunske mednarodne dosežke prejeli: slovenska moška članska košarkarska reprezentanca, slovenska moška članska rokometna reprezentanca, kanuist Benjamin Savšek in smučarka Ilka Štuhec. Prejemniki Bloudkovih plaket pa so: Darko Butinar (za življenjsko delo v športu), selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), kajakašici na mirnih vodah Anja Osterman in Špela Ponomarenko Janić (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), smučarska skakalka Ema Klinec (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), Rafko Križman (za življenjsko delov športu), Matija Krnc (za življenjsko delo v športu), Ljubljanski maraton (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), Nogometno društvo Gorica (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), slovenska ženska reprezentanca do 23 let v odbojki (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), kolesar Primož Roglič (za pomemben tekmovalni dosežek v športu) in ledni plezalec Janez Svoljšak (za pomemben tekmovalni dosežek v športu). Kot je v nagovoru ob podelitvi Bloudkovih priznanj poudarila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, je bila letina športnih dosežkov v letu 2017 res neverjetna. Doživeli smo mnogo športnih pravljic. Zapisale so se v naša srca in duha, predstavljajo nam navdih in izjemno veselje. In poseben izziv je, kako med obilico vrhunskih dosežkov izbrati tiste najodličnejše. Tiste, ki niso odlični zgolj po dosežkih, ampak so izjemne osebnosti tudi izven športnih objektov in terenov ter so vzor številnim mladim, ki množično vstopajo v svet športa. »Slovenke in Slovenci smo eden najbolj športnih narodov. Glede na število prebivalcev in prebivalk ter osvojene medalje, pokale in najvišja mesta v najrazličnejših športnih disciplinah in tekmovanjih po vsem svetu, smo že vrsto let na svetovnem zmagovalnem odru. “Če je včasih veljalo, da smo odlični v individualnih športih, se danes lahko ponašamo tudi z zmagami v ekipnih športih,” je dejala ministrica. Po njenih besedah slovenski glas v športu šteje širom po svetu, saj slovenske športnice in športniki zmagujejo kot veliki in nad velikimi.   Najvišja državna priznanja, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa, so prejeli: -slovenska moška članska košarkarska reprezentanca Slovenska košarkarska reprezentanca Košarkarska zveza Slovenije, -slovenska moška članska rokometna reprezentanca Rokometna zveza Slovenije, -kanuist Benjamin Savšek in smučarka Ilka Stuhec, in sicer za vrhunske mednarodne dosežke. Poleg omenjenih prejemnikov Bloudkovih nagrad so na slovesni prireditvi na Brdu pri Kranju podelili tudi Bloudkove plakete, ki so jih prejeli: Darko Butinar (za življenjsko delo v športu), selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), kajakašici na mirnih vodah Anja Osterman in Špela Ponomarenko Janić (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), smučarska skakalka Ema Klinec (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), Rafko Križman (za življenjsko delov športu), Matija Krnc (za življenjsko delo v športu), Ljubljanski maraton (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), Nogometno društvo Gorica (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), slovenska ženska reprezentanca do 23 let v odbojki (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), kolesar Primož Roglič (za pomemben tekmovalni dosežek v športu) in ledni plezalec Janez Svoljšak (za pomemben tekmovalni dosežek v športu). Iskrene čestitke vsem nagrajenkam in nagrajencem!

preberi več

Kultura

Razstava Ivan Cankar in Evropa v Cankarjevem domu v Ljubljani

19.06.2018

16.6.2018 - poletna muzejska noč v muzejih in galerijah

15.06.2018

V Benetkah se začenja Arhitekturni bienale 2018

26.05.2018

Celjsko nabrežje Savinje vabi na prostorsko inštalacijo: »Sto klafter debel, sto klafter visok«

24.05.2018

18. maj - mednarodni muzejski dan

18.05.2018

100. obletnica smrti Ivana Cankarja ter Cankarjevo leto 2018

16.05.2018

Zgodba mlade pomurske vizualne umetnice in grafične oblikovalke Nine Reiter

5.05.2018

Najlepša slovenska znamka leta 2017 je - vrtnica "Prešeren"

IZBRANA JE NAJLEPŠa SLOVENSKa ZNAMKA LETA 2017! Pošta Slovenije vsako leto na osnovi glasovanja uporabnikov poštnih storitev izbere najlepšo slovensko znamko, ki so jo izdali v prejšnjem letu. Tudi letos so glasovalci izbirali med vsemi rednimi in priložnostnimi poštnimi znamkami, ki jih je biloskupaj kar 43. Pošta Slovenije se zahvaljuje vsem, ki so izpolnili glasovnice. Glasovanje je obsegalo izbor treh znamk, ki so jim glasovalci dodelili 5, 3 ali 1 točko. REZULTATI GLASOVANJA: 1. mesto (753 točk)Vrtnica »Prešeren« (znamka v bloku) 2. mesto (594 točk)Marija Terezija (znamka v bloku) 3. mesto (546 točk)Jože Plečnik (blok s tremi znamkami) Rastlinstvo - vrtnice (blok)  Vrtnica 'Prešeren' je prva slovenska vrtnica. Vzgojil jo je dr. Matjaž Kmecl, ki je širši javnosti znan kot literarni zgodovinar. Kmecl je ob svojem osnovnem delu desetletja vztrajno in načrtno križal vrtnice, saj je želel ustvariti nekaj novega in vrednega. Uspelo mu je z več vrtnicami. Prvi, ki jo je leta 2008 javno predstavil, je dal ime 'Prešeren' in je kakovosten, cvetiv in odporen rožni grm. Dr. Matjaž Kmecl je častni član Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije. Društvo je za žlahtnitelja na mednarodni ravni registriralo sortno ime in uspešno izpeljalo postopek priznanja žlahtniteljske pravice za vrtnico 'Prešeren'. S 'Prešernom' je Kmecl Slovence simbolično postavil ob bok drugim narodom z vrtnarsko in vrtnično tradicijo. K promociji vrtnic in k opaznosti Slovenije v rožnem svetu bo prispeval tudi kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic, ki ga slovensko društvo organizira od 11. do 14. junija 2017 v Ljubljani. Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd. svetovalec za dendrologijo

2.05.2018

preberi več

27. april- svetovni dan oblikovanja in nova znamka

Ozrimo se okoli sebe in poglejmo kar nas obdaja. Vse izdelke in stavbe ter okolje so praviloma oblikovali strokovnjaki. Prav njim je namenjen svetovni dan oblikovanja. Ko tako vsak dan hitimo po opravkih pozabimo na oblikovanje, ki je skrito v vsakem izdelku. Oblikovanje za boljše življenje Svetovni dan oblikovanja je priložnost za priznanje oblikovanja in njegove pomembne vloge pri »spreminjanju sveta« na bolje kot tudi praznovanje združenja ico-D (International Council of Design / Mednarodno združenje za oblikovanje). Cilj svetovnega dneva oblikovanja (WDD) je spodbuditi oblikovalce k poglobljenemu razmišljanju o sobivanju, da se zavedo pomembnosti svoje vloge in s pomočjo oblikovanja kot glavnega vzvoda poiščejo inovativne rešitve za spoštovanje raznolikosti, preseganje meja in izboljšanje kakovosti življenja v svojem okolju. Vsako leto 27. aprila je svetovni dan oblikovanja, ko so oblikovalci po vsem svetu vabljeni k praznovanju z inovacijami, z organiziranjem javnih prireditev ali drugih pobud, da z oblikovalskimi primeri in aktivnim delovanjem v svoji lokalni skupnosti spreminjajo življenje na bolje. Letos mineva petinpetdeset let od prvega svetovnega dneva oblikovanja, ki ga je Pošta Slovenije počastili s prvo  slovensko znamko.  Radovan Jenko      Poleg znamke v bloku je bil izdan tudi ovitek prvega dne in pripadajoči žig. Kdo se v Slovenije ukvaja z oblikovanjem ?  Društvo oblikovalcev slovenije Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS) je bilo ustanovljeno leta 1951 in je od tedaj edino stanovsko združenje v Sloveniji, ki združuje vse oblikovalske profile. Od leta 1961 je društvo enakopravni član ICSID - Mednarodnega sveta združenj za industrijsko oblikovanje (International Council of Societies of Industrial Design). Leta 1963 je društvo sodelovalo na ustanovnem kongresu združenja ICOGRADA - Mednarodnega sveta združenj za grafično oblikovanje (International Council of Graphic Design Associations) na Bledu in s tem vplivalo na razvoj ustanove, ki je vzpostavila najpomembnejša in še danes veljavna pravila o vrednotenju in merilih kakovosti na področju oblikovanja vizualnih komunikacij. Spoštovanje meril, ki jih je sprejela ICOGRADA, je ena temeljnih zavez delovanja vseh njenih članov, tudi DOS. DOS je soustanovitelj Arhitekturnega muzeja in mednarodnega Bienala industrijskega oblikovanja in avtor koncepta te prireditve. Bienale industrijskega oblikovanja (BIO) je z leti postal ugledna mednarodna razstava industrijskega oblikovanja, celovitih vidnih sporočil in oblikovalskih zasnov. Je prireditev, ki vsaki dve leti predstavlja strokovno izbrane izdelke industrijskega oblikovanja slovenskih in tujih oblikovalcev. S tem v Sloveniji promovira sodobne tokove v svetovnem industrijskem oblikovanju. DOS je sodeloval tudi pri ustanovitvi programskega sveta za visokošolski študij oblikovanja na Univerzi v Ljubljani, Avtorske agencije za Slovenijo, Kulturniške zbornice Slovenije, statusa umetnikov in izdelavi meril vrednotenja za oblikovalske storitve. DOS združuje v svojih vrstah vrhunske ustvarjalce z različnih področij, industrijskega in grafičnega oblikovanja, scenografije, kostumofrafije, fotografije, .... Osrednji cilji društva so promocija stroke, organizacija preglednih razstav in drugih oblik javnih predstavitev dela članov društva, vzpostavitev vezi med stroko in njenimi uporabniki/naročniki. Oblikovalci, združeni v DOS, delujejo v okviru sekcij: oblikovanje vizualnih komunikacij, industrijsko in unikatno oblikovanje, fotografija, scenografija in kostumografija. K uveljavitvi društva v slovenski in mednarodni javnosti pričajo številne nagrade, ki so jih prejeli njegovi člani. Poudariti velja, da so med člani društva tudi Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada.         

27.04.2018

preberi več

23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic

Dan knjige je posvečen promociji branja, založništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine. lastnine. Hkrati pa je želja spodbuditi ljudi, še posebej mladino, da odkrije užitke branja in pridobi spoštovanje do prispevkov teh, ki so s svojimi deli pripomogli k družbenemu in kulturnemu napredku človeštva. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden. Svetovni dan knjige je razglasil Unesco leta 1995. To je dan, ko praznujejo pisatelji, ilustratorji, knjižničarji in vsi, ki imajo radi knjige.  Zakaj ravno 23. april? Svetovni dan knjige se zgleduje po prazniku Sv. Jurija, v katerem so Katalonci v en praznik združili več običajev oziroma praznikov – tudi praznik vrtnic, ki izvira iz sedemnajstega stoletja – in dobili dan, na katerega so fantje dekletom podarili vrtnico (lepoto), one pa njim knjigo (znanje). Unesco je razglasil 23. april za svetovni dan knjige leta 1995. To je simboličen dan za svetovno književnost, saj so na ta dan leta 1616 umrli Cervantes, Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega. Ta dan je tudi rojstni dan ali dan smrti številnih svetovno znanih in cenjenih literarnih ustvarjalcev: Maurice Druon, Haldor K. Laxness, Vladimir Nabokov, Joseph Pla, Rupert Broke, William Wordsworth in Manuel Mejia Vallejo. Čeprav je Unesco 23. april za Svetovni dan knjige razglasil šele leta 1995, pa je ta dan pri Kataloncih že več kot stoletje dan, ko si ljudje podarjajo knjige in cvetje; še posebej zaljubljeni in tisti, ki imajo kako drugače koga v srcu. Prav s to stoletno tradicijo je Unesco povezal svetovni dan knjige, s čimer je hotel pokazati, da je pravzaprav največji dar, ki ga lahko podarimo nekomu, ki ga imamo radi, dobra knjiga.  Na ta dan so se rodili ali umrli tudi mnogi svetovno znani literarni ustvarjalci kot Miguel de Cervantes , William Shakespeare, Inca Garcilaso de la Vega ali pa Rupert Broke, William Wordsworth, Maurice Druon in drugi, s čimer dobi 23. april še bolj žlahten zven.   Nič nenavadnega torej, da svetovni dan knjige praznujemo tudi v Sloveniji. Ne le pisatelji, pesniki, knjižničarji ali bralci, ta dan praznujemo vsi, ki imamo knjigo radi. Knjiga, napisana v domačem, slovenskem jeziku, je bila za naš narod pravzaprav vedno najmočnejše orožje. Pisana beseda nas je oblikovala, postavila temelje naše narodne identitete ter nas uvrstila med tiste velike narode, ki imamo srečo, da lahko zgodbe, porojene iz slovenskih šeg, običajev, navad ali iz izkušenj zgodovine,  zapišemo v slovenskem jeziku. Dragocenost, ki je ni mogoče izmeriti v plačljivih valutah. Knjiga nas namreč pelje k razumevanju in spoznavanju nas samih. Preko nje lahko odkrivamo neizmerno bogastvo slovenskega jezika, ki nam omogoča, da svoja čustva, svoje misli pa tudi svoje bojazni ubesedimo in jih delimo z drugimi ter tako vzpostavljamo dialog, ki je potreben za skupno sožitje. Preko pisane besede odkrivamo bogato kulturno dediščino, ki so nam jo zapustili naši predniki in na katero smo upravičeno lahko ponosni. Uči nas spoštovati svoje lastne korenine in lastno kulturo, obenem pa prav ob spoštljivem odnosu do lastne dediščine lahko samozavestno odkrivamo lepote drugih kultur in drugih narodov. In prav odkrivanje lepote drugih nas pelje do razumevanja drugega. In ko razumemo, lahko z drugimi živimo v miru, spoštovanju in medsebojnem sprejemanju.   Vzemimo si torej čas za knjigo. Ne le ob svetovnem dnevu knjige, temveč vsak dan. Dopustimo si, da nas knjiga obogati in nam odpira obzorja.   Knjiga je vez med preteklostjo in prihodnostjo.   Pregovori in verzi o knjigah "Branje človeka izpopolnjuje, razpravljanje ga pripravi, pisanje mu da natačnost." Francis Bacon "Najboljša knjiga je najboljša družba." Lord Chesterfield "Avtor mora pisati za mladino svoje generacije, za kritike naslednje generacije in za učitelje za vselej." Francis Scott Fitzgerald  "Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo." Mongolski pregovor "Skrivnost velikih del je, da se ujemata predmet in avtorjev temperament." Gustave Flaubert "Na knjižnjih policah pogrešamo slovarje živalskih govoric." Božidar Eržen "Nobena knjiga ni tako slaba, da ne bi bila za kaj koristna." Plinij "Soba brez knjig je podobna telesu brez duše." Cicero "Knjiga je v celoti pot od zlega k dobremu, od krivice k pravici, od napačnega k resničnemu, od noči k dnevu." Victor Hugo "Le nadarjenost ne naredi pisatelja, za knjigo mora biti še človek." Ralph Waldo Emerson "Knjiga, ki ni vredna, da bi jo dvakrat prebral, tudi ni vredna, da bi jo enkrat." Neznan avtor "Današnje knjige so zvečine videti kot bi bile spisane v enem dnevu, iz knjig, ki jih je človek bral prejšnji večer." Sebastien Roch Nicolas Chamfort "Literatura je posel, v katerem moraš neprestano dokazovati svoj talent ljudem, ki ga nimajo." Jules Renard "Branje je za duha to, kar je telovadba za telo." Richard Steele "Roman ne koristi tistemu, ki iz njega bere preteklost, temveč tistemu, ki v njem vidi prihodnost." Filippo Pananti  "Publika je tako neumna, da rajši bere novo, kot pa dobro." Arthur Schopenhauer "Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti." Francis Bacon "Ni očarljivejšega pohištva od knjig." Sydney Smith "Nikdar ne beri knjige, ki ni stara leto dni." Ralph Waldo Emerson "Knjige imajo enake sovražnike kot človek: ogenj, vlago, živali, čas in svojo lastno vsebino." Paul Valery "Naključje je največji romanopisec..." Honore de Balzac "Na drugem svetu najbrž ni pekla za pisatelje - preveč so trpeli na tem svetu zaradi kritikov in založnikov." Christian Nestell Bovee "Književnik ima samo enega učitelja: to so bralci sami." Nikolaj Vasiljevič Gogolj   KNJIGA Listam po knjigi, mnogo uh že ima, katera ne slišijo, besed, katere ne govorijo, in misli katere kričijo. Vsa je že podčrtana, rumene strani ima, podčrtanke in zamrznjenke prečrtana poglavja, polna klicajev in vprašajev ter pozabljenih oznak. Iščem odgovore, vendar mnogokrat zaman, preveč je še nepopisanih strani, v tej knjigi, katera samo moje roke pozna, ter me sprašuje, kdaj konec sledi, saj je vedno manj, nepopisanih strani. Nato se umakne, na zgornjo polico, tam notri pod srcem. Kdaj bo konec? Neznan avtor

23.04.2018

preberi več

Branje je zakon! - dnevi knjige

Ali poznate 11 izjemnih koristi vsakodnevnega branja, ki jih podpira znanost - se v članku sprašuje avtor Nejc Krumpačnik. Nič ne prekaša občutka in vonja dobre knjige. Ničesar digitalnega se ne more niti približati temu. Kakorkoli že, branje – bodisi iz papirja ali zaslona – prinaša številne koristi. Branje je koristno Ste vedeli, da se koristi branja kažejo že pri otrokih, starih komaj 6 mesecev? Otroci, ki so pri takšni starosti poslušali, kako jim starši prebirajo iz knjig, so že čez 4 leta kazali večje sposobnosti v pismenosti, dosegali boljše rezultate na testih inteligence in kasneje v življenju uspeli dobiti tudi boljše službe. Navajamo 11 koristi, ki jih prinaša branje. Tako namreč dokazujejo znanstvene študije. 1. Branje pripomore k boljšemu duševnemu zdravjuRaziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki skrbijo za aktivnost možganov tako, da berejo ali igrajo mentalno zahtevne igre kot je šah, 2.5 krat manj možnosti, da se pri njih razvije Alzheimerjeva bolezen kot tisti, ki prosti čas izkoristijo za manj stimulativne aktivnosti. Študije so pokazale, da mentalna aktivnost upočasni napredek (ali celo prepreči nastanek) Alzheimerjeve bolezni in demence. Več: Ste vedeli, da jagodičevje upočasni proces staranja možganov?Več: 5 zabavnih nasvetov za trening uma 2. Zmanjšuje stresDobra knjiga vas popelje v magični svet, stran od trenutnih skrbi, kar zmanjšuje stres. Študija iz leta 2009, ki so jo opravili na Univerzi v Sussexu, je pokazala, da že kratko, zgolj 6-minutno branje, zmanjša stres do 68 odstotkov. Dr. Lewis, kognitivni nevropsiholog je za Telegraph povedal: “Izgubiti se v knjigi je ultimativna sprostitev. To je še posebej pomembno v negotovih ekonomskih časih, ko vsi hrepenimo po določeni količini eskapizma.” Dobro napisan članek s koristno vsebino lahko ima enak učinek na zmanjšanje stresa. Več: Vas služba ubija? Spoznajte 8 tipov stresa, povezanega z delom 3. Nadgrajuje splošno znanjeČe želite postati oseba, ki je sposobna pogovorov o različnih temah, potem je nujno, da ste bralec. Ni potrebno, da berete strokovno literaturo. Dovolj je, da ujamete drobce informacij, ki vam lahko nekega dne pridejo prav. Še nikoli nisem spoznal načitane osebe, ki ne bi bila obenem tudi zanimiva oseba. Velikokrat pa sem že naletel na dolgočasno osebo, ki očitno še nikoli ni odprla nobene knjige. Poleg tega pa, več znanja kot imate, bolj ste pripravljeni soočiti se s številnimi življenjskimi izzivi. Več: 5 znanstveno podprtih dokazov, zakaj imajo bralci uspešnejše kariere 4. Več empatijeBranje o življenju ljudi, ki so živeli v drugačnih časih ali okoliščinah lahko omogoči, da boste lažje razumeli ljudi, ki so drugačni od vas in se povezali z njimi. Na primer, knjiga o Afričanu, ki živi v Parizu, vam lahko odpre oči in pokaže nove perspektive o priseljencih. Knjige so tu zato, da nam odprejo svet, da nas popeljejo izven našega okolja in nam pokažejo druge realnosti. Nekatere knjige imajo moč, da v popolnosti spremenijo vaš pogled na svet in zaradi njih spremenite svoje mnenje. 5. Povečuje besedni zakladBolj kot berete, bolj se izpopolnjuje vaš besednjak. Bolj kot se izpopolnjuje vaš besednjak, bolje lahko izražate svoja čustva in misli. Jezik je tako čudovito orodje – vsebuje številne fantastične besede, s katerimi se lahko izražamo. Ljudje, ki so sposobni spretno uporabljati jezik s širokim spektrom besed, so pri drugih vedno burili domišljijo in poželi občudovanje ter spoštovanje. Dejstvo je, da sposobnost artikuliranega govora navdušuje druge in tlakuje pot do napredovanj, vodilnih vlog in mestne hiše, če hočete. Raziskovalci iz španske univerze Santiago de Compostela so ugotovili, da bogat besedni zaklad prav tako upočasnjuje mentalno pojemanje. Bolj bogat kot je torej vaš besedni zaklad, boljše možnosti imate, da boste mentalno zdravi tudi na stara leta. 6. Izboljšuje sposobnosti pisanjaTo gre z roko v roki z izboljšanim besednim zakladom. Ljudje, ki veliko berejo, še posebno dobro napisane vsebine, absorbirajo različne stile pisanja in so jih obenem sposobni tudi posnemati, saj so nezavedno bili pod njihovim vplivom. Več kot berete in boljše vsebine kot berete, bolj sposobni boste sami napisati odlično besedilo. 7. Boljše analitične sposobnosti razmišljanjaTipično detektivsko delo, ki tako prevzame številne bralce, predstavlja misterij, ki je bralcem v izziv, da ga razrešijo, kar pripomore k njihovim analitičnim sposobnostim. Razburljivo je brati triler in misteriozno uganko poskušati razrešiti sami. Četudi vam ne uspe, ste še vedno prakticirali kritično in analitično razmišljanje in to na najbolj prijeten način. 8. Izboljšuje spominDa bi sledili zgodbi, si morate zapomniti kar veliko stvari in to je dober izziv za vaše možgane. Zapomniti si morate celo vrsto oseb, njihova ozadja, dejanja, vloge in še različne mini zgodbe, ki sestavljajo celoto. Nenazadnje ne boste razumeli, kaj berete, če si med branjem ne boste zapomnili določenih podrobnosti. 9. Izboljšuje fokus in koncetracijoBranje pomembnega literarnega dela krepi vaš fokus, saj je le-ta potreben za branje. Brez osredotočenosti ne boste sledili temu, kar berete. Pravzaprav je branje zdravilo za današnjo obsedenost z večopravilnostjo – pisanjem emaila, medtem ko se pogovarjate po spletu in z drugim očesom spremljate vaš telefon, srkate kavo in preverjate obvestila na Facebooku. Takšna navada razpršuje pozornost in slabi produktivnost – v resnici tako zelo malo postorite. Branje zahteva fokus – nekaj, kar naši družbi močno primanjkuje. Če si boste vzeli 15 do 20 minut časa dnevno za branje, lahko to izjemno izboljša vašo sposobnost osredotočanja in vam pomaga pri produktivnosti. Več: Točka zbranosti – Brian Tracy 10. Brezplačna zabavaAli ni izjemno, da se lahko transportirate v popolnoma drug svet s pomočjo dobro napisane knjige tako rekoč popolnoma zastonj? Knjige sicer nekaj stanejo, ni pa potrebno, da jih kupite. Še vedno obstajajo knjižnice in antikvariati, kjer jih lahko dobite po ugodnih cenah. Tudi na spletu se najde brezplačna literatura. V naši spletni trgovini se trudimo ponuditi knjige s kakovostno vsebino po ugodnih cenah. Vsak mesec ponudimo določeno knjigo po najnižji ceni v Sloveniji. Spremljajte nas. 11. Pripomore k boljšemu spanjuVečina zagretih bralcev lahko pritrdi temu dejstvu. Nič ni boljšega kot zaspati s knjigo v rokah. Branje je kot uspavalna tableta, je sproščujoče in uspavajoče, še posebno, če ste utrujeni ali iztrošeni od stresa. Branje pa ne pripomore zgolj k temu, da boste hitreje zaspali, pač pa izboljšuje tudi samo kakovost spanja. Več: Kaj je spanje, koliko ga potrebujemo in kako ga izboljšati? Članek je bil izvirno objavljen na strani  https://motiviran.si/branje-11-koristi-ki-jih-podpira-znanost/

22.04.2018

preberi več

Razstava Katarina Velika - cesarica vseh Rusov je na ogled v Zagrebu

Od 12.4.2018 si lahko v zagrebški galeriji Klovićevi dvori ogledate razstavo (iz ruskega muzeja Ermitaž) z naslovom Katarina Velika - cesarica vseh Rusov. Ob obeležitvi 50. obletnice prijateljstva mest mestom Peterburg in Zagrebom  so v galeriji Klovićevi Dvori pripravili izvrstno razstavo v sodelovanju z enega največjih svetovnih muzejev - muzeja Ermitaž iz St. Petersburg. Razstava o vladavini ene najmočnejših žensk v zgodovini, Katarine II. (1729-1796) je bila zasnovana posebej za razstavne prostore Galerije Klovićevi Dvori. Prikaz edinstvenega obdobja ruske zgodovine je prikazan skozi cesaričine osebne predmete, predmete iz vsakdanjega življenja ter skozi umetnine, ki jih je kot strastna zbiralka zbirala in s tem vzpostavil eno največjih in najpomembnejših zbirk sveta. Razstava najprej predstavlja muzej Ermitaž in mesto St. Peterburg v takratnem obdobju  (kontekst razstave je obdobje Rusije in Evrope v Kratarininem času ter predstavitev evropskhi vladarjev, ki so vladali v enakem času), nato pa je skozi nekaj zanimivih tem predstaljeno življenje velike casarice. Obiskovalci si lahko ogledajo več kot 1000 eksponatov v dveh nadstropjih Galerije Klovićevi Dvori, kjer bodo spoznali Katarinino življenje in njen prihod v Rusijo in vzpon na prestol, imperialno družino, njeno pomembno vlogo v izobraževanju in razsvetljenstvu, zunanjo politiko in vojne ki jih je vodila,.. Skozi razstavo pa je možno občutiti njeno strast in razumevanje pomena umetnosti, ki je pripeljala do nakupa številnih zbirk in ustanovitve Ermitaža. Poleg čudovitih cesarskih portretov in del evropskega slikarstva so na ogled razkošje kipov, umetniških del, oblačil cesarjev in drugih članov sodišča, predmeti umetniških obrti (steklo, keramika, storitve, srebro, zlato), medalje, orožje, pohištvo in dragocenosti. Razstava Katarina Velika je nenavadna umetniška prireditev v Zagrebu in na Hrvaškem in v širši regji, ki bo zagotovo privabila več deset tisoč obiskovalcev iz Hrvaške in tujine.  Tako se po stoletjih vrača razsvetljenski duh Katarine II. Aleksejevne, bolj znane kot Katarina Velika (ruska carica od 28. junija 1762 do smrti 17.11.1796) v Zagreb skozi izvrstno razstavo, ki nas bo popeljala v zgodovino. Njena dela in razsvetljenski duh v tistem času se lahko primerja samo še z njeno sodobnico kraljico Marijo Tereziji, ki je v enakem obdobju vodila Habsburško kraljestvu. Njeno polno ime: Sophie Friederike Auguste von Anhalt-Zerbst-DornburgSoprog: Peter III. Ruski (por. 1745–1762)Otroci: Pavel Ruski, Alexei Grigorievich Bobrinsky, Anna Petrovna, Yelizaveta Grigoryevna Tyomkina Razstava je odprta do 29.7.2018

21.04.2018

preberi več

April 2018 - mesec krajinske arhitekture

V okviru prireditev - 2018 - evropsko leto kulturne dediščine organizira Društvo krajinskiharhitektov Slovenije serijo dogodkov v mesecu aprilu 2018 pod skupnim naslovom Mesec krajinske arhitekture. Društvo krajinskih arhitektov Slovenije aprila že enajsto leto zapored obeležuje Mesec krajinske arhitekture, ko želi z organizacijo številnih dogodkov strokovno poslanstvo in delo približati širši javnosti. Osrednjo pozornost v letu 2018 namenja odkrivanju, raziskovanju in interpretaciji kulturne dediščine, in se tako pridružuje praznovanju Evropskega leta kulturne dediščine. Podrobnejši opis dogodka Krajinski arhitekti s svojim znanjem in delom na različnih področjih in ravneh urejanja prostora prispevajo h kakovosti, varstvu in razvoju krajin, javnih in zasebnih, v urbanem in naravnem okolju. V aprilu, svetovnem mesecu krajinske arhitekture, širijo svoje poslanstvo tudi med širšo zainteresirano javnost in predstavljajo svoje prispevke k urejanju prostora in kakovosti okolja. Letošnji program vključuje raznolike dogodke po vsej Sloveniji, od predavanj in pogovorov, do vodenih ogledov, sprehodov in vožnje z ladjico. Zvrstilo se bo več kot štirideset dogodkov, med katerimi bi želeli posebej izpostaviti: Pogovor z bivšimi predsedniki Društva krajinskih arhitektov Slovenije (5. aprila 2018) in Srečanje s krajinskimi arhitekti konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (12. aprila 2018). Pogovor z nekdanjimi predsedniki DKAS bo hkrati svojevrsten odmev na lansko praznovanje 25. obletnice delovanja DKAS v Lendavi. S predsedniki se bo 5. aprila 2018 od 18:30 dalje v Mestni knjižnici Ljubljana (Enota Šiška, Trg komandanta Staneta 8) pogovarjala dr. Petra Vertelj Nared. Pogovoru bo sledila otvoritev fotografske razstave iz dveh tematskih fotografskih natečajev DKAS (Kulturna krajina in strukture v krajini, 2013 in Oblikovane krajine, 2017). Značilnosti in posebnosti svojega področja dela, izhodišča in problematiko ohranjanja vrtnoarhitekturne dediščine in kulturne krajine ter konkretne primere iz prakse bodo predstavili krajinski arhitekti konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pod vodstvom mag. Mary Lah 12. aprila 2018 ob 11:00, v prostorih Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani (Trg francoske revolucije 3). Koledar dogodkov se bo na internetni strani DKAS sproti dopolnjeval, o posameznih dogodkih bodo DKAS in organizatorji obveščali tudi preko lokalnih medijev in družabnih omrežij (Facebook, Instagram), sledite tematskim oznakam: #WLAMSI2018 #MKA2018 #DKAS. Več informacij najdete na http://dkas.si/   

2.04.2018

preberi več

Zabava

Priji se špilat z mano v toti Maribor!*

26.02.2018

Tam na bregu mož stoji, v roki metlo on drži - sneženi mož

20.02.2018

LEGO® Education šolam ponuja nove ustvarjalne dejavnosti LEGO® Education Maker

11.02.2018

Dan brez računalnika v največji slovenski igralnici Karakondžula v Mariboru

3.02.2018

Nova igra Cryptocoinopoly je Monopoly za ljubitelje kriptovalut

4.01.2018

Brezčasno pesem Silvestrski poljub poslušamo že 47 let

31.12.2017

Čarobni zvok lajne v mestu iz instrumenta v obliki zaboja z ročico

30.12.2017

Digitalna igrica CryptoKitties podira rekorde v prodaji

12.12.2017

Tekmovanje Rubik: Ljubljana Open 2017

11.11.2017

Gospodarstvo in finance

Boljši odnos s sodelavci – boljša delovna klima

19.06.2018

Cilj vsakega nadrejenega bi moral biti ta, da so v njegovi ekipi dobri delovni odnosi. Takšno okolje je namreč učinkovitejše, delovni rezultati pa so boljši, kot bi bili sicer. Glede na to, da s sodelavci preživimo približno tretjino dneva, je pomembno, da se dobro razumemo. Prvi korak, ki ga lahko zato storimo, je to, da poskušamo biti čim boljši sodelavec. In kateri so ti načini, kako postati boljši sodelavec: 1. Sodelavce ob prihodu na delovno mesto pozdravite Pridete v službo slabe volje, brez energije in takoj pričnete z delom? Če je tako, potem vas bodo sodelavci slej kot prej začeli ignorirati ali se vas izogibati. Ko pridete v službo pozdravite sodelavce, jim namenite nasmeh, že ta preprosta navada bo izboljšala vaš odnos s sodelavci. 2. Naučite se umetnosti kratkih pogovorov S sodelavci se pogovarjajte o njihovih interesih, o glasbi, knjigah, filmih. To, da boste pokazali interes za njihove hobije, bo pripomoglo k temu, da se bodo sodelavci ob vas počutili sproščeno. To, da se boste s sodelavci pogovarjali o osebnih stvareh jim bo pokazalo da ste tudi vi, le človek in ne samo sodelavec ali vodja. 3. Vprašajte za mnenje Vsi imamo radi, ko nas kdo vpraša za mnenje. Tako se počutimo nekoliko bolj pomembne, saj imamo občutek, da naše mnenje šteje. Zato svoje sodelavce povprašajte za mnenje in se jim, tudi, če z odgovorom ne boste zadovoljni, lepo zahvalite. 4. Izogibajte se opravljanju Nihče ne želi, da se za njegovim hrbtom govori grdo, zato poskrbite, da ne boste ravno vi tisti, ki bo začel s tem početjem. Opravljanje je še posebno škodljivo, če slučajno slišite ali pa vas mika o komu povedati nekaj, kar ste zvedeli od drugih. To vključuje vse osebne informacije kot tudi informacije o skritih načrtih. 5. Ko se soočate s težavnim sodelavcem, si predstavljajte, da vas gledajo vaši otroci Ta preprosta vizualizacijska tehnika vam bo pomagala, da boste ohranili mirno kri. Saj veste, kako učite vaše otroke, da se lepo vedejo. Če si predstavljate, da vas opazujejo, se ne boste spustili na sodelavčev nivo. 6. Pohvalite sodelavce Če je Tina ravnokar napisala super članek, Miha pa popravil tiskalnik, se jima zahvalite. Nikoli ni preveč pohval, sploh v tem času, ko se vsi fokusiramo predvsem na napake ostalih. 7. Na klice in e-maile odgovorite hitro Ena od bolj neprijetnih stvari na delovnem mestu je čakanje na odgovor sodelavca. Ste dobili e-mail ali se niste uspeli javiti na telefon, ker ste bili zasedeni? Če se le da, se potrudite in odgovorite v najkrajšem možnem času. Če pustite sodelavce predolgo čakati, lahko dobijo občutek, da vam niso pomembni. 8. V službo prihajajte točno Le to pokaže spoštovanje do nadrejenih in vseh ostalih sodelavcev, ki prihajajo v službo pred vami. 9. Izrazite svoje ideje Če se vam poraja ideja, ki se vam zdi dobra, le to zaupajte svojim sodelavcem. Izrazite se na način, ki pojasnjuje, da vaša ideja ni nujno najboljša, da se jo lahko še dodatno izpopolni s pomočjo sodelavcev. 10. Bodite pozitivni in svojo energijo delite naprej Nič ni boljšega, kot delo opravljati s pozitivnim sogovornikom, pa naj bo to stranka, sodelavec ali nadrejeni. Pripravil team mojazaposlitev.si Članek je bil izvirno objavljen na strani mojazaposlitev.si.

preberi več

Intervju z gospo Majo Fink - poslovno asistentko/tajnico leta 2018

19.06.2018

Intervju z Majo Fink, poslovno asistentko/tajnico leta 2018 Planet GV in Zveza klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije sta na kongresu ADMA 2018 podelila naziv poslovna asistentka/tajnica leta 2018 gospe Maji Fink. To je bil dober razlog, da smo izvedli z njo intervju. Z njo se je pogovarjala gospa Suzi Asfour, predsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije Suzi Asfour: Poslovna asistentka/tajnica letaje prestižno priznanje, ki ga podeljujeta Zveza klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije ter podjetje Planet GV že 22 let.  Z njim krepijo ugled in pomembnost poklica, ki nudi maksimalno podporo vodstvu organizacije.  O prejemniku naziva vsako leto odloča strokovna komisija. V letošnjem letu smo jo sestavljali: Suzi Asfour, predsednica in Nataša Poljanec podpredsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije, Peter Ribarič, izvršni direktor podjetja Planet GV ter Polona Koštomaj, odgovorna urednica revije in portala Adma.O zmagi odloča seštevek točk 1. in 2. kroga izbora. V letošnjem letu jih je največ zbrala Maja Fink, tajnica uprave in vodja poslovnega tajništva v podjetju CGP Novo mesto. Takole je odgovorila na moja vprašanja.   slika: Maja Fink (levo) prejema priznanje iz rok predsednice Suzi Asfour Kdo je Maja Fink? Oseba, ki si zjutraj zaželi, da ne bi bilo treba tako zgodaj vstati, ampak vseeno z nasmehom na obrazu stopi v nov dan. Ponosna mamica navihane bodoče prvošolke in umirjene sedemletnice. V prostem času rekreativna tekačica, ki se ne ustavi dokler ne pride na cilj. Kaj vam pomeni osvojitev prestižnega naziva? Kako ste doživljali trenutke razglasitve na kongresu Adma 2018? Osvojitev naziva mi pomeni res zelo veliko. Je velika referenca v moji karieri in potrditev za dobro opravljeno delo. Ni besed, ki bi lahko opisale moje doživljanje ob razglasitvi. Veselje, sreča, rahel strah …Joj pa še govora nisem pripravila, ker sem želela, da je vse kar se zgodi spontano. Zmage nisem pričakovala zaradi mojih let, zato sem je bila še toliko bolj vesela. Tista pika na i, da je bilo vse skupaj še bolj popolno je bila ekipa mojih sodelavcev, ki so bili ob teh trenutkih z mano.  V letošnjem letu se je še nekoliko spremenila metodologija izbora. Komisija je ukinila e-testiranje, kandidati pa ste predstavili svoje uspehe, izpeljane projekte, dosežene cilje. V čem vas je nova metodologija izbora nagovorila? Strokovna znanja, ki so se preverjala pred novo metodologijo izbora mora posedovati že vsaka poslovna asistentka, saj to od nas zahteva že sam razvoj in napredek v poklicu. Nov način izbora je stopnička višje. Nadgradnja prejšnji metodologiji.  Naš poklic se je z leti močno spremenil in tudi prihodnost tega poklica prinaša dodatne spremembe. Glede na globalizacijo in digitalizacijo bodo asistentke postale nepogrešljiva pomoč managementu na še višjem nivoju. Sprejemati bomo morale vse večje odločitve in delati na projektih večjih vrednot. Z novo metodologijo izbora se išče nekoga, ki je sposoben stopiti iz utečenih okvirjev in se ne boji narediti nekaj več.    Za prijavo na izbor so vas spodbudile kolegice iz Kluba tajnic in PS Dolenjske in Bele krajine. Kaj vam pomeni podpora kluba in članstvo v njem? Podpora Kluba in članstvo v njem mi pomenita zelo veliko. V Klubu sem spoznala nekaj čudovitih deklet z izjemnimi osebnostmi. Prav kolegice s kluba so me tudi spodbudile in vztrajale na tem, da se prijavim na izbor. Kot članica Kluba sem pridobila dodatna znanja na strokovnih izobraževanjih in seminarjih, ki jih Klub organizira.S kolegicami se družimo in nasmejimo na prijetnih izletih ter se povezujemo s članicami ostalih klubov po Sloveniji. Ali veste, da ste najmlajša  PA/TL v 22-letni zgodovini izbora? Za katere vaše lastnosti menite, da so vam pomagale pri tem uspehu? Do tega vprašanja res nisem vedela, da sem najmlajša. Poleg delovnih nalog, ki jih opravljam je k mojemu uspehu prav gotovo pripomogla moja miselnost o razvoju poklicu, moja kreativnost ter iznajdljivost. Ne bojim se novih izzivov in si zastavim jasne cilje. Kako boste unovčili naziv? Maksimalno. Poklic je kljub vsemu napredku še vedno marsikje podcenjen. Že dolgo ne opravljamo več samo tipičnih tajniških nalog temveč vse bolj zahtevne naloge. Pridobiti si moramo avtoriteto in ljudem pokazati kako pomemben je ta poklic za uspeh organizacije. Z nazivom bo predstavljanje le-tega lažje. Ciljam tudi na ozaveščanje o vrednotah poklica pri mlajših generacijah. Predvsem pri študentih in dijakih naše stroke, ki potrebujejo malo vzpodbude, da začutijo pomembnost in veličino tega poklica.  Letos sta organizatorja izbora prvič podelila priznanja tudi organizacijam, v katerih ste zaposlene finalistke izbora. Kaj menite o tem? Kaj meni o tem vaš direktor? Odlično dejanje. Moje podjetje si prav gotovo zasluži to priznanje. Tudi organizacije so namreč tiste, ki svojim asistentkam dajo možnost, da se izkažejo in se z njimi razvijajo. Kaj meni vaš direktor o izboru, vaši zmagi,  svečani razglasitvi na kongresu Adma 2018? Tako moj direktor kot vsi ostali direktorji in sodelavci so bili zmage zelo veseli.Že, ko sem direktorju sporočila, da sem se uvrstila med TOP tri finalistke izbora za Poslovno asistentko/tajnico leta, je rekel, da sploh ne dvomi o zmagi. Razglasitev je bila pripravljena res svečano in je dodala zmagi in izboru še poseben pečat.   Se bo z osvojitvijo naziva za vas kaj spremenilo v podjetju, kjer delate? Velikih sprememb ne pričakujem. Se je pa sprememba zgodila pri meni. Ob odzivu mojih sodelavcev in vsej njihovi podpori pri izboru in podelitvi, sem resnično dojela koliko jim pomeni moje delo in moja vloga v kolektivu.  Zaposleni ste v gospodarstvu kjer je še ne dolgo nazaj vlada velika kriza. Kako se je to odražalo na vašem delovnem mestu? Velika gospodarska kriza je pustila v gradbeništvu velik pečat. Organizacije so morale sprejemati različne ukrepe, da so  podjetja preživela. To se je odražalo na vseh delovnih mestih. Potrebno je bilo poprijeti tudi za kakšno delo in nalogo več. Kateri so največji izzivi s katerimi se spopadate oziroma ste se spopadali na delovnem mestu? Največji izziv je prav gotovo dobra organizacija dela. Na tem delovnem mestu si je težko organizirati delovnik do minute natančno. Potrebno se je ves čas prilagajati in biti iznajdljiv pri nepredvidljivih situacijah, ki jih ni malo. Kakšne so pa vašem mnenju lastnosti sodobne poslovne asistentke in kako se bo po vašem mnenju delovno mesto spremenilo v prihodnje? Biti mora odgovorna, kreativna, samostojna, iznajdljiva in lojalna.  V prihodnje bo delovno mesto zahtevalo še boljše vodstvene sposobnosti in samostojnejše sprejemanje odločitev. Kot je na kongresu ADMA povedal Adam Fidler, s plesišča se bo potrebno povzpeti na balkon in uzreti širšo sliko. Katere cilje ste si zastavili letos in kaj boste storili, da jih izpolnite? Pri mojih 29 letih sem sem doživela že karnekaj padcev, ki so me naredili močnejšo. Odločila sem se za pot navzgor. Rekla sem si »2018 bo moje leto«. V rokovnik, ki ima na prednji platnici zapisano »She decided to start living her dreams« sem zapisala nekaj misli in ciljev. Eden izmed večjih je prav gotovo preteči svoj prvi maraton. In to ne na katerikoli dan, ampak na svoj 30. rojstni dan. Zastavljen cilj dosežemo z dobrim načrtom, trdim delom, zaupanjem vase in svoje sposobnosti ter z vztrajnostjo. Ste poročena in mama dvema deklicama. Kako usklajujete družino in službene obveznosti? Ni vedno najlažje. Smo v času, ko so se delovniki korenito spremenili in je potrebno veliko dobre organizacije časa, da lahko zadovoljimo tako karieri kot tudi družini. Pomembno je, da medtem, ko preživljamo čas z družino pustimo službene obveznosti in se družini popolnoma posvetimo. Ljudje na stresne situacije reagiramo različno. Kako se s stresom spopadate vi? Kaj bi svetovali kolegicam za premagovanje stresnih situacij? Malo stresa nam ne škodi in lahko celo pozitivno vpliva na nas. Tako se nalog lotimo bolj zavestno. V preveliki meri pa lahko pusti težje posledice in slabo vpliva na naše zdravje. Pomembno je, da poiščemo nekaj kar nas veseli in s tem premagujemo stresne situacije. Jaz sem to našla v teku. Kaj bi sporočili svojim stanovskim kolegicam? Verjemite vase, zavedajte se same sebe, nadgrajujte in izpopolnjujte se. Vztrajajte. Ne ustavite se tudi, ko je najtežje, za vsakim padcem je namreč še lepši vzpon.  Suzi Asfour:  Je že tako, da se poslovna okolja ves čas spreminjajo. In z njimi tudi poklici, delo, zahtevnost, značilnosti. Vsekakor pa danes velja, da za uspešno kariero ne zadoščajo več »samo« strokovna znanja kot je veljajo še ne dolgo nazaj. Še zlasti poklici v poslovni asistenci zahtevajo ob slednjem še  ustvarjalnost in inovativnost združeno z vztrajnostjo in strastjo. Poslovne asistentke kot je Maja Fink to dinamiko sprememb potrjujejo ter dokazujejo, da starost oz. mladost pri tem ne igra ključne vloge.   Intervju pripravila: Suzi Asfour, predsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije  

preberi več

Nove elektronske storitve na portalu e-VEM (za podjetja)

Poslovni subjekti na portalu e-VEM s 13. 6. 2018 vlagajo elektronske vloge za enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujcev – eBDP. V elektronski obliki je možno vlagati: prošnjo za izdajo in podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo te prošnjo za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav in visokega šolstva.  Pomembne informacije o vlaganju prošenj so zbrane na strani: Zaposlitev in delo tujca. (http://evem.gov.si/info/poslujem/zaposlovanje/zaposlitev-in-delo-tujca/) Seznam postopkov oz. elektronskih prošenj se nahaja na tem naslovu:  eBDP - vlaganje prošenj za izdajo dovoljenj za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela v elektronski obliki. (http://evem.gov.si/info/poslujem/zaposlovanje/zaposlitev-in-delo-tujca/ebdp-vlaganje-prosenj-za-izdajo-dovoljenj-za-prebivanje-zaradi-zaposlitve-ali-dela-v-elektronski-obliki/) POMEMBNO: Če prošnje za izdajo dovoljenj za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela v elektronski obliki prek portala e-VEM ne bo urejal zakoniti zastopnik poslovnega subjekta, prosimo, da uredite pooblastilo za osebo, ki bo v vašem imenu urejala te vloge.  Pooblastilo za delo z vlogo na portalu e-VEM lahko izvedete elektronsko ali prek obrazca. Več informacij o pooblaščanju za delo na portalu e-VEM je na voljo na tej spletni strani. Pristojen organ za vodenje postopka pridobitve ali podaljšanja delovnih dovoljenj so pristojne upravne enote. (http://www.upravneenote.gov.si/)

18.06.2018

preberi več

Misija 360º - srečni v coni ravnovesja

Po definiciji usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (ang. Work-life balance) pomeni ustvariti ravnovesje med časom, ki ga posamezniki namenjamo svojemu delovnemu življenju, in časom, ki naj bi pripadal našim preostalim dejavnostim, namenjenim predvsem zadovoljevanju osebnih interesov, družini, prijateljem in ostalim prosto-časnim aktivnostim. Načeloma bi to pomenilo, da naj bi vsak v času prvega izključil drugo in v času drugega prvo. Pa je to sploh izvedljivo? Sta to lahko »ločeni« zadevi? Ali smo lahko na delovnem mestu samo del ali ene »sorte« oseba in zunaj njega nekdo drug? Kako izklapljati ali ločiti misli, občutke in prepričanja, ki nas povezujejo z vsemi področji življenja? Ne gre. Ni psiho-fizično izvedljivo. Vsaj, če ne želimo biti »multipla« osebnost, ne. Vsak od nas je namreč nenehno celostno bitje in tako je naša odgovornost, da stremimo k 3600 sreči. Kaj to pomeni? Da poskrbimo za to, da smo uravnoteženi v sebi, na kakršenkoli način nam je ta pojem pač blizu. Na vseh področjih življenja, ki so nam pomembna. Ravnovesje je namreč ključ do srečnega in zdravega življenja. In da se zavedamo, da biti srečen ni neki poseben privilegij ali nekaj, kar bi si morali posebej zaslužiti. Je naša osnovna človeška pravica, ki nam pripada od trenutka, ko se odločimo, da na ta svet pridemo. Kako in če jo bomo uporabili in živeli, pa je seveda stvar odločitve, izbire, prepričanj vsakega izmed nas. Pa je težko biti srečen in živeti v coni ravnovesja? Kakor za koga. Je pa vsekakor preprosteje, kot si to morda predstavljamo. Saj veste, običajno smo sami sebi največji »sovražnik«, namesto najboljši prijatelj. In kako si najboljši prijatelj postanemo? Ni nemogoče. Samo brez oklevanja, korak po koraku in z brutalno odkritostjo do samega sebe. Prvi korak: Zastavi si vprašanje »Ali sem srečen.«? Če je odgovor »DA«, super! Kar tako naprej. Kadar si odgovorimo z »NE«, sledi »veselo na delo«, saj je treba nekaj spremeniti. Najpametnejše je najprej poiskati področje, ki neravnovesje in s tem tudi »ne-srečo« povzroča. Nato pa najti ustrezno in »po pameti« rešitev, kako le-to izboljšati. Drugi korak: Kje je moje ravnovesje? Živimo v precej dinamičnem okolju, ki od nas nenehno »zahteva« hitre spremembe in veliko prilagajanja. Zato je zelo smiselno, da se vsake toliko časa malo ustavimo in preverimo, kakšno je stanje našega ravnovesja. Predvsem, ker je lahko to, kar nam je bilo morda pred časom še zelo pomembno, danes pomembno malo manj. Tisto področje, ki smo ga pred meseci morda zaznali kot tistega, ki bi mu morali posvetiti več časa, smo medtem lahko že precej nadgradili in tako naredili pomembne korake k našemu cilju. Kako pa se lotiti ocene stanja? Načeloma vsak izmed nas dobro ve, kaj in kje »ne štima«. Le težko nam je včasih zares prisluhniti sebi in slišati golo resnico. Popolnoma človeško in normalna reakcija naših možganov, uma in ega. Res pa je, da kadar smo v zelo neuravnoteženem stanju, običajno težko presodimo in čisto realno ocenimo situacije in svoje lastno stanje. V tem primeru je morda lažje, da ga posnamemo s podporo kakšnega orodja, ki to omogoča ali poiščemo pomoč v krogu družine, prijateljev ali strokovnjakov. Eno izmed najpreprostejših, najbolj priljubljenih in najučinkovitejših orodij za oceno stanja je t.i. Kolo življenja (ang. Wheel of life). Z njegovo uporabo precej hitro pridemo do odgovora na to, katero področje našega življenja v določenem trenutku ni na točki, ki bi nam ustrezala. In kar je morda še pomembneje – s pomočjo rezultatov si lahko zelo dobro zastavimo cilje in s tem našo smer gibanja, delovanja in usmerjanja naše energije v tisto, kar za nas šteje.     Živeti v coni ravnovesja šteje. Zakaj? Preprosto zato, ker smo takrat srečni vse naokrog. In ko smo srečni, ljubimo prav, zares in bolje. Sebe, partnerja, otroke, starše, prijatelje, svoje delo, sodelavce… Zato, da ne bo 3600 sreča misija nemogoče, dajmo v svojem življenju ustvariti prostor in čas za korake do bolj srečnega življenja. Hvaležni si boste! Maja Lončar in Petra Božič Blagajac, Paleta znanj   Paleta znanj – ambasadorji sreče Verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, uspevajo, se razvijajo in rastejo. Verjamemo, da je srečno podjetje produktivno in uspešno. Verjamemo, da bi delovna sreča morala biti strateška prioriteta vsakega posameznika ter vsake sodobne in odlične organizacije. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu delovne sreče ter da soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. Tako pomembno prispevamo tudi k izboljšanju življenja izven delovnega okolja. Smo ponosni partnerji WooHoo inc, pionirja in vodilnega strokovnjaka na področju delovne sreče, ki že 15 let ustvarja srečna podjetja širom sveta.  

18.06.2018

preberi več

Brez vseh informacij ne podpišite pogodbe - Financiranje nakupa avtomobila

Boljše gospodarske razmere, zmanjšanje brezposelnosti in napoved rasti plač prinašajo potrošnikom večji optimizem, ki se odraža tudi v nakupu trajnih dobrin. Vsak deseti Slovenec že razmišlja o zamenjavi osebnega avtomobila, kar je primerljivo z obdobjem pred krizo. Za potrošnike, ki načrtujejo nakup novega ali rabljenega vozila in pri tem potrebujejo financiranje, smo podrobno preverili ponudbo in pogoje financiranja. Novo ali rabljeno vozilo?Glavni dejavnik, ki vpliva na odločitev, ali bomo kupili novo ali rabljeno vozilo, je običajno denar – za novo vozilo ga nekateri nimajo dovolj in se za ta namen ne želijo zadolžiti, drugim se ne zdi smiselno odšteti deset ali celo več deset tisoč evrov za prevozno sredstvo. Če razmišljate o nakupu rabljenega vozila, podajamo nekaj nasvetov: Največ oglasov boste našli na spletu: najbolj priljubljen portal pri nas je avto.net, poglejte tudi ponudbo na bolha.net. Za primerjavo cen lahko uporabite tudi katerega izmed nemških portalov, kot je mobile.de. Pridobite čim več informacij o zgodovini vozila in se pogovorite s prodajalcem. Če avto kupujete od fizične osebe, ocenite, kako skrbno je ravnala z njim. Če prodajalca poznate osebno, toliko bolje. Prodajalec, ki se izmika odgovorom in nima urejene dokumentacije (potrdil o servisih, računov za servisne storitve ali morebitna popravila in zamenjave ...), ni vreden zaupanja. Vozilo naj v avtomehanični delavnici pregleda strokovnjak, ki mu zaupate (pregled motorja, podvozja ...).Vozilo preizkusite na daljši testni vožnji: vključite tako mestno kot hitrejšo vožnjo na avtocesti ali obvoznici.Za nakup rabljenega vozila potrebujete čas. Ponudba je velika in dobro ohranjeno vozilo po ugodni ceni lahko iščete dlje časa, zato se iskanja lotite dovolj zgodaj.Če vozilo kupujete pri podjetju oziroma pravni osebi, vas ščiti Zakon o varstvu potrošnikov, kar pomeni, da lahko stvarno napako uveljavljate eno leto po nakupu (dve leti pri novih vozilih), prodajalca pa morate o napaki obvestiti v dveh mesecih po odkritju napake. Pri nakupu od fizične osebe imate manj pravic, stvarno napako lahko uveljavljate le šest mesecev od nakupa, o napaki pa morate prodajalca obvestiti v osmih dneh po odkritju. Oglaševanje avtomobilov ali financiranj?Če ste se odločili za nakup novega vozila in si ogledujete oglase za avtomobile, takega brez opisa "ugodno"« financiranje skoraj ne boste našli. Cene novih vozil so za slovenske prihodke visoke in prodajalci se zavedajo, da večina potrošnikov nakupa ne more opraviti s prihranki. S kreditom ali lizingom osebno vozilo kupi 65 odstotkov kupcev, kar kaže na neločljivo povezanost avtomobilske industrije z zadolževanjem prebivalstva. Nekateri prodajalci avtomobilov vas bodo k odločitvi za financiranje spodbujali z nižjo ceno vozila, dodatno opremo ali brezplačnim servisiranjem. O takšnem ravnanju nas je obvestila tudi naša članica, ki so ji v prodajnem salonu ponudili poseben popust na ceno vozila, če se pri njih odloči tudi za financiranje. Cena vozila bi bila sicer res nižja, a stroški lizinga ali kredita bi bili višji od ponujenega popusta na osnovno ceno – pod črto bi plačala več. S financiranjem so namreč povezani dodatni stroški: odobritev kredita ali lizinga, zavarovanje kredita, obvezno kasko zavarovanje pri lizingu in obresti. Zato pozorno primerjajte vrednost popustov in ugodnosti s skupnimi stroški financiranja, primerjajte različne ponudbe financiranja in se šele nato odločite. Če prodajalec vztraja, da je popust mogoče dobiti le, če kupite vozilo na lizing, preverite, ali lahko predčasno odplačate vozilo in po kakšnih pogojih. Slovenci smo znani po svoji (pretirani) "ljubezni" do avtomobilov in primerjanju svojega s sosedovim. To se nam pozna v denarnicah, saj povprečno gospodinjstvo za nakup, vzdrževanje in uporabo avtomobila nameni približno 3500 evrov na leto. Znesek je na letni ravni za 700 evrov višji od tistega, ki ga povprečno gospodinjstvo porabi za nakup hrane in brezalkoholnih pijač. Kredit ali lizing – kakšna je razlika?Zdi se, da se v zadnjih letih pri nakupu avtomobila namesto dobro poznanega kredita bolj pogosto srečamo z drugo obliko zadolžitve – lizingom. Beseda izhaja iz angleščine – »lease«, kar pomeni zakup: dejanje, s katerim stvar ali pravica, ki prinaša koristi, za plačilo preide v začasno uporabo. Glavna razlika med kreditom in lizingom je torej v lastništvu. Pri kreditu ste kupec avtomobila vi, posojilodajalcu pa odplačujete kreditne obroke. Pri lizingu avto kupi lizingodajalec, vi ga imate v najemu in postanete, v primeru finančnega lizinga, lastnik šele takrat, ko odplačate zadnji obrok (drugače je pri operativnem lizingu, kjer na koncu ne postanete lastnik, a ta način je bolj običajen za pravne osebe in ga tukaj ne obravnavamo). Danes se večina pri nakupu avtomobila odloči za lizing, saj krediti predstavljajo manj kot tretjino vseh financiranj. Tabela: Kredit ali lizing – kakšna je razlika?  Za primerjavo si vzemite časPred izbiro financiranja zberite čim več različnih ponudb in jih med seboj primerjajte. V naši spletni anketi je kar tri četrtine sodelujočih povedalo, da jim je financiranje ponudil in uredil prodajalec avtomobila. To pomeni, da najverjetneje niso pridobili dodatnih ponudb, s čimer so morda izgubili možnost cenejšega financiranja. Izračun, ki ga dobite od prodajalca in vključuje končno ceno avtomobila, naj bo osnova za pridobivanje drugih ponudb – pošljite povpraševanje bankam, hranilnicam in lizingodajalcem ter jih prosite za izračun po enakih pogojih. Navedite končno ceno vozila, morebitni polog, čas odplačevanja, ter vaše finančno stanje. Ponudbe so individualne, zato boste morali predložiti tudi mesečne izpiske o prejemkih zadnjih nekaj mesecev. Če se zanimate za kredit, navedite namen izposoje denarja – nekatere banke za namenske kredite ponujajo ugodnejše pogoje. Kako primerjati ponudbo?Za primerjavo ponudbe potrebujete zakonsko določene informacije, ki pojasnijo, na kakšen način in po kakšnih pogojih boste dolg odplačevali. Pozorni bodite na tip obrestne mere: fiksna obrestna mera pomeni nespremenjene obroke do konca odplačevanja kredita ali lizinga in je zato bolj varna. Spremenljiva obrestna mera, vezana na euribor, se s časom spreminja, kar pomeni, da se spreminja tudi vaš mesečni obrok. Zaradi trenutne negativne vrednosti euriborja je v prihodnje pričakovati njegovo povišanje, s tem pa višje obroke in višji končni znesek nakupa avtomobila. Ponudbe za enake zneske in enak čas odplačevanja primerjajte po efektivni obrestni meri (EOM), ki vsebuje vse stroške, ali po skupnem znesku, ki ga boste morali plačati in vključuje glavnico, vse stroške (odobritev, zavarovanje, vodenje kredita ...) in obresti. Če je ponudba pogojena z dodatnimi produkti, dobro premislite, ali jih res potrebujete in koliko vas bodo stali v celotni dobi odplačevanja dolga. Pri financiranju avtomobila vam bodo najverjetneje ponudili različna zavarovanja, kot so paketi avtomobilskih zavarovanj, življenjsko zavarovanje in zavarovanje za primer nezgode ali smrti, zavarovanje za primer brezposelnosti, pa tudi tako imenovano GAP-zavarovanje finančne vrzeli (v primeru, ko kasko zavarovanje pri kraji ali »totalki« zaradi nižje trenutne vrednosti vozila ne pokrije preostalih stroškov financiranja). Nekaj članov nas je opozorilo, da so ponudniki financiranj tovrstna zavarovanja vključili v izračune, ne da bi jih sploh vprašali in preverili, ali jih potrebujejo oziroma želijo. Zakonsko določene predhodne informacije, ki jih mora vsebovati kreditna/lizing ponudba: obrestna mera: spremenljiva/fiksna in njena višina,doba odplačila,vsi dodatni stroški: odobritev, zavarovanje, vodenje kredita ipd.,višina obroka,EOM – efektivna obrestna mera,skupni znesek, ki ga boste morali plačati. Nepopolne ponudbe za lizingPovpraševanja za financiranje nakupa avtomobila smo na Zvezi potrošnikov Slovenije poslali bankam, hranilnicam in lizingodajalcem po elektronski pošti. Navedli smo končno ceno avtomobila (16.500 evrov), višino lastnih sredstev (4500 evrov) in znesek financiranja (12.000 evrov), ki bi ga potrošnik z zaposlitvijo za nedoločen čas in povprečno slovensko plačo odplačal v petih letih. Prejeli smo ponudbe vseh 15 bank in hranilnic ter sedmih lizingodajalcev. Ponudbe za kredite, ki smo jih prejeli od bank in hranilnic, so, z nekaj manjšimi izjemami, vsebovale vse potrebne in zakonsko določene informacije, ki potrošniku omogočajo primerjavo. Izračuni financiranj z lizingom pa se temu niso niti približali, saj smo le od RCI Banque (financiranje vozil Renault, Nissan in Dacia) dobili vse informacije v prvem poskusu. Vse druge ponudbe so bile brez navedenega skupnega zneska financiranja, velika večina ni imela zapisane obrestne mere, dobili smo ponudbe brez efektivne obrestne mere. Takšne nepopolne ponudbe potrošnikom onemogočajo primerjavo in ne morejo biti podlaga za odločitev in podpis pogodbe s ponudnikom financiranja. Prejete ponudbe za lizing, kjer gre po našem mnenju zaradi pomanjkljivih informacij za kršitev zakonodaje, bomo predali v presojo ustreznim nadzornim organom. Nekateri lizingodajalci so nam sporočili, da potrošnik dobi vse informacije šele s predračunom prodajalca, a smo jih po izmenjavi več elektronskih sporočil dobili tudi brez predračuna. Zanimivo je, da smo nekaj ponudb za kredit in lizing dobili z istega naslova, a so ponudbam za lizing manjkale bistvene informacije, ki smo jih pri kreditu dobili. Sprašujemo se, zakaj informacije za kredit in lizing iz istega vira niso predstavljene v enakem obsegu in na enak način. O podobni izkušnji nam je poročal tudi član, ki je šele po več elektronskih sporočilih in telefonskih klicih prišel do vseh informacij za financiranje avtomobila. Pri tem je pri lizingodajalcih dobil vtis, da je eden redkih, ki ga vse to sploh zanima. A dokler ne dobite vseh potrebnih informacij in niste seznanjeni z vsemi pogoji, pa naj gre za lizing ali kredit, vam svetujemo, da pogodbe ne podpišete. Tabela: Pregled ponudb  Varnejših lizingov s fiksno obrestno mero le za vzorecVečina bank in hranilnic pri kreditih za dobo pet let nudi tudi fiksno obrestno mero, ki zagotavlja nespremenjene obroke celoten čas odplačevanja. V primeru lizinga je fiksna obrestna mera prava redkost. Takšno ponudbo smo prejeli le od RCI Banque in UniCredit leasinga, pri čemer izpostavljamo, da sta ugodnejši od nekaterih ponudb s spremenljivo obrestno mero. Pri kreditih večjih razlik med ponudbami s spremenljivo in fiksno obrestno mero ni, kar je le še dodaten razlog za izbiro zadnje. Pomembno je namreč vedeti, da je višina obroka, ki je zapisana na informativnem izračunu s spremenljivo obrestno mero, le trenutna višina, ki se lahko ob povišanju euriborja močno dvigne. Dodatno opažamo, da večina bank in hranilnic še vedno ne upošteva negativne vrednosti euriborja – edina izjema je UniCredit banka. Do tisoč evrov razlikeV preglednicah smo zbrali podatke ponudnikov, ki so odgovorili na naše povpraševanje, izračuni kreditov bank in hranilnic veljajo za komitente (pri njih odprt osebni račun, na katerega prejemate plačo ali pokojnino). Tudi tokrat je primerjava pokazala, da razlike med ponudniki upravičijo čas, ki ga namenimo zbiranju informacij. Med najugodnejšim in najmanj ugodnim kreditom je okrog tisoč evrov razlike, približno toliko lahko prihranite tudi s primerjavo ponudbe pri lizingu. Dodatno previdnost svetujemo pri primerjavi kreditov, saj vse banke in hranilnice ne upoštevajo enakih pravil: nekatere v EOM in skupne stroške vključijo stroške vodenja osebnega računa, druge pa ne, zaradi česar je njihov izračun navidezno ugodnejši. Ponudbe v preglednicah veljajo za odplačevanje v enakih mesečnih obrokih, a v več oglasih smo opazili lizinško financiranje z drugačno dinamiko odplačevanja: z nižjimi mesečnimi obroki in višjim zadnjim obrokom, na primer nekaj tisoč evrov. Čeprav se takšna ponudba morda zdi privlačna, vnaprej razmislite, kje boste dobili denar za zadnji obrok. Če denarja ne boste privarčevali, boste za poplačilo lizinga v najslabšem primeru morali vzeti novo posojilo. Avtomobil pomeni enega večjih nakupov, ki jih opravimo v življenju, zanj je potreben čas ter kar nekaj potrpljenja in vztrajnosti. Pred odločitvijo razmislite, kakšne so vaše zmožnosti in potrebe ter predvsem ne hitite. Ne zanašajte se zgolj na zagotovila prodajalcev in ne podpišite pogodbe, dokler ne dobite jasnih, razumljivih in na papirju zapisanih informacij. Realno ocenite svojo sposobnost odplačevanja dolgaVašo kreditno sposobnost so zakonsko dolžni preveriti ponudniki financiranja tako v primeru kredita kot lizinga, a ne zanašajte se izključno na to oceno. Tudi sami naredite pregled svojih prihodkov in odhodkov in realno ocenite, kolikšen znesek ste mesečno sposobni plačevati. Pri tem upoštevajte tudi morebitne spremembe prihodkov in stroškov v času odplačevanja dolga. K mesečnim obrokom kredita ali lizinga prištejte gorivo, letno registracijo, zavarovanje vozila, redne servise in pri lizingu tudi obvezno kasko zavarovanje. Lizing je zaradi bolj ohlapnih pogojev zagotovo dostopnejši širšemu krogu potrošnikov, a pred odločitvijo premislite tudi o posledicah v primeru nezmožnosti plačevanja mesečnih obrokov. Pri kreditu ste lastnik vozila vi in ga lahko kadar koli prodate ter poravnate preostanek dolga. Pri lizingu je drugače, saj vozilo ni vaše, zato vam ga lahko tudi po več letih rednega odplačevanja lizing podjetje odvzame in proda, če zamujate s plačili obrokov. Poleg stroškov opominov, morebitne izterjave in izvršb, ki vas bodo doleteli tudi pri nerednem odplačevanju kredita, boste morali pri lizingu kriti še strošek odvzema vozila, strošek hrambe (ležarino) ter v primeru prodaje še strošek cenitve in prodaje vozila. V najslabšem primeru lahko izgubite avto, ki ga lizingodajalec proda po ceni, ki ne pokrije niti vaših obveznosti do njih. Od večine lizingodajalcev smo dobili zagotovila, da strankam omogočajo, da vozilo prodajo same oziroma jim to celo svetujejo. Prodaja poteka v sodelovanju z lizingodajalcem, saj morajo biti pred prenosom lastništva na novega kupca vsi dolgovi do lizingodajalca poravnani. Če se znajdete v situaciji, ko obrokov niste zmožni odplačevati, čim prej stopite v stik z upnikom (banko, hranilnico ali lizingodajalcem), pojasnite svoje razmere in pokažite pripravljenost, da dolg čim prej poravnate. Kredito- ali lizingodajalec lahko namreč od pogodbe odstopi v primeru neplačanega prvega ali neplačanih dveh zaporednih obrokov. Članek je bil izvirno objavljen na strani zveze potrošnikov Slovenije.

13.06.2018

preberi več

Rekordne podražitve bančnih nadomestil

Aprilski pregled najpogostejših bančnih nadomestil je pokazal šest podražitev pri dveh bankah – BKS in SKB - banka Sberbank pa je uvedla novo nadomestilo za uporabnike spletne banke. A najbolj ni presenetilo število, temveč višina sprememb, ki sta jih omenjeni banki zapisali v svoje cenike: • Pri SKB so nadomestilo za plačilo UPN (položnice) na bančnem okencu dvignili za 90 odstotkov, iz 2,1 evra na rekordne in skoraj neverjetne 4 evre. Za 5 odstotkov je dražji tudi dvig na bankomatu druge banke. • BKS je vodenje računa Klasik z 2 evrov povišala na 3,5 evra, kar pomeni 75 odstotno podražitev. Dražili so tudi plačilne storitve in sicer za 9 odstotkov plačilo UPN preko elektronske banke ter za 5 odstotkov direktno obremenitev in plačilo UPN na bančnem okencu. Gre za rekordni podražitvi in obenem rekordni višini nadomestil za plačilo UPN na bančnem okencu ter mesečno vodenje računa (BKS sicer ponuja cenejši račun, ki pa ne omogoča rednega limita). Strošek plačila položnice v bančni poslovalnici v višini 4 evrov se nam je zdel tako visok, da smo poklicali SKB kontaktni center in preverili pravilnost navedbe v ceniku. »Res je, nadomestilo je po novem 4 evre. Ampak, ali imate pri nas spletno banko?« jih je zanimalo. Očitno je, da tako kot vse banke in hranilnice, usmerjajo svoje komitente k elektronskemu poslovanju, ki je cenejše, hitrejše, bolj priročno… A tako visoka nadomestila za klasično plačevanje na bančnem okencu so do uporabnikov izjemno neprijazna, kar še posebej velja za starejše z nizkimi prihodki, ki so vajeni plačevanja v poslovalnicah in jim prehod na elektronsko poslovanje predstavlja veliko težavo. Višino posameznih nadomestil lahko preverite na povezavi Primerjava stroškov poslovanja z osebnim računom ali pa svojo mesečno porabo vnesete v naš spletni primerjalnik poslovanja z bančnim računom in razmislite o zamenjavi banke, če boste ugotovili, da so na trgu ugodnejši ponudniki. Aprilska novost so tudi štirje novi bančni paketi NLB, ki je do sedaj ponujala le klasične račune. Paketi sicer ne prinašajo sprememb v smislu najcenejših ponudb na trgu, lahko pa pomenijo prihranke v primerjavi z NLB klasičnim računom, odvisno od mesečne porabe storitev. Članek je bil izvirno objavljen na strani Zveze potrošnikov Slovenije.

11.06.2018

preberi več

Kdo je odgovoren za srečo in zadovoljstvo zaposlenih?

Si oseba, ki verjame, da srečni ljudje bolje delajo? Si ponosen, če lahko drugim pomagaš, da najdejo delovno srečo? Potem že imaš del tega, kar je potrebno za poklic, o katerem bomo govorili v nadaljevanju. V podjetjih po svetu so vedno bolj popularni menedžerji za srečo ali »chief happiness officers«. Raziskave kažejo, da je to eden najbolj »vročih« poklicev 21. stoletja, zato se pričakuje, da bo  v naslednjih desetih letih njihovo število bliskovito naraslo. Tudi na račun nove generacije zaposlenih, ki na trg delovne sile prihaja z drugačnimi pričakovanji in vrednotami. Le ti ne hodijo v službo in ni jim želja, da celo življenje preživijo v istem podjetju. Oni preprosto delajo; kjerkoli, to, kar jih veseli, zanima, so izbirčni – ne samo finančno, tudi to, da jim je »fajn« pri delu, je pomembno. »Fajn« pa pomeni, da razvijajo sebe, da se dobro razumejo s sodelavci, šefi, poslovnimi partnerji, in da ima njihovo delo smisel. Prav smisel je velik filter te generacije. Bi moralo vsako podjetje imeti menedžerja za srečo? Podjetja, ki želijo povečati svojo konkurenčno prednost, se zavzemajo za srečo svojih zaposlenih. Le ti so bolj učinkoviti, bolj produktivni, bolj inovativni, bolj motivirani, se hitreje učijo, so boljši do strank, delajo bolj kakovostno, imajo več energije, so manj bolni, bolj optimistični, bolje delujejo v timu. In roko na srce; srečna podjetja ustvarijo višje prihodke. Torej odgovor na zastavljeno vprašanje je DA. Če se v podjetju zavedajo, da je sreča zaposlenih eden najpomembnejših dejavnikov za uspeh, potem je nujno, da imajo tudi menedžerja za srečo, ki je glavno gonilo ustvarjanja in ohranjanja srečnega podjetja. In sploh ni potrebno, da ima tak uradni naziv – to je lahko kadrovnik, komunikator, direktor in ne nazadnje »navadni« zaposleni, pomembno je, da bo gradnja delovne sreče njegova pomembna naloga. Kaj dela menedžer za srečo? Najprej mora biti tudi sam srečna oseba. Nekdo, ki bi naj navdihoval srečo pri drugih, bi moral biti že po naravi srečen in zabaven, ljudje bi ga naj imeli radi in imel bi naj veliko energije. Takšna oseba lahko pristno poskrbi za dobro počutje ljudi v podjetju. Zadolžen je za srečo. Je nekdo, ki mu je mar za ljudi in prepozna, da je danes delo eden najbolj pomembnih dejavnikov, ki prispevajo k sreči ljudi (ali pa jo zmanjšujejo). Ljudje namreč večino svojega (budnega) življenja preživimo prav pri delu, s sodelavci. Pomembno je, da ima podporo najvišjega vodstva. Če npr. direktorju ni mar za zaposlene, bodo vsi napori menedžerja za srečo zaman. Ali še slabše, zdijo se lahko kot cinični poskusi obdržati ljudi zadovoljne v kulturi, ki jim greni življenje. Namen menedžerja za srečo ni v tem, da je dvorni norček ali nekdo, ki nenehno preverja ali je vsak sodelavec srečen. To bi bilo grozljivo. Toda imeti nekoga v organizaciji, ki ima sposobnosti, znanje in strast, da pomaga ustvarjati srečno podjetje in ima pri tem brezpogojno podporo najvišjega vodstva, je več kot smiselno. Poznalo se bo pri vzdušju, odnosih, pa tudi na finančnem področju. Njegovo delo je tudi biti na čelu različnih projektov, ki osrečujejo ljudi na delu. To so  praznovanja, treningi, dogodki in podobne aktivnosti, ki pripomorejo, da ljudje dobro delajo in vidijo smisel v tem, kar delajo. Standardni opis dela (še) ne obstaja, saj je to poklic v nastajanju, ne nazadnje pa ima vsako podjetje ali organizacija svoje posebnosti in se konkretna opravila lahko precej razlikujejo. Tudi izobrazba ni predpisana. Koristen je lahko študij, povezan z ljudmi in organizacijami, ter dodatna znanja o oblikovanju timov, osebni produktivnosti, komuniciranju v organizacijah,… Kot menedžer za srečo moraš imeti tudi odlične verbalne in pisne komunikacijske sposobnosti, biti moraš sočuten in čustveno inteligenten, biti dober v odnosih z javnostmi, imeti dobro sposobnost reševanja problemov, sposobnost ustvarjalnega razmišljanja, sposobnost motiviranja in navdihovanja drugih, pripravljenost, da pomagaš drugim, dober občutek za posel, saj na koncu dneva projekti za dvigovanje sreče morajo spodbuditi poslovanje, imeti moraš dobre analitične in odločevalske sposobnosti ter biti zabaven, dostopen in všečen.   Maja Lončar in Petra Božič Blagajac, Paleta znanj   Paleta znanj – ambasadorji sreče Verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, uspevajo, se razvijajo in rastejo. Verjamemo, da je srečno podjetje produktivno in uspešno. Verjamemo, da bi delovna sreča morala biti strateška prioriteta vsakega posameznika ter vsake sodobne in odlične organizacije. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu delovne sreče ter da soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. Tako pomembno prispevamo tudi k izboljšanju življenja izven delovnega okolja. Smo ponosni partnerji WooHoo inc, pionirja in vodilnega strokovnjaka na področju delovne sreče, ki že 15 let ustvarja srečna podjetja širom sveta.

11.06.2018

preberi več

Tehnologija

Trije novi astronavti so prispeli na Mednarodno vesoljsko postajo

9.06.2018

Na Mednarodno vesoljsko postajo (Internationa space station) so 8.6.2018 prispeli trije novi astronavti, ki so tako dopolnili 56 člansko ekipo: Serena Auñón-Chancellor iz NASA, Alexander Gerst iz ESA (European Space Agency), in astronaut Sergey Prokopyev iz agencije Roscosmos..  Na vesoljsko postajo so prileteli z raketo Sojuz, ki je vzletale iz vzletišča Baikonur v Kazahstanu. Na strani https://eol.jsc.nasa.gov/ESRS/HDEV/ si lahko vsak trenutek pogledate, kje se mednarodna vesoljsa postaja nahaja in kako iz nje vidijo zemljo.

preberi več

Panojska razstava Če slučajno še ne veš: intelektualna lastnina za vsakdanjo rabo

8.06.2018

Od ponedeljka, 11. 6. 2018, bo za obiskovalce odprta na Krakovski nasip v Ljubljani zanimiva razstava. Urad RS za intelektualno lastnino bo skupaj s Tehniškim muzejem Slovenije na ogled postavil razstavo »Če slučajno še ne veš: intelektualna lastnina za vsakdanjo rabo«. Panojska postavitev na poljuden način prikazuje zanimivosti iz sveta patentov, modelov, znamk, pojasnjuje avtorske pravice in kaže primere iz tehniške zgodovine. Glavni cilj postavitve je seznaniti mimoidoče z vlogo intelektualne lastnine v njihovem vsakdanjem življenju, s posledicami zlorabe ter pozitivne učinke njenega spoštovanja. Na razstavi predstavljajo 20 kratkih zgodb, in sicer med drugim pojasnjujejo, kdo je bil prvi lastnik avtomobila na Kranjskem, ali je bil res Slovenec predlagatelj prve poštne znamke, kateri slovenski izdelek je bil najbolj kopiran, ali je bil Michael Jackson lastnik patenta ter ugotavljamo, kako se sliši zvočna znamka. Vse odgovore lahko mimoidoči poiščejo na razstavi Tehniškega muzeja Slovenije in Urada RS za intelektualno lastnino »Če slučajno še ne veš: intelektualna lastnina za vsakdanjo rabo«. Foto: Arhiv Akrapovič Urad RS za intelektualno lastnino deluje od leta 1991. V tem obdobju je bilo pri Uradu registriranih skoraj 42.000 znamk, 2.300 modelov in podeljenih 38.500 patentov. Urad prispeva k spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti, učinkovitemu in mednarodno primerljivemu sistemu varovanja intelektualne lastnine, razvoju kulture in gospodarstva, povečanju konkurenčnosti in izboljšanju kakovosti življenja. Foto: Marko Cotič Trojer Tehniški muzej Slovenije je največji slovenski muzej, ki se nahaja v idiličnem okolju v Bistri, le 20 km iz Ljubljane. V nekdanjem kartuzijanskem samostanu so na ogled številne stalne in občasne razstave s področij tehniške dediščine. Razstava bo na ogled do 11. julija 2018.  Popestrite svoj sprehod skozi pregled zanimive intelektualne lastnine izdelkov, ki so vsak na svoj način vstopali v našo uporabo.

preberi več

Najvišja lesena stavba na svetu bo v japonskem Tokiu

10.05.2018

Japonsko podjetje Sumitomo Forestry je razvilo načrte za izgradnjo najvišje lesene konstrukcije na svetu oziroma stavbe s 70 nadstropji, visoke 350 metrov, ki naj bi se zgradila v Tokiu. Koncept W350 je bil razvit v lastnem centru za raziskave in razvoj Tsukuba Research Institute v sodelovanju z arhitektom Nikkenom Sekkeijem. Skupna površina objekta bi znašala 455.000 m2, uporaba prostora pa bi bila različna. Tukaj bi se nahajale trgovine, pisarne, hoteli in stanovanja. Za gradnjo bi potrebovali približno 185.000 m3 lesa, ki bi predstavljal 90 % uporabljenega materiala. Da bi dosegli strukturno togost in odpornost na vibracije ob potresu in močnem vetru, bi znotraj lesenih stebrov in tramov postavili nosilno mrežo iz jeklenih cevi, s čimer bi preprečili pretirano upogibanje. Notranjost stavbe bo izključno iz lesa. Projekt zunanje fasade predvideva balkone, zasajene z rastlinami, ki bi zagotovile življenjski prostor za različne živalske vrste. Ocene napovedujejo skupne stroške gradnje v znesku 600 milijard JPY (5,6 milijarde USD). To je več kot dvakrat več od stroškov gradnje podobnih objektov iz konvencionalnih materialov, narejenih z uporabo konvencionalne gradnje. Vendar pa se pričakuje, da bi stroški sčasoma padli, zahvaljujoč razvoju tehnologije v visokogradnji z lesom. Namen koncepta W350 je, da bi našli modele za širšo uporabo lesa v mestni gradnji, kar pripomore k povečanju biološke raznovrstnosti v mestih in zmanjšuje ogljični odtis. Dokončanje objekta je predvideno za leto 2041, ko bodo praznovali 350 let od ustanovitve podjetja. Članke je bil izvirno objavljen na strani revije Mineral.  

preberi več

Priznanje za izjemen projekt na konferenci Dnevi slovenske informatike 2018

29.04.2018

Študenti Fakultete za računalništvo in informatiko so na 25. konferenci Dnevi slovenske informatike 2018 (DSI), ki je bila v Portorožu 17. in 18. aprila, v okviru študentske sekcije prejeli priznanje za izjemen projekt zaradi zanimive in družbeno aktualne tematike. Priznanje DSI za prispevek k razvoju in ugledu Slovenskega društva Informatika je prejel dr. Slavko Žitnik. V projektu »Slippery news detection« so se študenti lotili težave iskanja točnih in nepristranskih informacij ter preverjanja njihove resničnosti. Razvili so razširitev za brskalnik Chrome, kjer lahko uporabnik z enim klikom preveri članek, ter spletno platformo, ki nudi bolj podrobne vizualizirane povratne informacije. Pri analizi verodostojnosti informacije sistem preveri več elementov: -domene (viri, ki niso vredni zaupanja),-naslov in vsebino članka (zaznavanje pristranskosti skozi besedno analizo in način pisanja, iskanje   netočnosti in “click-bait” naslovov),-slikovne materiale (ali je slika originalna, ali je bila že objavljena drugje). Sistem omogoča uporabnikom, da tudi sami prijavijo netočnosti, kar se upošteva pri končni oceni. Projekt so razvili trije študenti multimedije, Luka Zakšek, Anja Hrovatič in Neža Đukić, ter študentka računalništva in informatike, Patricija Brečko. Članek je bil izvorno objavljen na strani https://fri.uni-lj.si. Iskrene čestitke tudi v imenu urednštva.

preberi več

16. evropska naravoslovna olimpijada EUSO se odvija v Ljubljani

28.04.2018

Med 28. aprilom in 5. majem 2018 bo v Ljubljani potekala 16. evropska naravoslovna olimpijada (The European Union Science Olympiad – EUSO), na kateri se bo v iskanju rešitev interdisciplinarnih nalog s področja znanstvenih ved naravoslovja – biologije, kemije in fizike – med seboj pomerilo 156 mladih znanstvenikov, starih do 16 let. Na tekmovanje je prijavljenih 52 ekip iz 25 držav Evropske unije, tekmovalce pa bo spremljalo približno 100 mentorjev in spremljevalcev. Gostiteljica letošnje 16. evropske naravoslovne olimpijade EUSO je Slovenija, glavni organizator pa Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), nevladna in neprofitna organizacija z več kot 65-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. »Geslo letošnje evropske naravoslovne olimpijade, ki jo prvič gosti Slovenija, je Povezujemo znanost, saj v ZOTKS pod svojim okriljem povezujemo različna področja znanosti, tekmovanje EUSO pa povezuje najboljše mlade evropske znanstvenike,« je povedal Jožef Školč, glavni tajnik ZOTKS. »V ZOTKS si prizadevamo za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha, zato z nestrpnostjo pričakujemo začetek tekmovanja EUSO.« Spodbujanje mladih k nadaljevanju kariere na področju naravoslovja Na tekmovanju se bo med seboj pomerilo 52 ekip iz 25 držav Evropske unije. Ekipe bodo do rešitev znanstvenih problemov pripeljali uspešno opravljeni eksperimenti, ki jih bodo ekipe izvajale v laboratorijih Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Zato morajo biti tekmovalci spretni pri laboratorijskem delu, pomembno pa je tudi sodelovanje v ekipi. »Namen tekmovanja EUSO je izzvati in vzpodbuditi mlade, nadarjene dijake k razvijanju naravoslovnih kompetenc in nadaljevanju njihove kariere na področju naravoslovja. Prav tako se na ta način predstavlja pomen naravoslovja v širši skupnosti,« je pred začetkom olimpijade dejala mag. Katja Stopar, državna koordinatorka priprav za evropsko naravoslovno olimpijado v Sloveniji. Vsako državo udeleženko tekmovanja bosta zastopali dve ekipi, kot gostiteljica pa ima Slovenija pravico še do dveh dodatnih ekip, ki pa bosta nastopali izven konkurence. Uradni slovenski ekipi za tekmovanje v konkurenci sestavlja najboljših šest tekmovalcev z državnega tekmovanja iz znanja naravoslovja. Države udeleženke in ekipe. Slovenski dijaki doslej zelo uspešni Tekmovanje EUSO poteka od leta 2003, Slovenija pa se je na posebno povabilo tekmovanju pridružila leta 2007. Od leta 2012 sodelujoče slovenske ekipe sestavljajo najboljši tekmovalci z državnega tekmovanja iz znanja naravoslovja, ki vsako leto poteka pod okriljem ZOTKS. Slovenija bo s svojimi tekmovalci letos na olimpijadi sodelovala že dvanajstič. Do sedaj so slovenske ekipe na evropski naravoslovni olimpijadi osvojile 12 bronastih, sedem srebrnih in eno zlato odličje: - v Litvi leta 2012 so osvojili srebrno in bronasto medaljo,- v Luksemburgu leta 2013 dve srebrni,- v Grčija leta 2014 srebrno in bronasto,- v Avstrija leta 2015 prav tako srebrno in bronasto,- v Estoniji je leta 2016 slovenska ekipa prvič v zgodovini tega tekmovanja osvojila zlato odličje za Slovenijo, druga ekipa pa je dosegla srebrno medaljo,- lani sta se z Danske ekipi vrnili s srebrno in z bronasto medaljo. 16. evropsko naravoslovno olimpijado je finančno podprlo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, glavni pokrovitelj tekmovanja je podjetje Krka, pokrovitelja pa ELES in COSYLAB. Evropska naravoslovna olimpijada je ekipno tekmovanje dijakov srednjih šol, ki so stari največ 16. let. Na tekmovanju bodo ekipe do rešitev znanstvenih problemov s področij biologije, kemije in fizike pripeljali uspešno opravljeni eksperimenti, ki jih bodo izvajale v laboratorijih ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Tekmovalce čaka tudi terensko delo. V nalogah so vse tri znanstvene vede zastopane približno enakomerno in so vsako leto tematsko povezane z državo gostiteljico. Tekmovalni del olimpijade traja dva dni po približno pet ur. Trije mentorji, ki spremljajo dijake, morajo dan pred vsakim tekmovalnim dnem naloge prevesti. V tem času se dijaki in mentorji ne smejo srečati, zato bivajo v različnih hotelih. V času prevajanja poteka tudi strokovna razprava o nalogah, ki jih vsako leto pripravijo člani znanstvenega odbora države gostiteljice. Enotedenska olimpijada predstavlja za mentorje tudi priložnost, da izmenjajo poglede na naravoslovje in izkušnje z učnimi načrti v posameznih državah. Prav zato se število mentorjev na EUSO vsako leto povečuje. Tekmovalci morajo biti spretni pri laboratorijskem delu in vešči sodelovanja v ekipi. Po besedah državne koordinatorke priprav na olimpijado v Sloveniji Katje Stopar je namen tekmovanja spodbuditi nadarjene dijake k razvijanju naravoslovnih kompetenc in nadaljevanju kariere na področju naravoslovja. S tem pa se tudi poudarja pomen naravoslovja v širši skupnosti. V vsaki od obeh uradnih oz. tekmovalnih slovenskih ekip na letošnji olimpijadi bodo trije dijaki - v A ekipi Gašper Košir in Tevž Lotrič z Gimnazije Kranj ter Luka Hadl z novomeške gimnazije, v B ekipi pa Ana Meta Dolinar, Gregor Gajič in Vladimir Smrkolj, vsi z Gimnazije Bežigrad. Organizacijo olimpijade je finančno podprlo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Ustanovitelj olimpijade EUSO je Irec Michael A. Cotter. Prvo tekmovanje je bilo zato v Dublinu leta 2003, od takrat pa je vsako leto v drugem mestu EU. Doslej so slovenske ekipe osvojile eno zlato, sedem srebrnih in 12 bronastih odličij. Zlato odličje je povezano z letom 2016, ko je olimpijado gostila Estonija. Lani sta se ekipi z Danske vrnili s srebrno in z bronasto medaljo. Glavni pokrovitelj olimpijade je podjetje Krka. Mladim naravoslovcem želimo mnogo uspeha ter dobrih rezultatov na olimpijadi.

preberi več

ZAKAJ NE? ZNANOST - težave v raziskovalnem delu zaradi pomanjkanja sredstev

19.04.2018

preberi več

Novi slovar sopomenk- za izborno in razumljivo besedo

3.04.2018

preberi več

1. Pomurska blockchain akademija

24.03.2018

preberi več

Sobota 24.3.2018 - dan odprtih vrat Inštituta Jožef Štefan

22.03.2018

preberi več

Prva nacionalna konferenca o preprečevanju zasvojenosti s spletom

10.03.2018

preberi več

Znamka v spomin na slovenskega matematika Ivana Vidava

17.02.2018

preberi več

Avtomobilizem

Novo v Sloveniji: Suzuki Swift

9.06.2017

Suzuki od začetka junija na slovenskem trgu spet ponuja model Swift. Gre za novi, tretji rod - potem, ko je Swift postal Suzukijev svetovni avto.

preberi več

Vozili smo novega arteona!

9.06.2017

preberi več

Test: MV AgustaBrutale 800, je 'dvokolesni Ferrari' res tako nekaj posebnega?

9.06.2017

preberi več

Pot v ekskluzivnost

8.06.2017

Tretja generacija micre je s svojo obliko lovila predvsem pripadnice ženskega spola, četrta pa je postala bolj neizrazita, kot bi bila v nekakšni krizi identitete. Najnovejša pa se vrača s čisto novim, veliko bolj dinamičnim značajem. O tem, d...

preberi več

Najhitrejši gokart na svetu v 1,5 sekunde do 100 km/h!

8.06.2017

Kanadski proizvajalec lahkih električnih vozil, Daymak, je predstavil najhitrejši gokart na svetu s precej zasoljeno ceno. "Kdo ga potrebuje? Nihče. In kdo ga hoče imeti? Vsi,'' se glasi zapis na spletni strani podjetja, ki zatrjuje, da proto...

preberi več

Tesla napoveduje kompaktnega crossoverja

8.06.2017

Prav veliko o četrtem modelu v ponudbi ameriškega velikana električnih avtomobilov niso povedali, saj je še vedno v razvojni fazi. Musk je izdal, da bo model Y narejen na enaki osnovi kot težko pričakovani model 3, a ga ne bodo izdelovali v isti t...

preberi več

Krabat turizem

Bele breze in steljniki

14.11.2017

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudli ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičov, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovnskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabije in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, redijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer se trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudili ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičev, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovniskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabijo in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, redijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer s trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Legenda o mlinarju

3.11.2017

Nekoč, ko Črnomelj še ni bil mesto in še ni imel imena, je tam prebival bogat, vendar skopuški mlinar po imenu Stonič. Mlel je koruzo, pšenico in črni riž. Nekega dne ga je obiskala vila z Gorjancev, prelevljena v staro, ubogo ženko in ga prosila za pest bele moke. Ta ji je nasul črno moko. Vila se je vrnila na Gorjance, da bi svojemu bolnemu otroku spekla pogačo in kmalu ugotovila, da jo je mlinar ukanil. Vrila se je k njemu in ga uklela: "Da bi tvoji mlinski kamni vselej črno moko mleli!". Od takrat so njegovi kamni vsako zrnje zmleli v črno moko. Od tukaj je pozneje prišlo ime ČRNOMELJ.

preberi več

Zlobna metliška grofica

3.11.2017

V časih, ko je Metlika bila še vas, je na gradu Pungart vladala zlobna grofica, ki je kmetom jemala vse pridelke. Tiste, ki so se upirali, je zapirala v ječo, kjer jih je pustila umreti od žeje in lakote. Grofica naj bi imela posebno moč in kogar je zaklela, je okamenel.  Ko so grad napadali Turki, je straži naročila, da zbudijo vse hlapce in branijo grad. Nekega dne sta stražarja zaspala in Turki so prebili v grad. Grofica ju je iz jeze zaklela in spremenila v črna krokarja, ki sta krakajoč odletela na grajski stolp. Tam sta ostala do konca svojih dni in žalostno krakala.  To je zgodba po kateri je nastal metliški grb, na keterem najdemo metliški grajski stolp in 2 črna krokarja, ki predstavljata začarana stražarja. Turški vpadi so bili v Metliki zelo pogosti. Metličani so se junaško borili in sčasoma uspeli dobiti mestne pravice. Kasneje se je po zapisih grajski stolp sesul v prah in sledi o gradu Pungartu ni bilo več nikjer. 

preberi več

Kmetijstvo

Belo - rumeni travniki in travniška marjetica

8.06.2018

Največ je jagod, povprečno češenj in le za vzorec marelic

5.06.2018

Uporabna vrednost bezga v mesecu maju in juniju

2.06.2018

V naseljih in ob obronkih gozdov že omamno diši po bezgu. Grm, ki zraste tudi do 10 metrov visoko, začne cveteti praviloma v juniju, septembra pa dozorijo bezgove jagode. Bezèg, tudi bèzeg (znanstveno ime Sambucus) je rod grmovnic ali nizkih dreves, ki vsebuje med 5 do 30 različnih vrst. Ima nasprotno, neparno pernate liste in petštevne cvetove v kobulastih grozdih ali latih. Plod je jagodast, koščičast s 3 do 5 semeni. Bezeg cveti v maju in juniju, ko pa je že odcvetel na njem pojavijo plodovi, iz katerih pripravljamo sok, marmelado ali vino. Sok je tradicionalno znan kot čistilo prebavil, sečil in kože. Uživanje bezgovega vina pa naj bi krepilo psihično in fizično zmogljivost. Črni bezeg (Sambucus nigra) je ena izmed treh vrst bezga, ki rastejo v Sloveniji. Poleg te vrste pri nas najdemo še smrdljivi bezeg ali habat (Sambucus ebulus) in divji bezeg (Sambucus racemosa). Slednji ima rdeče plodove, prva dva pa črne. Smrdljivi bezeg ali habat je trajnica, ki doseže višino dveh metrov in mu jeseni nadzemni deli odmro. Posebna značilnosti, ki daje vrsti del imena, so smrdeči cvetovi. Včasih so jih namakali v vodi in z raztopino škropili po tleh in kotih, da so preganjali glodalce, ščurke in stenice. Pripravke iz habata so včasih uporabljali v ljudskem zdravilstvu, danes pa njihova uporaba ni več smiselna. Dobro uporabljana je bila kaša iz habatovih plodov, ki so jo uporabljali za povečevanje izločanja seča in proti napenjanju. Črni bezeg uspeva kot grm, pogosto pa kot do deset metrov visoko drevo. Te rastline ni potrebno podrobneje opisovati, saj jo, lahko trdim, vsi dobro poznamo. Cvetovi so rumenkasto bele barve in nastopajo v socvetjih – češuljah. Plodovi so majhne črne jagode. Za cvetove je značilen močan vonj, ki je nekaterim ljudem neprijeten. Črni bezeg cveti junija, plodovi pa dozore septembra. Za nabiranje cvetov je torej letos že prepozno, plodovi pa še čakajo morebitne uporabnike. Opojni bezgov cvet   V zdravilstvu uradno uporabljano drogo predstavljajo cvetovi (Sambuci flos), ki jo dodajamo čajnim mešanicam za izboljševanje vonja in okusa. Cvetovi črnega bezga so v starejši literaturi označeni kot diaforetik – snov, ki poveča izločanje vode skozi znojnice – potenje. Še vedno velja izročilo, da se je ob prehladu koristno dobro preznojiti. To naj bi hitro in enostavno dosegli s pitjem poparka iz bezgovih in lipovih cvetov, tudi slednji namreč veljajo za učinkovit diaforetik. Starejši avtorji vztrajno trdijo, da na potenje vplivajo snovi v bezgovih cvetovih, danes pa velja, da receptorje za toploto (termoreceptorje) vzdraži toplota, ki je posledica zaužite tekočine (bezgovega ali lipovega čaja). Kar spomnimo se, kako hitro se spotimo ob krožniku vroče juhe!   Bezeg prav gotovo pozna vsak izmed vas. Toda, ali veste dovolj o tej rastlini? Naj vam razkrijemo samo nekaj zdravilnih lastnosti, ki jih bezeg vsebuje. Bezeg sodi med rod grmovnic oziroma nizkih dreves. In sicer obstaja okoli 30 različnih vrst bezga. Plod bezga je jagodast in koščičast. Verjetno vsi veste kako izgleda?    Če se kdaj sprehajate po naravi in opazite zeleno drevo z umazano belimi cvetovi, potem je velika verjetnost, da ste opazili ravno bezeg. Bezeg ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar so ga v pretekosti imenovali tudi zdravilna skrinjica za kmečke ljudi. Med drugim bezeg pomaga pri sladkorni bolezni, senenem nahodu, vzpodbuja delovanje znojnic, niža vročino in prehlad, čisti kri,… Že iz preteklosti omenjeno rastlino povezujejo s številnimi vraži. Nekoč so namreč verjeli, da v bezgu živijo neki dobri duhovi, ki skrbijo za dobro počutje in varnost ljudi.  Še danes ponekod veje posvečenega bezga uporabljajo za izdelavo magičnih paličic.   Bezeg - kje raste bezeg   Bezeg raste v grmih, ki sežejo tudi do deset metrov visoko. Njihovi cvetovi so rumenkasto bele barve in imajo zelo značilen vonj, ki je tudi izjemno intenziven. Če boste v cvetove ugriznili, boste videli, da so grenki, plodovi, ki se iz njih razvijejo, pa sveži in surovi niso užitni. Njihov vonj in okus pa sta popolnoma drugačna. Bezeg načeloma cveti v juniju, jagode iz cvetov pa dozorijo nekje v septembru. V gozdu ga boste bolj težko našli, navadno pa raste ob jasah ali na robu gozda, marsikje pa ga zdaj že načrtno zasadijo na vrtu.   Ker ima ta rastlina mnoge zdravilne lastnosti, so ga v preteklosti imenovali »zdravilna skrinjica kmečkih ljudi«. Pomaga pri številnih težavah, od sladkorne bolezni pa do vročine, prehladov in senenih nahodov, celo čisti kri in spodbuja delovanje znojnic. Zato ni presenetljivo, da so z njim povezane tudi številne vraže. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije.        Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije. Na Danskem na primer ljudje verjamejo, da pohištvo izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo. Romi ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo. Nekateri verjamejo v dejstvo, da, če bezeg raste v bližini hiše ali ga obesimo nad okna in vrata, potem bo hiša zagotovo zaščitena. Nekateri spet trdijo, da je dobro s seboj nositi bezgov les, saj naj bi le – ta ljudi varoval od prešuštva. V preteklosti so ljudje s seboj nosili tudi bezgovo vejico s tremi vozlji, saj naj bi to preprečevalo revmatizem. Še danes pa bezeg uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca. Kakorkoli, omenjenih ritualov in vražev je verjetno še kar nekaj. Če boste v kaj verjeli ali ne pa je povsem vaša odločitev.   V kolikor v vraže in verovanja ne verjamete, potem se raje osredotočite na vse zdravilne učinke, ki jih bezeg vsebuje. Ta cenjena rastlina je namreč uporabna prav cela, vse od poganjkov, listov in cvetov, do notranjih plasti lubja na koreninah. Raste predsvem ob sončnih legah ob robovih jas in gozdov.  Bezeg prične cveteti v juniju, jagode pa dozorijo komaj v mesecu septembru.  Mlade poganjke, liste in cvetove pa je potrebno nabirati že zgodaj spomladi in to obvezno ob sončnem vremenu. Kot smo že omenili imajo cvetovi bezga  tipično rumenkasto belo barvo. Listi in mladi poganjki bezga vsebujejo nekatere sestavine, katere v naših telesih vzpodbudijo delovanje žlez znojnic in s tem posledično vplivajo na pospešeno izločanje seča ter odvajanje strupenih snovi iz telesa. Uporaba bezga   Najbolje je to, da je bezeg uporaben v celoti. Uporabljamo lahko namreč prav vse od listov do poganjkov, cvetov in jagod ter celo notranjo plast lubja na koreninah. Najprej tako zgodaj spomladi (predvsem v aprilu in maju) naberemo mlade poganjke in liste, pozneje (običajno v juniju) pa že cvetove, za katere je pomembno, da jih nabiramo ob sončnem vremenu. Z bezgovimi listi in poganjki si lahko pomagamo pri čiščenju organizma, saj vsebujejo snovi, ki pospešujejo izločanje seča in delovanje znojnic. Predvsem v listih se skriva učinkovina, ki vpliva na količino sladkorja v krvi.   Najbrž je še najbolj znana uporaba bezga v obliki bezgovega sirupa ali šabese, za njiju uporabimo bezgove cvetove, ki pa so odlični ne le za čiščenje organizma, pač pa pomagajo tudi zbijati vročino, blažiti kašelj, preboleti gripo in prehlad ter celo pljučnico in astmo! Ker bezgovi cvetovi ne delujejo le kurativno, pa utrjujejo tudi sluznico v nosu in žrelu ter krepijo odpornost proti okužbam. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda, vendar jih moramo uživati vnaprej, že nekaj mesecev preden se nam pojavi seneni nahod. Bezeg vsebuje velike količine vitamina C in A in je zelo uporaben v čajnih mešanicah, saj je zelo prijetnega okusa. Bezeg s pomočjo svojih sestavin uravnava raven sladkorja v krvi, zaradi tega je koristen in zdravilen tudi za sladkorne bolnike. Bezgov čaj pa tudi čisti kri in spodbuja delovanje znojnic, pospešuje izločanje seča in tako pomaga pri odvajanju strupenih snovi iz telesa. Posušene zrele jagode so učinkovito sredstvo za pospeševanje prebave. Zdrobljene stresemo v hladno vodo in zavremo in čaj deluje kot diuretik. Nabiranje in sušenje bezga V aprilu in maju je čas za nabiranje mladih poganjkov in listov bezga, cvetove pa obiramo junija oziroma na vrhuncu cvetenja le ob sončnem vremenu zjutraj oziroma do sredine dopoldneva, ko sonce posuši roso. Pred sušenjem odstranimo stebelne dele, odcvetele dele in nezrele cvetove. Odstranimo tudi dele, kjer so se nabrale uši. Sušimo jih na svežem zraku, vendar ne na soncu, da ne potemnijo. Posušeno cvetje shranimo v papirnati ali platneni vrečki. Bezgove jagode nabiramo septembra, vendar surovih ne uživamo, saj povzročijo slabost, bruhanje, drisko, lahko pa tudi mrzlico. Nabiramo jih šele, ko so zrele. Morda si boste ob branju tega članka po dolgem času odločili za bezgov čaj ali za sirup v primeru prehlada in kašlanja. Narava pozna vsa zdravila. Za vsako bolezen rož’ca raste.                     

preberi več

Sadjarji pričakujejo dobro letino

29.05.2018

Letos pozebe ni bilo, sadno drevje pa je v januarju in februarju zaradi marčevskih temperatur bujno raslo in v aprilu še bolj bujno cvetelo. Redčenje plodičev je zato v vseh nasadih že bil nujni ukrep in pri večini sort bo najbrž potrebno še ročno redčenje v začetku junija, če pridelovalec želi ne toliko količinsko dober letnik, pač pa predvsem kakovostno jabolko. Nenehne padavine, ki so ponekod bila prešla v kratkotrajna neurja s točo tudi po večkrat na dan, pa so že povzročila nekaj škode v nasadih. Večina pridelovalcev žal ni imela razprtih protitočnih mrež, saj jih je v zadnjih dveh letih konec aprila presenetil sneg in pozeba, medtem ko je bila letos že v prvih dneh maja toča in ne sneg. Poškodbe bodo rasle z plodiči, zato bo letos v teh nasadih veliko manj kakovostnih jabolk. Več preberite v tokratnem Kmečkem glasu

preberi več

Agromelioracija za nov nasad

29.05.2018

Franc in Marija Krajnc iz Zimice obdelujeta nekaj manj kot šest hektarjev jablanovih nasadov. Z vsako obnovo starega nasada, razmišljata o obnovi naslednjega, ki ga ne le obnavljata pač pa tudi razširjata in tehnično posodabljata. Drzno sta se pred časom odločila za obnovo več kot 20 let starega nasada, ki sta ga povečala z nakupom in zamenjavo več manjših parcel zapuščenega in zaraščenega zemljišča. Več kot trihektarska površina ima veliko vode, ki jo je treba zadržati, da ne odteče, saj pride čas, ko je potrebna za namakanje, zato se Krajnčevi odločili za celotno agromelioracijo zemljišča, ki med drugim vključuje tudi kje bo stalo katero drevo jablane. Več o namakanju preberite v tokratnem Kmečkem glasu

preberi več

Dobrote slovenskih kmetij

22.05.2018

V najstarejšem slovenskem mestu pripravijo vsako leto več kot tisoč prireditev, le ena pa je prerasla v kulinarični praznik slovenskega podeželja. Tako ime si je  pridobila državna razstava Dobrote slovenskih kmetij, Ptuj pa naziv mesta tisočerih dobrot. Letos v ocenjevanje prejeli 1070 izdelkov iz osmih slovenskih regij. Že drugo leto zapored so bili najštevilčnejša skupina mlečni izdelki – teh je bilo ocenjenih kar 207. Več v Kmečkem glasu (23. 5. 2018).

preberi več

Nepremičnine

Lepota in zdravje

Kdaj je čas za prva očala?

12.06.2017

Skutna pita s sadjem

11.06.2017

Moda eksotičnih dežel

11.06.2017

Otroci in pravila: Prav vsak se jih lahko nauči!

10.06.2017

Otroci so čudoviti. Najlepša in najdragocenejša bitja.

preberi več

Velike in težke torbice - v njih pa "pol stanovanja"

10.06.2017

Torbice, tiste 'ta velike', te so ženska strast. Vanjo lahko pospravimo pol kopalnice, pol pisarne in mini garderobo, včasih tudi kuhinjo.

preberi več

7 zdravstvenih učinkov blitve

10.06.2017

Blitva je zelo okusna in hkrati zdrava zelenjava.

preberi več

Kronika in sodstvo