V prvih letih svojega delovanja se je orkester pomembno uveljavil v svojem okolju. V Občini Koper ni bilo pomembnejše prireditve, pri kateri ne bi sodeloval. Kot omenjeno, pa se je že začel uveljavljati tudi v tujini – najprej v sosednji Italiji.

Dosežena je bila določena kakovost, odziv publike je bil dober, prav tako so bile pozitivne kritike v lokalnem časopisju. Sledil je korak naprej in dirigent Pobega se je odločil, da je čas za nastop na tekmovanju. Ob tem je povedal naslednje:

»Tekmovali bomo. Nič ni važno, katero mesto bomo dosegli. Važna bo preizkušnja, meni pa seveda le ne bo brez pomena, kje sem s svojim delom. Ali delam prav? Se motim? To mi bo pokazalo tekmovanje.«

In tako je orkester odšel najprej na Pohorje – na intenzivne vaje, da se pripravi na tekmovanje. Pri tem je dirigentu pomagal tudi Karlo Glavina, ki se je posvetil sekciji pihal. Priprave so potekale dobro in januarja 1985 se je orkester prijavil na »Tekmo-vanje Zveze pihalnih orkestrov Slovenije 1985«, in sicer v drugo težavnostno stopnjo – A- kategorijo, za katero je bila kot obvezna skladba določena »Slavnostna uvertura« Janija Goloba.

12. maja se je orkester z vlakom odpeljal v Maribor, kjer je potekalo tekmovanje. Dogajanje na tekmovanju je zelo slikovito opisano v orkestrovi kroniki:

»Komaj utegnejo na oder. Mirno se posedejo za pulte, naravnajo note. V novih uniformah, ki jim jih je kupila ‘Luka’, z znakom pihalnega orkestra Š…] so videti tako mladi in tako resni. Na oder pride dirigent, Darij Pobega. Godbeniki vstanejo in ga pozdravijo. Gledajo mu v oči in hočejo prebrati, če je vse v redu. Z mirnim pogledom preleti orkester, oddahnejo si, se usedejo, pripravijo instrumente in pozorno čakajo. Orkester na tekmovalnem odru v Mariboru, 1985Po dirigentovem zamahu zazveni obvezna skladba Janija Goloba: Slavnostna uvertura. Solo Davor Pobega … Preplet in ritem. Potem še ‘Konus 96’ in še ‘Halifax’. Ploskanje! Vzklikanje! Orkester vstane, pozdravi dirigenta in publiko. Nato odide.

Preprostost, eleganca, umirjenost in vendar nemir v srcih. Tekmovanje je nekaj drugega, je nekaj preveč vznemirljivega, je preveliko merjenje moči, da bi lahko pozabili take trenutke.

Po tekmovanju je orkester odšel na postajo. Komaj so utegnili kaj pojesti. Posebne utrujenosti niso čutili. Ostalih orkestrov niso mogli poslušati, njihov ‘zasebni vlak’ jih je že čakal. Nekdo je stopil k tovarišu Pobegi in ga zaprosil: ‘Lahko igramo?’

In igrali so vso pot. Prvikrat. Še na železniški postaji v Kopru niso mogli odnehati. In – sploh niso vedeli, kako so se uvrstili. Oni so – samo sodelovali.«

Veselje godbenikov je bilo upravičeno, naslednji dan jih je namreč dosegla vest, da so dosegli zlato plaketo, ki jim jo je na Titovem trgu v Kopru na improvizirani slovesnosti podelil svetovalec za glasbeno dejavnost na ZKOS v Ljubljani Marko Studen. Orkester pa je ob tej priložnosti prejel tudi posebno priznanje in čestitke Zveze kulturnih organizacij Koper. Priznanje sta orkestru predala Mirko Slosar in Mirjana Bonin. Nagrado so ob tej priložnosti izročili tudi godbeniki, in sicer dirigentu Pobegi. Napravili so mu dolgo dirigentsko palico, na katero so se podpisali vsi člani orkestra.

Zmaga koprskega orkestra je imela v medijih izredno velik odmev, še posebno izčrpno so pisale Primorske novice, ki so objavile precej dolg intervju z Darijem Pobego, ki je o tekmovanju med drugim povedal tudi naslednje:

»Upam si trditi, da sem tokrat iz orkestra iztisnil zadnjo kapljico muzike, presegli smo sami sebe, tako da sem bil na koncu še sam presenečen. […]

Še večje je bilo veselje med člani orkestra. Ko so slišali, da smo bili res prvi, so se zbrali in me poiskali v Kopru. To je težko opisati: dvignili so me na ramena in me nosili po ulici. Takrat sem spoznal, da so bila moja hotenja pravilna […].«

Tone Fornezzi - Tof dirigira orkestru na novoletnem koncertu, 1985Seveda je visoka uvrstitev godbenikom pomenila veliko vzpodbudo za naprej, tako da so v letu 1985 sledili še mnogi izvrstni koncerti, leto pa se je seveda zaključilo s sedaj že tradicionalnim novoletnim koncertom, ki ga je tokrat vodil Tone Fornezzi – Tof.