Pihalni orkester Koper ima danes izjemno vlogo v glasbenem življenju Kopra, a to se prav gotovo ni začelo leta 1981, ko je bil orkester ustanovljen. Na začetku kronike orkestra je zapisano tako:

»Glasbena kultura našega mesta sega najbrž v začetke njegovega nastajanja kot povsod po svetu. Glasba ne pozna meja, ne pozna slabih in dobrih časov. Glasba preprosto je. V človeku preoblikuje slabo v dobro, ob slehernem trenutku mu ponuja možnost, da se plemeniti, da lažje živi.

Tako je tudi istrski človek našel svoje glasbeno sporočilo, skozi časovno različne glasbene tokove pa svoj značilni izraz.

Med najpopularnejše, zadovoljstvo vzbujajoče glasbene skupine se od davnih časov uvrščajo manjše godbe, skupine z različnimi pihali ali trobili, z bobni in tamburini. Služile so vzdušju slavljenja ob različnih shodih, čaščenjih, krajevno pomembnih dogodkih, pa tudi izražanju veselja in narekovanju ritmov na »feštah’, šagrah in podobnih veseljačenjih, ljudskih običajih.«

Takšna podoba glasbe in glasbene kulture v Kopru je gotovo idealizirana, a če se samo na kratko ozremo v preteklost, nam takoj postane jasno, da ima mesto Koper bogato glasbeno tradicijo, ki sega daleč nazaj. Tako sta med drugim tu delovala dva izjemna baročna mojstra – Gabrielo Pulliti in Antonio Tarsia. Velik glasbeni pečat je Kopru dajala tudi koprska stolnica, v okviru katere so delovale različne glasbene zasedbe, ki so sodelovale predvsem pri bogoslužju, pomembno vlogo pa so imele tudi v siceršnjem glasbenem življenju mesta.