Članek
Zgodovina
Objavljeno May 06, 2016
UVODNA BESEDA
Prvih deset let v človekovem življenju ni ravno dolga doba, pa vendar so to leta, ko vsak otrok zori in počasi postaja mladenič. Tako nekako bi lahko zapisali tudi za Pihalni orkester Ilirska Bistrica, kot se uradno imenuje naša bistriška godba. Tisti, ki smo spremljali orkestrovo rojstvo, njegove začetniške korake in dozorevanje, smo z veseljem in velikokrat tudi presenečeni opazovali to mladost, ki se je tako zagnano lotila skupnega igranja. Jeseni leta 1996, ko so se zbrali na prvih vajah, so bili še otroci - so se kot čebele medu oklenili svojega Grge, priljubljenega dirigenta in ustanovitelja orkestra Josipa Grgasoviča, profesorja na glasbeni šoli ilirska Bistrica.

In ko smo spremljali orkestrovo številčno in kakovostno rast, njihove priložnostne nastope, celovečerne koncerte in gostovanja, je, kot bi mignil, minilo deset let. malokatera amaterska glasbena skupina na Bistriškem, pa tudi v širši okolici, se lahko pohvali s tolikšnim številom nastopov v tako kratkem času.
Pa tudi s priljubljenostjo me širokim krogom poslušalcev in ljubiteljev glasbe. Božično-novoletni koncert orkestra in njegovih gostij ob koncertu leta 2005 nedvomno potrjuje napisano, saj so za dva nastopa prodali več kot 600 vstopnic.

POMEMBNE SO IDEJE IN DOBRA VOLJA
Po prenehanju delovanja bistriške "pleh bande", ki jo je do sredine šestdesetih let 20. stoletja vodil legendarni kapelnik Lojze Dorn, je bilo nekaj poskusov, največkrat v okviru glasbene šole, da bi godbo na pihala zopet oživeli. Pa se je vedno zalomilo, bodisi da ni bilo inštrumentov, bodisi zanimanja ali pa usposobljenega dirigenta. in ker se vse začne in konča pri ljudeh, njihovih idejah in volji, da neka zamisel uspe, tudi v primeru bistriške godbe ni bilo drugače.

Bistriški zet iz Makarske, Jospi Grgasović, poročen k Škrabovim v Gabrju, je po službeni premestitvi iz Ilirske Bistrice v Ljubljano redno zahajal med Bistričane. V krogu prijateljev, največkrat zbranih v gostilni Gršče v Kosezah, je razlagal in spodbujal sogovornike, naj mu vendarle pomagajo pri ustanovitvi pihalnega orkestra, saj je sam kot mlad godbenik sodeloval v omenjeni "pleh bandi" Lojzeta Dorna. Dotlej si je namreč profesor Grgasović, med prijatelji Grga, nabiral veliko izkušenj z vodenjem pihalnih orkestrov v Mengšu, Postojni in na Viču v Ljubljani, zato je hotel to znanje in zagnanost prenesti tudi v Bistrico. Med tistimi Bistričani, ki jih je Grga najbolj nagovarjal in ogreval za svojo zamisel, je bil tudi Janez Kirn, zato ne čudi, da ga je pridobil za vodenje in predsedovanje pihalni godbi.

ORKESTER JE BIL ROJEN
Narediti orkester iz nič, je vse prej kot enostavno. Kar tako zbrati ljudi in jih naučiti igranja zahtevnih instrumentov, ne gre čez noč, da ne govorimo o denarju, ki je potreben za nabavo velikokrat zelo dragih glasbil.
Za rojstvo bistriške godbe sta pomembni vsaj dve stvari. Grgasovićeva zagnanost, ki je dobila oprijemljive možnosti, ko je začel poučevati trobila na glasbeni šoli ter pripravljenost šole, njenih profesorjev in predvsem ravnatelja Laszla Balazsa, da podprejo, kot bi dejali danes, ta obetavni projekt.
To in okrog 30 mladih učencev trobil in pihal je bilo dovolj, da je bil jeseni 1996 orkester rojen. Priložnostni časopisni zapis, ki je izšel skupaj s fotografijo 19. novembra 1996 v Primorskih novicah, je javnost obvestil, da v Bistrici po 30-ih letih zopet deluje pihalni orkester.

Rojstvo orkestra je s fotografijo in priložnostnim zapisom pospremil tudi časopis Snežnik, orkester pa je prvič javno nastopil že 20. decembra istega leta na božično-novoletnem koncertu glasbene šole v veliki dvorani Doma na Vidmu. Orkester je bil rojen, doživel je svoj krstni nastop in z njim razveselil ljubitelje glasbe v polni dvorani na Vidmu. Ker je bil to prvi javni nastop rosno mladega orkestra, so godbeniki na čelu z Grgo zaigrali 3 skladbe. Med njimi Sveto noč in kot zanimivost, Grgasovićevo orkestralno priredbo dveh znanih domačih - Tječe, tječe bistra uoda in Trnovska fara. Obe pesmi je dirigent sestavil v skladbo z naslovom Od Trnovga do Bistr'ca, ki je postala avizo orkestra, največkrat kot uvod v njegove nastope.

IZ GODBE JE NASTALO DRUŠTVO
Orkester je pridobival nove člane iz vrst učencev glasbene šole, redno vadil in vse več tudi nastopal kot šolski orkester. med vidnejše nastope tega časa lahko štejemo nastop na slavnostni seji Državnega sveta 25. junija 1997 ob praznovanju Dneva državnosti. Z mladimi godbeniki so nastopili tudi učenci OŠ Antona Žnideršiča. Po letu dni pa je dozorela zamisel, da bi prerasli šolske okvire in postali samostojno društvo, ki pa bo vseeno povezano z glasbeno šolo.

Ustanovni občni odbor se je zgodil že leto dni po začetku delovanja godbe. Natančneje, 29. oktobra 1997 v dvorani glasbene šole, kjer so mladi godbeniki tudi vadili. Ljubiteljem godbe in nekaterim staršem se je pridružilo tudi 17 mladih glasbenikov. S sprejetjem statuta in z izvolitvijo organov je bilo tudi uradno ustanovljeno Kulturno društvo Pihalni orkester Ilirska Bistrica. Za prvega predsednika so izvolili Janeza Kirna, ki opravlja to funkcijo nepretrgoma do danes. V upravni odbor pa so bili izvoljeni člani, ki so orkestru zvesti vsa leta. Med njimi ravnatelj glasbene šole Laszlo Balazs, profesorja na šoli Zorko Antonič in Adnan Zubčevič, Janko Poklar in Josip Grgasovič ter Stanislava Božč,
ki je funkcijo tajnice in blagajničarke opravljala do leta 2007. "Godbeniki navdušili" je bil naslov prispevka v Primorskih novicah 16. decembra 1997 po koncertu na Vidmu, na katerem so poleg bistriškega orkestra, nastopili še Godba Cerknica in pihalni orkester Ljubljana Vič, prispevek pa je napisal Bojan Glavina. Koncert je pospremil tudi daljši prispevek v gasilu Naš borjač.

Dobre želje, izrečene na ustanovnem občnem zboru, so kmalu meso postale, saj od tedaj naprej beleži Pihalni orkester nenehno rast, pa najsi gre za število godbenikov ali pa za kakovostni napredek. V bogati kroniki prvih petih let najdemo vrsto podatkov, fotografij, poročil in časopisnih člankov, ki pričajo o delu in vse številnejših javnih nastopih mlade bistriške godbe. Že čez nekaj mesecev po sodelovanju z Zvezo kulturnih društev pripravil marca 1998 v Domu na Vidmu odmeven koncert z naslovom "Ritmi pomladi". Na koncert so povabili evropsko uveljavljeni Mladinski pihalni orkester Piran in Kraško mladinsko pihalno godbo iz Sežane. "Ritmi pomladi dvignili poslušalce na noge", je bil naslov daljšega prispevka v mesečniku Naš borjač.

PRVI SAMOSTOJNI KONCERT
Leto 1998 je pomenilo pravi zagon mladega orkestra, saj je v kroniki zabeleženih kar enajst nastopov, največ v drugi polovici leta. Nedvomno bo ostal v zgodovini orkestra zapisan 20. maj 1998, ko je Pihalni orkester Ilirska Bistrica pripravil prvi samostojni koncert s svojimi solisti v Domu na Vidmu. Pod naslovom "Swing in samba" so zaigrali enajst skladb in jih nekaj še dodali. Poleg priložnostnih nastopov je treba omeniti še božično-novoletni koncert na Vidmu s ponovitvami v Knežaku in Kuteževem. V decembru je orkester nastopil še v Domu starejših, v vojašnici SV v Ilirski Bistrici, v Harijah na žegnanju konj in na Reki, v dvorani Filodramatica kot orkester bistriške glasbene šole.

Leto 1999 pomeni po eni strani nadaljevanje, po drugi strani pa nadgradnjo dela iz prejšnjega leta v kvantitivnem in kvalitativnem smislu. Najprej so v organizaciji bistriške izpostave JSKD ponovili koncert treh orkestrov iz prejšnjega leta ter 4. aprila povabili v goste Kraško pihalno godbo iz Sežane in Postonjsko godbo 1808. To leto so se na tekmovanju glasbenih šol Primorske dobro odrezali mladi trobilci iz razreda profesorja in dirigenta Josipa Grgasovića. Že maja je JSKD organiziral koncert Pihalnega orkestra s solisti z naslovom "Ritmi pomladi", ki je bil obenem drugi samostojni koncert bistriške godbe.

člani orkestra si bodo to leto zapomnili še po nečem. Po sodelovanju in imenitnem uspehu na tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu (korakanje) za Pokal Ormoža, ko so dosegli Diplomo za drugo mesto. Sledil je odmeven nastop na gradu Kalc pri Baču, kjer je bila velika proslava ob 130-letnici znanega Pivškega tabora leta 1869. Naš orkester je postajal vse bolj priljuben, nastopi pa so se vrstili od prireditvene, ki so dosegle enega od vrhuncev na sedaj že tradicionalnem božično-novoletnem koncertu. Najprej so ga izvedli v Knežaku, nato pa še v svoji "bazi", na Vidmu.

LETO 2000 ZAČELI VESELO
Leto 2000, ki je pomenilo peto leto delovanja, se je začelo veselo, na pustnem karnevalu po ulicah Ilirske Bistrice, od vrtca v Zupančičevi do prireditvenega prostora na "placu". Že naslednji mesec, 25. marca, pa so se člani društva zbrali na rednem občnem zboru, na katerem so z nekaj spremembami potrdili bivši izvršni odbor in sprejeli načrt dela za leto 2000. Nedvomno pa je bila zelo pomembna odločitev pristop k Zvezi slovenskih godb, veliki družini slovenskih pihalnih orkestrov. Orkester je v tem času štel že med 50 in 60 člani, kadrovsko se je osvežil z mladimi močmi, včasih pa je tudi izgubil katerega od članov.

To obdobje je pomembno še po nečem, namreč po tem, da si je godba pridobila status mestnega orkestra, njegovo delo pa je odtlej neposredno financiral občinski proračun. To pa je pomenilo pomembno zagotovilo za stabilen vir financiranja in večjo možnost nabave dragih inštrumentov. Maj mesec je bil tudi leta 2000 mesec rednega letnega koncerta, ki je nedvomno postal eden od viškov zelo pestrega nastopanja. Pihalni orkester je postal tako rekoč nepogrešljiv udeleženec vseh pomembnejših, pa tudi manj pomembnih prireditev v Ilirski Bistrici in v drugih krajih občine. Naj omenimo nastop na prvi Rijovi noti, zabavno glasbeni in satirični prireditvi v športni dvorani, kjer se je zbralo več kot tisoč poslušalcev. Orkester je postal stalen gost na prireditvi Moja dežela, lepa in gostoljubna, na vsakoletni viziti (naboru), dokler je še bila, na že omenjenem pustnem karnevalu itd. Konec leta pa po tradiciji izvede božično-novoletni koncert pred polno dvorano na Vidmu.

GLASBENA ŠOLA PRAZNOVALA ZLATI JUBILEJ
Kot smo že zapisali, je Pihalni orkester, kljub dejstvu, da deluje kot samostojno kulturno društvo, ves čas tesno povezan z glasbeno šolo, od koder prihajajo njegovi člani. Glasbena šola pa je v letu 2001 praznovala zlati jubilej, 50 let uspešnega glasbenega poslanstva na Bistriškem. V prireditve ob jubileju šole se je vključil tudi orkester, ki je v tem letu obeležil peto obletnico delovanja. Leto 2001 je bilo torej za orkester in mlade godbenike zelo razgibano in bo ostalo njegovim članom v trajnem spominu po številnih nastopih, gostovanjih in tudi pomembnemu družabnemu priznanju.

Pa pojdimo po vrsti. Začelo se je zelo obetavno, maja v Sv. Antonu v Slovenski Istri, kjer je potekalo 21. tekmovanje slovenskih godb. Pihalni orkester Ilirska Bistrica si je priboril zlato priznanje in se uvrstil v višji, tretji kakovostni razred tekmovanja slovenskih godb. Kmalu zatem pa je sledilo še družabno priznanje, Srebrna plaketa Občine Ilirska Bistrica za leto 2001, ki jo je predsedniku društva Janezu Kirnu in dirigentu Josipu Grgasoviću izročil Franc Lipolt ob praznovanju občinskega praznika 4. junija.

To leto se je kar vrstilo število priložnostnih nastopov na različnih prireditvah. Maja so godbeniki pospremili na nabor mlade fante, ki so prišli na vizito z okrašenimi vozovi. S celovečernim koncertom ob peti obletnici delovanja je orkester, ki je narasel že na 60 godbenikov, nastopil na osrednji občinski proslavi Dneva upora proti okupatorju. Že čez nekaj dni ga srečamo na "placu", kjer je bila velika slovesnost ob odprtju novih prtostor v knjižnice Makse Samsa.
#kultura #Zabava #zsg #zvezaslovenskihgodb #IlirskaBistrica