Čeprav desetletje v kakršnem koli razvoju ne pomeni praktično nič, se je od leta 2010, ko smo na pot pospremili prvo regijsko prilogo z naslovom Spodnje Podravje – mimogrede: to sredo bo pred vami  že četrta, veliko tega spremenilo. Z gotovostjo trdimo, da na boljše. To bi nam priznal tudi marsikateri umni in kreativni kmetovalec s tega območja.

K temu je  precej pripomogla tudi iztekajoča se sedemletna finančna perspektiva oziroma programsko obdobje  (2014-2020), ki je bilo (tudi) na področju kmetijske politike zlasti za kmete v ravninskem delu zelo prijazno. Veliko kmetij se je v njej našlo, tudi tisti na vodovarstvenih območjih. Za gričevnate v Slovenskih goricah in zlasti v Halozah, kjer so zaman upali na poseben razvojni zakon, nekoliko manj. A rejci živali na teh območjih  – govedi in prašičev, so lahko s finančnimi spodbudami različnih programov relativno zadovoljni. Tudi ob pomoči kar nekaj razvojnih projektov mali človek iz Haloz ni čisto pozabljen.  A je to dovolj?