Syngentin Dan polja v Tešanovcih
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 19. junij 2019 ob 21:30

Odpri galerijo

Kmetija Vitez je po lanskem in leta 2010 centralnem dnevu OptiTech polja za vso Slovenijo letos gostila lokalno regijsko prireditev za območje Prekmurja. Ta vodilna mednarodna korporacija na področju varstva rastlin in v semenskem programu se je tokrat na Vitezovih njivah v zgornjem delu vasi iz smeri Moravskih Topli predstavil z različnimi sortami ozimnih žit, koruze in oljne ogrščice. Te poljščine so bile zasejane v različnih gostotah in tretirane z različnimi odmerki in kombinacijami Syngentinih fitofarmacevtskih sredstev.

Tako so obiskovalci lahko videli kar 13 različnih sort pšenice in ječmena, 20 hibridov koruze ter nekaj oljne ogrščice, tudi vse omenjeno ima v svoji ponudbi že omenjeni semenar. Pšenica je bila zasejana v treh različnih gostotah ter herbicidno in fungicidno obdelana v petih različnih tretmajih. Tudi koruza je bila zasejana v treh različnih gostotah, tretirana pa v štirih različnih kombinacijah.

Namen tovrstnih prireditev je, da se vsak kmetovalec lahko iz prve roke seznani z različnimi sortami, še bolj pa različnimi kombinacijami setve in kemične zaščite, za katero se bo morda odločil prihodnje leto. Mladi gospodar Denis Vitez, ki je letos od očeta Franca prevzel 80-hektarsko poljedelsko družinsko kmetijo, na kateri imajo tudi dopolnilno dejavnost pridelave različnih olj, največ bučnega, nudijo pa tudi strojne storitve, nadaljuje tradicijo dolgoletnega Syngentinega poskusnika. Denis odaja, da nadaljevati na prvi pogled zahtevno poskusništvo po utečeni praksi niti ni tako težko, le pravilno metodo dela je potrebno izbrati in se stvari lotiti na pravem koncu.

                                                                                                                       

 

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 10. Nov 2019 at 20:26

38 ogledov

Spravilo sladkorne pese se končuje
   Po krajši prekinitvi zaradi višje sile se nadaljuje spravilo sladkorne pese, ki naj bi se predvidoma končala do 20. novembra. Od skupaj dobrih 170 hektarjev, kolikor jo je 45 pridelovalcev (med njimi je tudi ena gospodarska družba, Jeruzalem SAT Ormož) zasejalo letos, tačas spravilo poteka z zadnjega pridelovalnega območja v SV Sloveniji, Prekmurja. Tu je po nekaterih podatkih zasejano okrog 60 hektarjev te kulture.  Mag. Vladimir Hunjadi, tajnik interesnega Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije in specializirane zadruge za njeno pridelavo -  Kooperative Kristal z.o.o, pravi, da je sicer o količinskem in kakovostnem izplenu letošnje letine preuranjeno govoriti, a so občutki zelo dobri. Več v Kmečkem glasu. 

Sat, 9. Nov 2019 at 19:37

76 ogledov

Kmetijski svetovalci kot vezni člen med stroko in rejci
  Z rdečo nitjo pomena neoviranega prenosa znanja in inovacij iz teorije v prakso se je včeraj v Radencih končano 28. mednarodno znanstveni simpozij o prehrani domačih živali. Marta Hrustel Majcen s kmetijskega ministrstva je med drugim poudarila, da je mogoče s kakovostno in uravnoteženo prehrano pri gospodarski reji živali na kratki rok doseči tudi do 30 % večji ekonomski učinek; na dolgi rok pa jo je mogoče tega iskati zgolj v selekciji. Zato je pomembno, da se tega vsi – stroka in  rejci, zavedajo, je dejala, saj v primeru njenega pogroma poti nazaj ni. Hrustelj Majcnova je še opozorila na nujnost, da se morajo domače strokovne organizacije v selekciji z namenom, da bodo te kos mednarodnim izzivom, okrepiti. Povedala je še, da bodo s prihodnjim letom v smislu zaščite zdravja čred gospodarske reje živali pri nas stopili v veljavo biovarnostni ukrepi. Na korelacijo med urejenostjo krajine in govedorejo je opozoril Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, saj je prepričan, da na to slednja vpliva kar v 70 %, zato je živinoreja že od nekdaj naša najpomembnejša panoga. Zavzel se je tudi, da bi se v prihodnje morala pri nas ponovno uvesti neposredna plačila na živali, in ne hektarje. Ker primanjkuje domačih telet za pitanje, bi se morala ta prvi vrsti nanašati na krave dojilje. A je priznal, da je kakovostna podpora prenosa znanja kmetijskih svetovalcev kot vezni člen med stroko in rejci vezana tudi v finančnimi sredstvi. Svetovalci namreč za to potrebujejo ustrezno tehnološko opremo.  

Thu, 7. Nov 2019 at 19:27

383 ogledov

Stroka: dobri pridelovalni pogoji
Ob robu letošnje letine poznih poljščin je Draga Zadravec, specialistka za poljedelstvo na KGZS-Zavod Maribor, dejala, da so - razen hladnega maja in poletnih ujm z močnimi škodami zaradi toče na posameznih območjih, vremenski pogoji pridelave dobri. Temu primerni sp bočo tudi pridelki. »Pri zorenju koruze za zrnje je nekaj nevarnosti bilo v začetku oktobra, ko so se zaradi močnejših padavin na storžih začele pojavljati fuzariozne plesni. Ker je v nadaljevanju sledilo obdobje suhega in toplega vremena, se je stanje na terenu umirilo,« pojasnjuje in dodaja,  da se letina 2019 glede pridelkov in vlage za koruzo uvršča med bolj ugodna leta. Vodja ptujske izpostave Javne službe za kmetijsko svetovanje KGZ Ptuj Ivan Brodnjak se prav tako strinja, da je bila letina, če izvzamemo točo,  gotovo ena naj boljših, če ne rekordnih, tako po pridelku žit kot koruze in sladkorne pese. Pri proizvodnji se vidi napredek v tehnologiji pri pridelovalcih, meni. Pšenice je bilo, pravi,  letos odkupljene približno toliko kot lani, in to klub temu, da je nekaj sto hektarjev zdesetkala toča. »Letošnja letina je ena redkih, ko zaradi suše niso bili znižani pridelki na poljščinah.« 

Wed, 6. Nov 2019 at 09:05

121 ogledov

28. Zadravčevo-Erjavčevi dnevi
KGZS in njen zavod v Murski Soboti sta organizatorja mednarodnega znanstvenega posvetovanja o prehrani domačih živali, ki se začenja jutri in bo trajal še v petek.  Predstavljeni bodo najnovejši znanstveni dosežki s teka področja, pa tudi genetike in selekcije pri gospodarski reji govedi za mleko in meso, prašičev, drobnice, perutnine in kuncev.  V znanstvenih prispevkih bodo sodelovali strokovnjaki vseh dveh slovenskih kmetijskih fakultet, veterinarske, Kmetijskega inštituta Slovenije, KGZS in njenih zavodov, iz tujine pa iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Srbije in Madžarske.  Več bomo poročali v sredini številki v Kmečkem glasu.

Sun, 3. Nov 2019 at 20:54

111 ogledov

Stare sorte jabolk in hrušk na ogled
Sadjarsko društvo Pomurja je tudi letos pripravilo razstavo starih sort jabolk in hrušk. Tudi tokrat so se odločili za prostore sadjarske kmetije Smodiš v Otovcih, na ogled pa so postavili več kot 50 različnih sort plodov ne samo omenjenih dveh sadnih vrt, pač pa tudi kutin in nešpelj. Na ogled so tudi sorte jablk, ki so odporne ne škrlup, zato jih ni potrebno špricati. Razstava bo na ogled do 10. novembra in tudi letos sovpada s praznikom matične občine Puconci. Tako kot vsa leta doslej, je tudi letos imel vse niti pri pripravi, zbiranju plodov in postavitvi razstave dolgoletni predsednik društva Vlado Smodiš, katerega veseli, da razstava med obiskovalci od blizu in daleč dobiva vse večji pomen. Tokratna razstava je že 27. po vrsti. 

Thu, 31. Oct 2019 at 19:34

526 ogledov

Jabolk in hrušk je letos manj
Po lanski izjemni sadni letini so pridelki v intenzivnih sadovnjakih skromnejši. Po začasnih podatkih SURS (nanašali so se na stanje 5. septembra) naj bi slovenski sadjarji letos v intenzivnih sadovnjakih natrgali za 32 % manj jabolk kot v rekordnem letu 2018. Skupni količinski pridelek jabolk naj bi bil okoli 58.700 ton. Povprečni pričakovani pridelek jabolk naj bi bil 25,9 t/ha in naj bi bil primerljiv s povprečnim pridelkom zadnjih desetih let (25,5 t/ha), čeprav je to za skoraj 30 % manj kot v prejšnjem letu. Pridelek jabolk je zmanjšalo slabo vreme z veliko dežja in  nizkimi temperaturami v času cvetenja, ponekod je bila tudi pozeba. Podobna situacija kot pri jabolkih je bila tudi v intenzivnih nasadih hrušk. Skupni letošnji pridelek hrušk v intenzivnih nasadih naj bi po napovedih tehtal okoli 3.200 ton. Pričakovani povprečni pridelek naj bi bil za 10 % nižji od desetletnega povprečja; znašal naj bi 14,8 t/ha. Tudi letina jabolk v ekstenzivnih sadovnjakih je slaba. Povprečni pridelek (15,7 kg/drevo) je za skoraj 60 % manjši, od povprečja zadnjih desetih let. Na enako veliki površini kot v letu 2018 naj bi v 2019 nabrali okoli 11.100 ton jabolk, kar je za 80 % manj kot v rekordnem letu 2018. Tudi hruške naj bi obrodile slabo. Povprečni pridelek (ta naj bi bil 12,4 kg/drevo) naj bi bil za skoraj 60 % manjši od povprečja zadnjih desetih let. Celoten letošnji pridelek tega sadja v ekstenzivnih sadovnjakih naj bi znašal okoli 3.000 ton.  

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Syngentin Dan polja v Tešanovcih