Za slovenskimi pridelovalci je drugo leto v setvi sladkorne pese. Zaradi težkih vremenskih pogojev – nekoliko kasnejše setve zaradi moče, poletne suše, padavin s pojavom bolezni  (cerkospora) in retrovegetacije, je 52 pridelovalcev (od tega je bila tudi lani samo ena kmetijska gospodarska družba, Jeruzalem SAT Ormož) doseglo nekoliko slabše pridelovalne rezultate, kot leta 2017. A še vedno boljše, pravijo v Združenju pridelovalcev sladkorne pese Slovenije kot so jih dosegli pridelovalci v okoliških državah.

Sladkorna pesa kljub lani težkim pridelovalnim pogojem ostaja dohodkovno daleč najbolj zanimiva poljščina. Čisti hektarski donos te poljščine je bil kljub lani rekordnemu pridelku koruze namreč v povprečju tudi več kot trikrat višji.

Več v Kmečkem glasu.