Z vzhičenim vstopom 1. maja 2004 v Evropsko unijo (EU), kar je bil mlade slovenske države dotlej največji cilj, smo v duhu evropske zakonodaje oz. mednarodne pogodbe brez omejitev takoj pristali na prost pretoku blaga, ljudi, kapitala,… in na izenačitev tujcev, da lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod enaki pogoji kot naši državljani. A smo s tem sprejeli tudi tedaj nerazumljeno zanko. Če smo se nekaj let po tem  veselili, kako zanimiva da je Slovenija, najbolj Goričko v Prekmurju, za Angleže, ki so množično po smešno nizkih cenah (špekulativno, da se bodo cene teh nepremičnin kmalu dvignile in bodo s tem veliko zaslužili), kupovali zapuščene hiše; sedaj nemočno zmajujemo z glavo. Ne zato, ker se je velika večina Angležev čez nekaj let razočarano vrnila in pustila svoje nepremičnine, ki jih vnovič niti prodati niso uspeli;  pač pa iz povsem drugega razloga.

Zelo množični nakupi kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetij z gospodarskim poslopjem,… s strani avstrijskih kmetov neposredno ob meji ki smo mu priča zadnjih nekaj let, namreč sploh ni tako nedolžen, kot se to morda zdi na prvi pogled.

Več v uvodniku v sredo.