Danijel Magajna iz Solkana,  ki ima dolgo kilometrino na področju gradbeništva, konstruktorstva in energetike na vprašanje, zakaj se nenehno niža dno reke Mure, pravi, da odkar je Mura v njenem zgornjem toku, torej v Avstriji, z vrsto jezovi energetsko vedno bolj izkoriščena (tam je zgrajenih že več kot 20 hidroelektrarn, op.a.), in se za temi jezovi nabira ves prod, ki ga je reka, ko jezov še ni bilo, po naravni zakonitosti nosila k nam in proti Hrvaški. Sedaj pa deroča Mura prod trga iz struge pri nas, s čimer se vse bolj poglablja. »Pri vsakem povečanju pretokov, ki niso več tako izraziti in pogosti, kot nekoč, se iz njenega dna in bregov »trgajo« vedno drobnejši deli starih prodnih nanosov in voda jih veliko manj intenzivno in manj opazno, kot nekoč, nosi proti Hrvaški,« pravi. Dodaja, da ravno tako, kot voda Mure direktno iz struge prenašajo vedno bolj drobne delce v Muro tudi vsi njeni pritoki in, kar je bolj skrito, a zelo pomembno, tudi skriti kanalčki podtalnice. Nivo podtalnice je vedno nižji in tokovi podtalnice so vedno hitrejši, ker so kanalčki (podzemne »kapilare«) vedno bolj strmi. »Zato je rodovitna žitnica Slovenije vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je vedno manj vode in vedno drugačni biotopi,« meni in rešitev vidi le eno: dvig podtalnice in vrnitev vode v njene »divje« meandre. »Vendar brez sonaravno grajenih jezov ne bo šlo,« je prepričan.