Zim Zelen je komentiral/a na Westeren
14:03
Unregistered Anonymus je komentiral/a na Westeren
13:38
09:54
Biserka Tavčar je objavil/a novo fotografijo
09:17
08:19
Radmila Čučak je komentiral/a na Westeren
07:28
vladislav stres je objavil/a 4 novih fotografij
22:53
21:53
Božo žabjek je objavil/a objavo A to je nori deček?
21:53
Geza Grabar

Zadnji komentarji

Stanka

2017-03-24 23:51:42


Dogodek je organiziral Javni zavod Krajinski park Goričko skupaj z Zvezo Slovenije podeželske mladine v gradu Grad. Zavod je po sklepu vlade RS upravljavec zavarovanega območja narave in območja Nature 2000, kjer se zavedamo, da je ohranjanje narave in slikovite kulturne krajine, (ene poslednjih v Evropi, kjer so še opazne sledi samookrbnih kmetij), možno v sodelovanju s kmeti in drugimi lastniki in uporabniki zemljišč, ki se zavedajo pomena ohranjanja narave in storitev, ki jih ta nudi njim pri pridelavi hrane brezplačno. Zato je pomembno v polilogu načrtovati rabo tal in v prostoru, kulturni krajini, razmejiti površine, ki bodo namenjene intenzivni-konvencionalni pridelavi z uporabo kemije, ekološki pridelavi brez kemije ter na površine, kjer bodo po naravnih zakonitostih rasle mejice, grmišča, obvodna vegetacija, kjer se bodo ustvarili bio-koridorji, kjer bodo mokrotni travniki sprejemali poplavno vodo brez škode za posevke, kjer bo vegetacija držala zemjo pred plazenjem, kjer bo rastlinstvo čistilo sprana hranila iz njiv in zadržalo sediment v jarkih, kjer bodo osuševalni jarki hkarti tudi namakalni in več - vse to bi bilo možno usmerjati s krajinskimi načrti rabe za vsako vaško skupnost posebej - seveda ob vključevanju vseh uporabnikov in v dogovoru z vaščani. Zavod nagovarja in ponuja prostor vsem, ki so pripravljeni izboljšati prakso urejanja kmetijskega prostora in dvigniti kakovost urejanja podeželja, da bo ta urejen in rabljen tako, da bo primeren za vse in bo nudil blaginjo vsem. Mladi so tu ključni, zato se veselimo njihovih nadaljnjih korakov. Vabimo pa medije, da kdaj pišejo tudi o stanju narave. o goričkih travnikih pa je na voljo film: https://www.youtube.com/watch?v=1tETITORPlo

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič
Škoda zaradi koruzne hrošča letos ni eskalirala
 

Koruzni hrošč kot največji škodljivec za to okopanino – od leta 2003 se z njegovim pojavom srečujemo tudi v Sloveniji, letos našim pridelovalcem ni povzročil toliko gospodarske škode, kot prejšnja leta. Morda je bil razlog za njegov še množičnejši pojav vreme, morda kolobar ali pa čisto nekaj tretjega. Mag. Špela Modic, ki se na Kmetijskem inštitutu ukvarja s tem področjem pravi, da bo za učinkovito obvladovanje tega škodljivca v prihodnje potreben »celovit pristop«. Meni namreč, da bo za uspešno spopadanje z njim sočasno potrebno izvajati več ukrepov. Najpomembnejši je vsekakor kolobar, potem obdelava tal, gnojenje, prestaviti čas setve na zgodnejši termin, izbira hibridov z močnejšim koreninskim sistemom, mag. Modičeva pa meni, da bi kazalo preučiti tudi možnost biotičnega varstva. To je uporabo entomopatogenih  nematod za zatiranje hroščevih ličink; pa tudi metode z nizkim tveganjem: zbeganje samcev s feromoni namreč zmanjšuje potencial parjenja in odlaganja jajčec.

Geza Grabar
Geza Grabar
Objavil/a 2017-09-13 23:12:02 (Sep 13, 2017)

ZADNJE OBJAVE

close_btn