Članek
Sprememb dolgo ne bo, nihče ni odgovoren!
Objavljeno Jun 14, 2018

Brez delovanja pravne države ne deluje demokracija oz. država, nastaja anarhija. Za odgovorne politike bi morala biti tema nedelovanja pravne države prva predvolilna tema. Na predvolilnih soočenjih strank, pa četrti veji oblasti, to je medijem, novinarjem zopet ni uspelo ugotoviti, kdo je odgovoren za delovanje pravne države, ali je to zakonodajna oblast,  DZ RS, to so izvoljeni politiki, poslanci, ali je to izvršna oblast, vlada,  kamor spadata tožilstvo in policija, ali pa je samo tretja oblast, to je pravosodje odgovorno za slabo delovanje pravne države. Sprememb torej ne bo, nihče ni odgovoren! Zato je za četrto vejo oblasti, medije, novinarje v službi ljudstva,  je še naprej prva aktualna naloga spraševati politike, kdo je odgovoren za stanje pravne oziroma države!

»Nihče ni za nič odgovoren«

To so besede pravosodnega ministra, mag. Gorana Klemenčiča, ko je v Odmevih,  6. decembra 2016, dejal, da če bo ostalo tako, kot je sedaj v civilnih in kazenskih postopkih pri obravnavah bančne kriminalitete, da ni »nihče za nič odgovoren«, tedaj bo on prvi kot pravosodni minister rekel: »Ne verjamem v pravno državo.« Ali se je kaj spremenilo? Ne veliko, ne v pravosodju, ne tožilstvu in policiji, saj je v »Tarči« nacionalne TV, ko se je obravnavala bančna luknja, predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik javno pozval izvršilno in zakonodajno oblast, da naj vendar poskrbita za zakonodajo, da bodo sodišča lahko učinkovita. Sporočilo vseh prisotnih v oddaji, sodnika, tožilca in policije, na čelu s pravosodnim ministrom,  je:« »Bančna luknja je najprej politični problem, šele za tem pravni« Četrti veji oblasti, medijem oz. novinarjem, ni uspelo s tem soočiti politike in jih pozvati, da sprejmejo odgovornost. Torej bo ostalo: »Nihče ni odgovoren.« »Vse nas skupaj mora biti strah!«, so  besede  pravosodnega ministra. Mnoge državljane  je strah, mene tudi. Kdo je za to odgovoren?

Zakaj narodi propadajo?

»Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali«, berem v knjigi  Zakaj narodi propadajo. Menim, da se v Sloveniji ravno to dogaja! Ga. Cvetka Selšek, iz SKB banke,  je nedavno izpostavila:«Za razvoj države so težave nastopile pri privatizaciji velikih podjetij, ko so »old boysi« menili, da so oni kar osebno lahko nosilci privatizacije. To je bila katastrofa. Dvajset let je zamujenih, ko nismo »gradili« kapitala in nismo znali upravljati kapitala. Tega znanja ni bilo v bankah, ne pri regulatorjih in ni ga bilo v podjetjih.» Demosova privatizacija je predvidevala, da del družbenega premoženja pripade skladom, pokojninskemu, odškodninskemu in razvojnemu, preostalo pa se v obliki certifikatov razdeli med vse polnoletne državljane. Tako bi bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov. Leva politika mag. Toneta Ropa, i. p.  pa je uzakonila »odplačno« privatizacijo z notranjimi odkupi, pri tem pa je omogočila menedžerske prevzeme brez vložka lastnega kapitala. Baypass obvodi podjetij in menedžerski krediti, na račun podjetja, so bremenili in oškodovali podjetja, mnoga niso preživela. Politiko, ki kritizira kapitalizem v svetu, doma to nič ne moti, niti ne koncentracija lastništva, celo brez vložka lastnega kapitala, niti očitna nova dohodkovna neenakost, niti v svetu problematizirana dedna ekonomija. »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje«, je izjava (1996/98)  dr. Jožeta Mencingerja. Še  jeseni l. 2007 je dejal:»Nesreča so bili pidi, tudi oni le lastniki premoženja. Tako pravih lastnikov podjetij sploh nismo dobili. Certifikati so ničvredni papirji.  Nesmiselno je zgražanje kar povprek nad bogatenjem in menedžerskimi odkupi podjetij, dokler oblast prisega na kapitalizem, katerega edini vrednoti sta dobiček in večanje premoženja lastnikov. V principu z menedžerskimi odkupi ni nič narobe, ker menedžerji najbrž bolje kot kdorkoli poznajo svoja podjetja. Najbrž ni nič narobe niti z vrnitvijo v kapitalizem, v katerem so menedžerji kar lastniki, itd.« dela nižji, obresti za kredite pa višje, kot je pričakoval, bo pol ali več kupljenega spet prodal. Skoraj gotovo sam ne bo postal revež.« Nihče tem izjavami ne ugovarja in  dr. Mencinger  ostaja mnenjski voditelj, predvsem na nacionalni TV, kar je velika hipokrizija. Žal je tudi Janševa vlada, 2004/08 omogočala  menedžerske kredite in s tem  tajkunske prevzeme podjetij. Poslanec Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, je tedaj trdil:« Menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.« To očitno ni bilo res! Vlada Janeza Janša  je šele tik pred koncem mandata sprejela zakon, ki je prepovedal  zastavo delnic prevzetega podjetja za najem kredita. To je v EU prepovedano, pri nas ni bilo to upoštevano (?!). Rezultat takšne morale in zakonodaje je tudi bančna luknja, ki jih polni  ljudstvo,ki ni bilo neprimerno za lastnike kapitala. »Samo uspešna sanacija posledic ponesrečenega 'beneficiranega notranjega odkupa' lahko vodi do večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in višje dodane vrednosti na zaposlenega. Le tako bomo izzive četrte industrijske revolucije obrnili sebi v prid in Slovencem zagotovili višji življenjski standard, primerljiv z najuspešnejšimi državami EU. Prepričan sem, da je to v resničnem nacionalnem interesu in bi moralo biti cilj vsake odgovorne vlade«, nedavno apelira prof. dr. Andrej Umek, bivši dvakratni minister v desnih vladah. Katera stranka ima v programu sanacijo privatizacije? Kateri medij je to aktualiziral?

Družbeni sistem cenimo po skrbi za delavce

 »Stopnja izkoriščanja slovenskega delavca je tako visoka, kot še ni bila. Visoko izkoriščani delavci vzdržujejo neučinkovito državo. Izkoriščanje delavcev omogoča uspešnost gospodarstvo in razsipno državo«. To bi morala biti prva ključna politična tema predvolilnih soočenj predsednikov strank, ki žele dobiti mandat za oblast. Na prvem predvolilnem soočenju predsednikov strank pa se ta tema sploh ni odprl«,  je poudaril ustavni pravnik, dr. Peter Jambrek  v Odmevih 7. Maja. Inštitut za produktivnost je že leta 2015 opozoril: »Slovenski delavci so preobremenjeni in bistveno bolj pod stresom kot delavci v Evropi. V Sloveniji je po nekaterih raziskavah pogosto pod stresom kar 70 do 80 odstotkov delavcev. Glavna vzroka sta pretirana delovna obremenitev in negotovost delovnega mesta. Pridni, a neproduktivni. Delo v slovenskih podjetjih očitno ni dobro organizirano. Delati bi morali manj, a pametneje. Zaradi stresa smo ob dobro milijardo na leto.« Uspešnost in učinkovitost, ne izkoriščanje, je cilj demokratične države. »Družbeni sistem cenimo po skrbi za delavce«, je nedavno zapisal dr. Stane Granda, član SAZU. Ljudje od »vekomaj« cenijo državo, družbeni sistem ali podjetja, predvsem po tem, »koliko ljudem daje kruha in kakšnega kruha«. Tudi kakšne bodo pokojnine. Žal je javno vprašanje vsem politikom, do kdaj bo politika dovoljevala »krajo  pokojninskih prispevkov« ostalo brez odziva. Politika sporoča zaposlenim:«Če ste okradeni za prispevke, je to le  vaš problem! Pravna država vam je na razpolago!« Oškodovani mora sam iskati pravico na sodišču. Kako je mogoče sprejet zakon v posmeh zaposlenim, ki gotovo ni skladno z ustavo. DZ RS in DS RS, poslanci,  ZDUS, Sindikati, Varuh RS, in seveda vsi politiki, predsedniki političnih strank, njihovi člani in privrženci, vsi so že leta tiho o zakonodaji, ki omogoča  krajo prispevkov, lastnino zaposlenih. Državljani ne rabijo države ki ne zaščiti pošteno zasluženo lastnino.. Znanje in ne garanje ter pošteno plačilo, bi morala biti tema medijev in politikov, ki vodijo državo. 

Na predvolilnem soočenju na Planet TV je premier dr. Miro Cerar, ustavni pravnik oporekal logiki, »dokler kdo ni obsojen, je nedolžen«. Tako je namreč komentiral epilog primera »Patria-Janša«. Ostali so bili  kar tiho. Vsak je torej lahko kriv, če se to nekomu zahoče in ima za to pristaše? "Dokler človek ni bil obsojen s pravnomočno sodbo, je nedolžen! To je eden od temeljnih postulatov pravne države, ki se ga pri nas tako težko učimo", opozarja  dr. Marko Bošnjak, sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice. Mar ne rabimo več sodišč in je demokracija in pravna država odveč?  Menda ne!