Nekrofilija župana in predsednika države?

OddajFranc Mihič, dne 2017-10-14 ob 07:24:00

Nekrofilija župana in predsednika države?

Dnevnik, 14. oktober 2017

»Karlovica je nekrofilija tamkajšnjega župana in predsednika države,« Marjan Weisseisen poučuje dr. Spomenko Hribar, Evropejko leta (Dnevnik, 13. oktobra). Opomba: nekrofilija je bolezenska spolna nagnjenost do mrličev. Ljudstvo je torej že večkrat izvolilo bolnega predsednika države in župana Velikih Lašč? Mar smo volilci slepi ali celo sami nagnjeni k nekrofiliji? Kdo je bolan?

Zavržna obtožba v mediju kaže, da mnogi nimajo meje, samo da uničijo drugače misleče. So za spravo, a le po njihovi meri. Vse to zaradi spomenika, dveh plošč na istem zidu, z imeni umrlih med uporom in kot žrtve državljanske vojne. Tinkara Starček, študentka primerjalne književnosti in zgodovine, pravi: »Spomeniki v svoji osnovi niso namenjeni tistim, ki so jim postavljeni, namenjeni so tistim, ki tega niso doživeli, da bi se spominjali prispevka teh ljudi v skupno zgodovino. Bodo ob njem kdaj pomislili, koliko žrtev je bilo potrebnih za lastno državo, za samostojen narod? Bodo iz vseh teh ugaslih življenj, na katere opominja spomenik, končno vendar sposobni ustvariti ponosen in odločen narod? Bo to ostal spomenik razcepljenosti slovenskega naroda, kjer brat sovraži brata, dokler se ne zvrneta v (skupni) grob? Na nas pa je, da vanj vtisnemo spomin in sporočilo, ki ga želimo posredovati prihodnjim rodovom. Edino, kar je pomembno, je, da je bilo slovenskih žrtev v zgodovini mnogo in da je na nas in njih, da te žrtve osmislimo. Dejstvo je, da bo sprava dosežena, ko bo preteklo dovolj časa.«

Pisatelj, stoletnik Boris Pahor, tržaški Slovenec, Evropejec leta, ki se je uprl fašizmu, nacizmu in komunizmu, pravi: »Žal smo v 20. stoletju zagrešili usodni in najhujši antihumanizem, ko je brat položil roko na brata, in zaradi žrtev je narod še bolj razdeljen, dialog pa spet in spet v resnici mrtev. Zato bi si danes ob spomeniku skupaj s Kocbekom upal predlagati, da bi se sprta in sovražna tabora ponovno sestala, obžalovala in pokopala žrtve ter se sporazumela za skupno vodenje države in naroda ter za skupno prihodnost.«

Inštitut za novejšo zgodovino je ugotovil, da je največ žrtev povzročil nemški okupator, več kot 31.700. Partizanski revolucionarni tabor je povzročil več kot 24.000 žrtev – med vojno in po njej. Izgube okupatorjev pa so 7800 mrtvih. Kako kruta je bila državljanska vojna in kaj je rezultat upora zoper okupatorja? Dr. Marija Cenčič meni: »Komunisti so svojo ideologijo postavili nad interese naroda. Vsak odpor proti okupatorju zunaj OF in nadzora komunistov pa je bila izdaja.« Dr. Spomenka Hribar je zapisala: »Tako na strani komunistov kot na strani domobrancev so bili zmotljivi ljudje, ki jim je treba priznati dostojanstvo in pravico do domovine, tisti, ki so storili zločine, pa spadajo pred sodišče. Sprava v narodu je mogoča le na takšnem temelju.«

Prof. dr. Matjaž Zwitter meni: »Če je možna posthumna rehabilitacija, naj se izpelje tudi posthumna obsodba. Sodstvo naj pokaže, da razume svojo odgovornost pri narodni spravi.« Prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, dr. France Bučar, je 9. maja 1990 izrekel: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« Srečo Knafelc, občinski svetnik v Velikih Laščah, pa še vedno taji državljansko vojno. Protestira, da po zaslugi župana Zakrajška svetnikom ne pride na pamet, da bi z glasovi podprli razpravo o aktualnih problemih. Torej njegovi »kolegi svetniki« ne mislijo s svojo glavo, le on misli, drugi samo kimajo?

»Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda nekoč lahko skupaj odkrili spomenik,« dodaja Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije v Hamburgu. Zelo se strinjam. Delim mnenje nekdanjega ministra dr. Janeza Šušteršiča, da sta vizija prihodnosti in sodelovanje za njeno uresničenje sestavna dela sprave oziroma njen cilj, ne pa njeno nadomestilo.

Franc Mihič, Ribnica

https://www.dnevnik.si/1042787878/mnenja/odprta-stran/nekrofilija-zupana-in-predsednika-drzave

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
0
Ni komentarjev
Franc Mihič
Franc Mihič
Objavil/a 2017-10-14 07:24:00 (Oct 14, 2017)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Vprašanje za Šarca: Ima prav ministrica Katič, sodnik Florjančič ali tožilka Brezigar?
Policisti, tožilci in sodniki ne morejo ubežati pred odgovornostjo
Ne verjamem v pravno državo.
Ali je to prav Marjan Šarec predsednik vlade?
Milan Kučan;Ogenjca je tragedija partizanskega upora in Loškega potoka!
Janković; Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza …
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj