Članek
Čakalne dobe šibka točka politike ne zdravstva!
Objavljeno Jun 10, 2016

Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, g. Metod Mezek, nedavno pravi: "Čakalne dobe so ena izmed šibkih točk slovenskega zdravstva, doslej nanizani številni recepti za saniranje tega problema pa niso bili učinkoviti. Ker na tem področju ni trga, ki bi uravnaval ponudbo in povpraševanje, in prav je, da ga ni, bo morala to vlogo s sprejemom ustreznih ukrepov odločneje in učinkoviteje prevzeti država."

Kje se je doslej izkazala potrebna učinkovitost države?

Kot davkoplačevalec in plačnik zdravstvenega prispevka nisem zadovoljen s sedanjim zdravstvom. Sam sem bil ves čas delovne dobe na trgu, a sedaj sem bolnik z neozdravljivo in napredujočo parkinsonovo boleznijo  s predolgo čakalno dobo. Za prvi kontrolni pregled sem imel čakalno dobo 30 mesecev, a se je sedaj le skrajšal na 27 mesecev.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja nevrološke klinike ljubljanskega UKC pravi, da bolniki napredovalo  parkinsonovo boleznijo potrebujejo po strokovni plati kontrolne preglede vsake tri do šest mesecev. Ker jim to ni omogočeno, je njihova kakovost življenja slabša, kot bi lahko bila, če bi jih lahko pogosteje pregledovali in jim prilagajali terapijo. Apelira: »V tej drami mora stopiti na oder politika, takoj!«

Kaj torej meni o čakalnih dobah Odbor za Zdravstvo DZ RS, ki ga vodi poslanec dr. Tomaž Gantar, DeSUS, bivši minister za zdravstvo?

Sam sem zmeden in zgrožen, ko poslušam, da ZZZS baje nima veliko vpliva, menda nobene besede, ne pri normativih, ne pri stroških, ne pri organizaciji dela in ne pri čakalnih dobah. ZZZS menda ni zavarovalnica, kot pravi njen v.d. direktor dr. Samo Fakin. ZZZS je samo državni sklad.

Kdo potem skrbi in bdi nad mojo zdravstveno oskrbo z mojim denarjem? Jano zdravstvo torej nima ne nadzora konkurenčnih zavarovalnic, ne prave konkurence.

Država pa na koncu vse sanira v javnem zdravstvu. Zdravstvo večinoma torej ni na trgu, nima normativov, realno ne planira, nima pravega nadzora.

To je privilegij, kar škodi bolnikom in draži državo, ki jo težko vzdržujemo davkoplačevalci in jo bodo še zadolženi naši zanamci!

Politiki, je to mar pošteno?

Franc Mihič