Partija je nad slovenskim narodom izvršila najhujši zločin!

OddajFranc Mihič, dne 2015-11-25 ob 21:53:36

Akademik prof. dr. Aleksander Bajt, politični sopotnik olimpionika Leona Štuklja, je v svoji akademski diagnozi o revoluciji med NOB zelo nedvoumno kritičen in po moje tudi točen.

Zapisana je v njegovi knjigi "Bermanov dosje", MK-1999, ki jo je pisal vse do svoje smrti, saj je umrl takoj po njenem izidu. Sam tudi napiše, da je to njegovo najpomembnejše delo, bolj pomembno kot vsi učbeniki ekonomije pred tem! Akademik  dr. A. Bajt pravi:

»Partija jer med NOB oziroma med okupacijo prevzemala oblast z lažjo in nasiljem, likvidacijami političnih nasprotnikov. Moja ocena partije ni bila nikoli visoka. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije, ne le objektivno – tega pač ni mogoče zanikati –, ampak predvsem subjektivno, je zagrešila nad slovenskim narodom najhujši zločin, ki si ga je mogoče zamisliti. Z njim je sama sebe postavila izven zakona. Ne legalnega, ta je pri tem nepomemben, ampak občečloveško naravnega, veljavnega za vse kraje in čase.«

Akademik prof dr. Aleksander Bajt v svoji knjigi »Bermanov dosje«, tudi zapiše, da ni mogoče zanikati, da je partija organizirala obsežen protiokupatorski boj in da so v njem sodelovali tisoči Slovencev. Pri tem pa da prevladuje mnenje, da je vseeno,  kakšen namen je imela partija pri tem, saj da nas je uvrstila med demokratične sile in med zmagovalce. Akademik Bajt pa je mnenja, da nas je med demokratične sile že l. 1941 uvrstil general letalstva D. Simović, ki je zaradi podpisa trojnega pakta s silami osi izvedel  vojaški udar proti Cvetkovičevi vladi kraljevine Jugoslavije. Partija pa ni imela nič pri tem. Pravi, da čeprav je jugoslovanska vojska razpadla,  je Hitler zaradi Simovićevega dvornega prevrata skoraj za šest tednov zamudil z napadom na SZ. Znano je, da je Nemce tedaj pred Moskvo prehitela in zaustavila. zima, kar je usodno in  strateško prispevalo k poteku in k zmagi v 2 .svetovni vojni. Pravi: »Pri tem partija ni bila potrebna in je njen prispevek ničen. Tudi za osvoboditev Jugoslavije in Slovenije, skupaj s pridobitvijo nekdanjega po Italiji zasedenega ozemlja, je bil odpor proti zavojevalcu, kakršnega je sprožila partija nepotreben. Eno in drugo je bilo odvisno izključno od vprašanja, katera stran bo zmagala«.

 

Še Vedno je aktualno tudi mnenje sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice prof. dr. Boštjana M. Zupančiča povedano v oddaji 20 let parlamentarizma na RTV SLO, TV2  26.12.2012, ob 10.10h : »Slovenija je obglavljena kura. »Slovenija nima elite. Komunizem je težil, da elite izreže. Genialni primitivci iz gozda ( Marinko..) so težili, da pravo odmre. Pravo je bilo pastorka univerze. Slovenija nima vodstva, nimamo nekoga, ki bi mu sledili, nimamo nekoga, ki bi ga spoštovali. Slovenija je že dolgo obglavljena kura.
Po 50 letih komunističnega sekanja, Slovenija nima pravega vodstva, ki bi ga ljudje spoštovali. Slovenija ni sposobna sprejeti nekoga, neko stranko kot vodstvo, kar je povzročil komunizem. Bistvo pravne države je, da na hiter, učinkovit, legitimen način vzpostavlja stabilnost. Problem slovenske pravne države je personalna sestava profesije in sodstva. Islandci gradijo nov zapor, ker se jim je zbudil imunski sistem- morala.
Moralne norme se asimilirajo ali ne. Predvsem v tranzicijskih državah se ne ponotranjijo moralne norme. Kaj je prav in kaj ne, asimiliramo v otroštvu, zakoni nič ne pomagajo!«

Partizanski komandant Franc Sever - Franta, letalski polkovnik JLA, ki se je ob koncu vojne pogajal  tudi o predaji ustašev,  je  na RTV SLO 1, v nedeljo zvečer 14.04.2013, med drugim  povedal, da so mu  po vrnitvi iz študijev in bivanja v SZ, po končani 2. svetovni vojni,  ob vrnitvi v Beograd, ko je povedal, kakšen režim in težko življenje ljudi je videl v SZ, najprej zabičali, da mora o tem molčati, saj mu je tudi Matija Maček visok komunistični funkcionar in vodja slovenske OZNE tudi dejal:  »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi  v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!«

http://tvslo.si/predvajaj/intervju-franc-sever-franta/ava2.163832398/

 

Del citata Moše Pijade, enega najvplivnejših in najzvestejših Titovih revolucionarjev:

"... Vaščan, ki ima hišo, polja in živino, delavec, ki prejema plačo in ima kruh, je za nas brez vrednosti. Mi moramo iz njih narediti brezdomce, proletarce... Samo nesrečniki postanejo komunisti, zato mi moramo ustvariti nesrečo in množice spraviti v obup. Mi smo smrtni sovražniki vsake blaginje, reda in miru..." (Vladislav B. Sortirović, Na odru titografije, 2012)

Franc Mihič

P.s.: Knjiga, Bermanov dosje, nekdaj najbolj znanega slovenskega ekonomista, akademika prof. dr.  A. Bajta, sodelavca, obveščevalca kraljeve vojske v domovini, podobno, kot Leon Štukelj,  je v Sloveniji še vedno povsem zanemarjena in javnosti neznana.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_Bajt

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
11
Greg Zupan
1
Dec 04, 2015
Aha, ker kolaborantska sodrga se je pa za samostojno Slovenijo borila? Hahaha
#11
vanjo trentelj
2
Dec 04, 2015
Od leta 1943 so komunisti potiskali slovenski narod v balkanski krvavi kotel! Definitivno dokazano!
#10
Greg Zupan
1
Dec 04, 2015
Če je res neverodostojen, zakaj brišeš povezave do njegove recenzije? Vidiš, ko sam sebe v koleno ustreliš. Te je strah resnice? Dejstvo je, da je njegova recenzija Bermanovega dosijeja bazirana na svetovni zgodovini in ne na zgodovini lokal patriotov, ki nasedajo čivkanju obtoženca.

Franček, Franček, hohohoho

Sem pa opazil, da si sam sebi nadel nemški nadimek, ko si nalepil komentar pod emončev blog, predno ga je emonec umaknil.

Hubert ja , res si en Hubert. Ti bi tudi danes okupatorju škornje pucal.
#9
Franc Mihič
2
Dec 03, 2015
Janko Pleterski je znan zgodovinar enoumja in je neverodostojen!
#8
Greg Zupan
2
Nov 28, 2015
Bermanov dosje je seciral in demantiral akademik zgodovinar dr. Janko Pleterski, ampak Franček tega ne ve, ker se ukvarja z revizijo zgodovine, Frančkove zgodovine

http://www.rtvslo.si/blog/emonec/bermanov-dosje-i/67624

http://www.rtvslo.si/blog/emonec/bermanov-dosje-ii/67666

http://www.rtvslo.si/blog/emonec/bermanov-dosje-iii/67701


http://www.rtvslo.si/blog/emonec/bermanov-dosje-iv/67738

http://www.rtvslo.si/blog/emonec/bermanov-dosje-iii/67701

Torej Franček, boš še vedno trdil svoje, navkljub temu, da je ekonomista sesul zgodovinar.


#7
Klavci s peterokrako
1
Nov 26, 2015
Komunisti, z Josipom Brozom na čelu, so dokazano sodelovali z nacizmom, paktirali s Hitlerjem, pred in med ww2.
Komunizem je bil uveden za obredno klanje nedolžnih ljudi- 300.000.000 8tristo milijonov žrtev komunizma), s strani financerjev 1. in 2. svetovne vojne, svetovnih bankirjev- Rotschildov in Rockfellerjev. Obe svetovni vojni sta bili skrbno načrtovani, enako tudi 3.
Tito je 9. največji svetovni morilec po številu žrtev svoje diktature.
Na slovenskih tleh državljanske vojne ni bilo. Komunisti soi vse partizane likvidirali do leta 1943. Poveljstva naših partizanskih enot zavzamejo Srbi. Takrat se formirajo domobranci, v bran komunističnega masakra nad prebivalstvom. To, da so domobranci sodelovali s Hitlerjem, je komunistična spletkarska laž, odstavili so poveljnika, ki na to ni pristal. Da so komunisti s to pretvezo pobili vso domobransko vojsko in po vojni nedolžne civiliste s taisto pretvezo pognali v množičen beg in jih v dogovoru s Churchillom, zverinsko pobili ali še žive zmetali v brezna.

To je prava zgodovina našega naroda v ww2.
ww3 pa načrtuje, česar v 2. še ni dokončala, islamizirati ne le Slovenijo in Slovence, temveč celo Evropo, najprej pa jo destabilizirati z množičnim, enako s pretvezo zmanipuliranim množičnim preseljevanjem islamistov iz področja Arbskega polotoka, da bo Izrael zavladal na tem področju.

Komu je še vedno v interesu, da je v Sloveniji še vedno velja laž, lažna zgodovina, lažno predstavljanje dejstev?
Komu drugemu, če ne vladajoči eliti, ki je še vedno enako krvavo rdeča, kot so bili pred njimi njihovi očetje, krvniki slovenskega naroda. Ne glede na seno, slama. Levi, desni.
Zato se še vedno gredo lažno igrico NOB. Narodno osvobodilni boj.
Ali drugače, osvobodili s(m)o se naroda.
#6
Franc Mihič
1
Nov 26, 2015
Slovenske zgodovine med letoma 1941 in 1946 ne moremo in ne smemo poenostavljati.
Komunistična partija pa je ves čas vojne in seveda še po njej nadvse pretkano igrala svojo dvolično vlogo z enim samim zelo jasnim ciljem: prevzeti oblast. Začelo se je že na ustanovnem sestanku pri Vidmarjevih: protiimperialistična fronta, kot so jo imenovali 27. aprila 1941, je bila v govorici tistega časa fronta, uperjena proti angleškim in ameriškim imperialistom. Šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo so komunisti zamenjali sovražnika in pričeli uporabljati naziv Osvobodilna fronta. V drugem letu vojne je Komunistična partija s svojimi eksekutorji izvedla veliko strašnih zločinov nad civilnim prebivalstvom in nad duhovniki, predvsem na Notranjskem in Dolenjskem. Nastanek domobranstva in državljanska vojna sta bila del premišljenega načrta Partije, ki si po končani vojni nikakor ni želela demokracije: političnega nasprotnika so prisilili v sodelovanje z okupatorjem in ga zato že vnaprej onemogočili. In ker tudi to ni bilo dovolj, so po končani vojni pobili desettisoče civilistov.
Brezna na Rogu, Huda jama in številna druga grobišča pričajo o zločinih, ki nikoli niso bili kaznovani.
Strinjam se: sodstvo ne sme biti del dnevne politike. Toda preiskovalci, tožilci in sodniki morajo razumeti, koliko nedolžnih, vsega spoštovanja vrednih ljudi trpi zaradi njihove neodločnosti. Partizani so res večinoma že pokojni, njihove družine pa še vedno čutijo breme krivde, ki jo – povsem izkrivljeno – pripisujemo celotnemu osvobodilnemu gibanju.
Če bi Ivana Mačka Matijo ali Mitjo Ribičiča obsodili zaradi zločinov, ki sta jih ukazala, če bi Komunistično partijo jasno označili za zločinsko združbo, potem bi tudi na partizanski boj lahko gledali z občudovanjem in ponosom.
Če je možna posthumna rehabilitacija, naj se izpelje tudi posthumna obsodba.
Sodstvo naj pokaže, da razume svojo odgovornost pri narodni spravi.
Prof. dr. Matjaž Zwitter, Ljubljana
Oče dr. Zwittra se je po kapitulaciji fašistične Italije iz koncentracijskega taborišča v Aprici prebil do osvobojenega ozemlja in bil tu direktor partizanskega Znanstvenega inštituta!? Njegov stric dr. Marjan Žilič, ki je pri 25 letih kot partizanski zdravnik reševal ranjence v Brkinih!?
DELO, Sobotna priloga, 04.01.2014; » So bili vsi na napačni strani?«
Prof. dr. Matjaž Zwitter je zdravnik specialist na Onkološkem inštitutu v Ljubljani ter profesor na mariborski in ljubljanski medicinski fakulteti.
»Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda enkrat lahko skupaj odkrili spomenik", pravi v intervjuju v Delu, »Naučili smo se prisluhniti drugim«, profesor literature, socialni filozof, mecen, voditelj Hamburškega inštituta za socialne raziskave (HIS), profesor novejše nemške litera¬ture na hamburški univerzi in predsedujoči Ustanove Arna Schmidta, gospod Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije v Hamburgu.

»Če bi se distancirali od revolucije, če bi priznali njeno narodno razdiralno vlogo med samo vojno in po njej, če bi se Zveza združenj borcev kritično distancirala od revolucije, ki je že med vojno, še posebej pa prva leta po njej naredila ljudem toliko hudega «, bi bilo prav, pravi tudi dr. Spomenko Hribar.

Strinjam se!
Franc Mihič
#5
Franc Mihič
1
Nov 25, 2015
Prava zgodovina in sprava so temelj perspektive!

Mnogi svetujejo in pri nas pogosto slišimo, da se ne smemo ukvarjati z zgodovino, ampak gledati naprej in se posvečati prihodnosti.

Berem tudi: »Komisija za resnico in spravo iz Sierre Leone, kjer je še pred leti potekala najokrutnejša državljanska vojna v Afriki, bi nas morda lahko marsikaj naučila. Kot alternativa sodnemu kaznovanju je bila tam oblikovana komisija za resnico in spravo, ki naj bi dokumentirala dogajanje med vojno ter poimenovala odgovorne in žrtve. Komisija je v nekaj letih pripravila dobrih dva tisoč strani poročila, ki si ga lahko ogledate na njihovi spletni strani. Komisija je organizirala tudi razprave o tem, v kakšni državi bi si ljudje želeli živeti, in jih predstavila kot razvojno vizijo. Seveda so bile njene najpomembnejše sestavine mirno sodelovanje in sožitje med ljudmi, demokracija in odprtost, gospodarski razvoj. Komisija iz Sierre Leone bi nas torej lahko naučila, da sta vizija prihodnosti in sodelovanje za njeno uresničenje sestavna dela sprave oziroma njen cilj, ne pa njeno nadomestilo.«

Osnovni pogoj tudi za našo perspektivo in učinkovit razvoj in blagostanje torej je, povsod, sprava na državni ravni, torej mirno sodelovanje in sožitje med ljudmi, demokracija in odprtost.

Pri nas pa ZZB NOB še venomer žuga: »Z izdajalci sprava ni mogoča.«

Ta zahteva je lahko vsakomur sprejemljiva. Toda kdo so bili res izdajalci?

ZZB namreč vseskozi zanika kruto dejstvo, da je med okupacijo, med NOB, potekala tudi boljševistična revolucija, to je državljanska vojna, ki so jo komunisti prikrito sprožili že l. 1941 in likvidirali nasprotnike revolucije oz. komunizma.

OF so dejansko vodili komunisti, ki so vse stavili na Stalina, s ciljem po vojni ustvariti državo po vzoru SZ, kar se je tudi zgodilo. V državljanski vojni je zmagala revolucionarna stran, žrtve te vojne na obeh straneh pa so ogromne.

Ne pozabimo pa, kaj je rekel šef OZNE Matija Maček: »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!«

ZZB pravi, da so domači izdajalci vsi, ki so sodelovali z okupatorjem, pa naj je bil vzvod kar koli. To je res enostavna obtožba, je bežanje od resnice, da je bila revolucija za mnoge žal nevarnejša in okrutnejša kot okupator. Ko so zgolj besedno nasprotovali boljševistični komunistični revoluciji, so se v izogib likvidacije in v svoji nemoči potem zatekli pod zaščito okupatorja. Tedanji komunisti so namreč že med NOB poskrbeli, da so bili med vojno in po njej likvidirani vsi, ki so bili ali bi lahko bili nasprotniki revolucije in enopartijske oblasti.

Komunisti so oklicali monopol nad uporom, to je, da je upor dopusten samo v okviru OF. Niso prenesli drugega odpora, ki bi lahko ogrozil zmago revolucije v borbi za povojno oblast. Zato je bila l. 1943 likvidirana na primer tudi »plava garda«, to je tako imenovana Kraljeva vojska v domovini, preostanki kraljeve vojske, ki so jo porazili okupatorji in ki je pričakovala zahodne zaveznike, katero so likvidirale partizansko revolucionarne enote s pomočjo italijanskih topničarjev. Nato se je spopad v državljanski vojni še povečal.

Dokaz državljanske vojne so žrtve in odkrita in še neodkrita številna grobišča po naši domovini. Mnogi so zato po vojni pritajili svoje misli.
Dejstvo je, da je med okupacijo pri nas žal potekala tudi državljanska vojna, v kateri ne moremo govoriti o premagani strani, da so to bili enostavno izdajalci naroda, drugi pa le zmagovalci nad okupatorjem in zmagovalci v revoluciji. Proti revolucionarjev pa naj sploh ne bi bilo!?

A zmaga revolucionarjev je za ene še vedno edina epopeja, ne glede na žrtve in ekonomski in politični propad režima, ki je kršil človekove pravice?

V državljanski vojni lahko govorimo zgolj o privržencih in nasprotnikih revolucije, ne pa o izdajalcih! Oboji so del naroda, kar terja spravo.

Mogoče so izdajalci tisti, ki so začeli revolucijo med okupacijo? Ne trdim tega, saj bi bilo to do mnogih nepošteno. Upor med okupacijo seveda cenim, a ne za vsako ceno in ne za prikrite zgrešene cilje komunistične revolucije.

Ali je bilo zatiranje in popolno podrejanje, zatajevanje celo že organiziranega protifašističnega primorskega TIGR- a res častno ravnanje in prispevek k boju za pregon okupatorjev?

Ali je še vedno prav, da so in smo zaradi revolucije, bili drugače misleči drugorazredni po zakonu, eni pa avantgarda,vse do osamosvojitve?

Režim SFRJ pa se je tik pred osamosvojitvijo reševal s preprodajo orožja stradajočim v Afriki in je bila l. 1989 v državi 2763 odstotna inflacija?

Ali bi zavezniki res pustili samo malo Slovenijo zasedeno z okupatorji, potem ko so že osvobodili Italijo in Avstrijo? Zavezniki pa so nasprotovali širitvi sovjetskega boljševističnega družbenega modela in smo del narodovega ozemlja zato izgubili!

Ali je še vedno prav, da imamo zaradi revolucije enormne žrtve naroda, na obeh straneh, kot to izhaja iz prvega popisa žrtev v vojnem in povojnem nasilju v Sloveniji Inštituta za novejšo zgodovino?

Med vojno vihro in revolucijo je torej umrlo 97.500 Slovencev, v uporu zoper okupatorje pa je umrlo 7.800 okupatorjev!

Številke žrtev same govore bolečo zgodovinsko resnico o ogromnih žrtvah državljanske vojne.

Prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, dr. France Bučar, je 9. maja 1990 v slovenskem parlamentu dejal: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« To je večkrat in tudi letos povedal slovenski javnosti na osrednji RTV.

Praznujmo »Dan zmage« kot to počne vsa Evropa! Tudi za to je potreben pogum, predvsem pa spoštovanje sočloveka.

Skrajni čas bi že bil, če hočemo Slovenci preživeti v globalni konkurenci, da vsa državotvorna politika, odgovorna za naš razvoj, preneha narod razdvajati »na zmagovalce in izdajalce in seveda na kolaborante s Hitlerjem in/ali Stalinom.

Žal premnoge zanima le, da se ohrani le zgodovina »zmagovalcev«, ki vzdržuje razkol med državljani, ne pa »zgodovina preštetih žrtev vojne vihre« Inštituta za novejšo zgodovino na ravni države. To ne more biti naša perspektiva!

Franc Mihič, Ribnica

2015-11-25




#4
Franc Mihič
1
Nov 25, 2015
Državnik TITO ostaja na Sabotinu?

Berem. «Začelo se je, ko so neznanci napis na Sabotinu, ki tam stoji že od leta 1947, spremenili v napis SLO. Sabotin zagotovo ni edini primorski hrib, ki še vedno nosi napis z imenom nekdanjega jugoslovanskega maršala TITA. Je pa zagotovo najbolj kontroverzen. Zakaj? Ker je Tito legenda, ki bo živela tisočletja. Veliko je naredil za Primorsko, Slovenijo in celo Jugoslavijo. Ne gre za to, da bi hrepenel za Jugoslavijo in tistimi časi, a nam je bilo res veliko lepše kot danes…«
A res? Primorski TIGR, ki se je prvi boril protu fašizmu za obstanek slovenskega naroda, ne pa tudi za boljševistično revolucijo med NOB oz. med okupacijo je bil nezaželen kot samostojni odpor in zatajevan vse do osamosvojitve Slovenije. Za to je poskrbela KP, njen voditelj pa je bil TITO. Kot komunist je skrbel, da čim več ozemlja pripada »revoluciji« in njegovemu zavezniku Stalinu, prednost je imela revolucija ne zavezniki in Primorska. Kdor se ni uklonil partiji v OF je bil sumljiv, je bil sovražnik NOB in bil »eliminiran«, med vojno in po vojni. Posledica so bili, od izvensodni poboji, žrtve v Barbarin rovu, dachavski procesi ,Titov prevzgojni gulag-Goli otok in še marsikaj. Vodja slovenske OZNE, minister, visoki komunističen funkcionar Matija Maček je po vojni dejal: »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!« Dobili smo enopartijsko enoumje, nacionalizacijo in glavno pridobitev revolucije »vse je naše, to je družbena lastnina«. To je lastnino delavcev, vseh državljanov, unikum na svetu, a dejansko lastnino komunistične partije, ki je imela vso oblast. Odgovornost pa menda predvsem ljudstvo, ki ni imelo izbire na volitvah, ki so potekale po diktatu partijskih tovarišev. Tradicija »kolektivne (ne) odgovornosti« žal še premočno deluje, v politiki in gospodarstvu, nam dokazujejo »nuja slabe banke in prezadolžena podjetja«. Najbolj ugleden slovenski ekonomist, pokojni akademik prof. dr. Aleksander Bajt, medvojni politični sopotnik olimpijka Leona Štuklja, je oceno partije in NOB zapisal v knjigi "Bermanov dosje". V njej napiše, da je to njegovo najpomembnejše delo. Dr. A. Bajt pravi: »Partija je med NOB oziroma med okupacijo prevzemala oblast z lažjo in nasiljem, likvidacijami političnih nasprotnikov. Moja ocena partije ni bila nikoli visoka. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije, ne le objektivno, – tega pač ni mogoče zanikati –, ampak predvsem subjektivno, je zagrešila nad slovenskim narodom najhujši zločin, ki si ga je mogoče zamisliti. Z njim je sama sebe postavila izven zakona. Ne legalnega, ta je pri tem nepomemben, ampak občečloveško naravnega, veljavnega za vse kraje in čase.« Dr. Bajt tudi zapiše, da ni mogoče zanikati, da je partija organizirala obsežen protiokupatorski boj in da so v njem sodelovali tisoči Slovencev. Pri tem pa da prevladuje mnenje, da je vseeno, kakšen namen je imela partija pri tem, saj da nas je uvrstila med demokratične sile in med zmagovalce. Bajt pa je le mnenja, da nas je med demokratične sile že l. 1941 uvrstil general letalstva D. Simović, ki je zaradi podpisa trojnega pakta s silami osi izvedel vojaški udar proti Cvetkovičevi vladi kraljevine Jugoslavije. Partija pa ni imela nič pri tem. Čeprav je jugoslovanska vojska razpadla, je Hitler zaradi Simovićevega dvornega prevrata skoraj za šest tednov zamudil z napadom na SZ. Dr. Bajt pravi: »Pri tem partija ni bila potrebna in je njen prispevek ničen. Tudi za osvoboditev Jugoslavije in Slovenije, skupaj s pridobitvijo nekdanjega po Italiji zasedenega ozemlja, je bil odpor proti zavojevalcu, kakršnega je sprožila partija nepotreben. Eno in drugo je bilo odvisno izključno od vprašanja, katera stran bo zmagala«. Tudi sam sem mnenja, da sta «Tito in revolucija« imela med vojno in po njej imela narodno razdiralno vlogo. Uradna zgodovina. V Delu, 16. maja 2012, v rubriki Znanost, zgodovinarka dr. Vida Deželak Barič v prispevku » Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava« pravi: »Revolucionarno nasilje je bilo odločilno za vzpostavitev oborožene protirevolucije, čeprav nekateri tega nočejo videti. Za prepir sta vedno potrebna dva, vendar je vselej tudi pomembno, kdo je začel. Pri vsem tem ni mogoče mimo dejstva, da so VOS po Ljubljani, partizanske enote pa na podeželju, že leta 1941 izvajale tako imenovane likvidacije. Brez povojnih pobojev bi bilo na Slovenskem za 15 odstotkov manj mrtvih.« Koliko manj mrtvih partizanov in proti revolucionarjev , Slovencev, bi bilo, če ne bi komunistično vodstvo, v sklopu OF, za vsako ceno, že med NOB, vse storilo, samo da zmaga »revolucija tovariša Stalina« in postane osrednji slovenski trg, TRG REVOLUCIJE, Trg OF pa še naprej le ob železniški postaji v Ljubljani. Žal! Znani so rezultati projekta popisovanja žrtev medvojnega in povojnega nasilja. Vodja projekta, zgodovinarka dr. Vida Deželak Barič na Inštitutu za novejšo zgodovino v intervjuju tudi pravi: »Največ žrtev je povzročil nemški okupator, več kot 31.700. Med partizanstvom in zlasti v Ljubljanski pokrajini dobro izurjenim ter številčnim domobranstvom je potekal intenziven spopad med vojno, temu pa je sledil tudi strahoten obračun zmagovite strani nad premagano po končani vojni. Prav zaradi naznačenega dogajanja ima Ljubljanska pokrajina največ smrtnih žrtev, pri čemer je najvišje število žrtev imela protirevolucionarna stran, in to predvsem zaradi povojnih pobojev. Partizansko-revolucionarni tabor je povzročil več kot 24.000 žrtev – med vojno in po njej. Če ne bi bilo povojnih pobojev, bi Slovenci imeli za 15 odstotkov manj žrtev. Italijanski okupator je povzročil nekaj čez 6.400 žrtev. Protirevolucionarni tabor, v katerem so zajete vaške straže, četniki in vse tri veje domobranstva, so zakrivili smrt 4.400 ljudi – to so žrtve, ki so padle v njihovih samostojnih akcijah, ne pa žrtve, ki so jih povzročili v sodelovanju z okupatorjem (te žrtve so prištete k številu žrtev okupatorja), itd."
Letos zopet berem o Titu. »Iskren množičen pozdrav v srcu herojske Ljubljane. Včeraj opoldne sta predsednik Kim Il Sung in Tito obiskala glavno mesto Slovenije. Sto tisoč občanov na ulicah«, je pisalo v Delu 10. maja 1975. Oba sta imela govor na Trgu revolucije. Tito je dejal: »Tovariš Kim Il Sung je tvorec demokratične ljudske republike Koreje.« Etiopski cesar Haile Selasie na obisku l. 1959, berem dalje. Dve celini dva režima, dva voditelja, ki sta imela le nekaj skupnega: samodrštvo, brezčutnost, tiranijo in samopoveličevanje. Berem še članek v Delu iz l. 1989, »Admiral sredi lakote«, ki sodi med najbolj varovane skrivnosti slovenskega tiska; »Svetovne poročevalske agencije iz Etiopije poročajo, da zaradi suše in lakote smrt grozi najmanj petim milijonom ljudi. Adis Abebo pa je obiskal jugoslovanski obrambni minister admiral Branko Mamula in je z etiopskim kolegom podpisal sporazum o vojaškem sodelovanju. Ali je jugoslovansko orožje namenjeno, kot pomoč stradajočim. Vrednost izvoza jugoslovanske vojaške industrije znaša okrog dve milijardi dolarjev, s čimer se je prebila proti vrhu seznama trgovcev z orožjem. Zlasti v državah v razvoju in med neuvrščenimi vznikajo še druga vprašanja. Trgovino z orožjem povezujejo z globoko gospodarsko krizo in se sprašujejo, ali jo Jugoslavija upa rešiti s pomočjo vojaškega industrijskega kompleksa in trgovanja z orožjem.« Toliko o humanosti, poštenosti in ekonomski uspešnosti državnika Tita in njegovega režima. Med NOB najbolj tesnega zaveznika in prijatelja Stalina, da se je lahko revolucija zgodila. »Ceni« pa se še vedno »Titova oporoka«: »Snadži se druže!« Postala je praksa:»Zrihtaj mi, pa je vse v redu«!? Nepotizem prevladuje. Kako do države prava? Ali naj na Sabotinu še naprej slavimo »legendo uspešnega poštenega državnika Tita in njegovo zapuščino«, a ne »pošteno« Slovenijo?

Franc Mihič Kosovelova 2a 1310 Ribnica
#3
Franc Mihič
0
Nov 25, 2015

REVOLUCIONARNI KATEKIZEM

MORALA IN ETIKA, LEKSIKONI CANKARJEVE ZALOŽBE; Ljubljana1986, stran305: nečajevstvo, revolucionarni nihilizem, v Revolucionarnem katekizmu M. A. Bakunina, je izražen ekstremni anarhistični etos S. G. Nečajeva. Četudi je napisan pred več kot sto leti, je to manifest sodobnega, dandanašnjega surovega nihilizma, dokument par excellence načelno destruktivne »revolucije« v odtujenem, brezdušnem svetu. Mene samega ni več; vsaj človek nisem in ne morem biti več; ni več mojega bližnjega, mojega tovariša, mojega sočloveka. Je samo še ogromno, monolitno načelo destrukcije, ki mu je potrebno služiti do končne, popolne uresničitve. Ničenje. Smrt.- Nečajev je mislil do kraja dosledno takole: »Ta svet krivičnosti razbijmo, do tal naj boj ga naš podre; nato svoj novi svet zgradimo, bili smo nič, bodimo vse!«
1. Naloge revolucionarja do samega sebe.
Revolucionar je človek, ki je svoje življenje v celoti žrtvoval-v pomenu izničenja. Ničesar nima; niti imena. V njem je le strast uničevalne revolucionarne aktivnosti. Revolucionar načelno celovito sovraži razredno, meščansko civilizacijo. Prezira vsako teorijo, pa tudi vso znanost; to uporablja le, da bi uničeval. Revolucionar prezira javno mnenje, družbeno moralo. Njegovo načelo je grobost do sebe in do drugih; odreka se rodbini, prijateljstvu, ljubezni, hvaležnosti; samo hladna strast za uničevalno revolucionarno dejanje ostane. Revolucionar ne doživlja nobenega zanosa in navdušenja, ne predaja se niti osebnemu sovraštvu niti maščevalnosti – samo trezno preračunava učinke udarcev, akcij.
2. Naloge revolucionarja do tovarišev
Načelo koristnosti obvladuje vse odnose med revolucionarji anarhistične združbe; kolikor si nam koristen pri revolucijskem razbijaštvu, uničevanju, toliko si naš, toliko smo ti hvaležni. Revolucionar računa predvsem oziroma izključno nase. Lastno tveganje, lastna odgovornost. Trezno prodaja svojo in tujo kožo. Tovariša soborca bo reševal iz nevarnosti samo, če se splača.
3. Naloge revolucionarja do družbe
Človek, ki ga še karkoli povezuje z družbo in svetom, ne more biti revolucionar. Enako mora sovražiti – in to načelno, dosledno – vsakogar in vse. V tkivo družbe se zajeda, da bi jo uničeval, razkrajal. Pretvarja se , da bi ga sprejela; potem sabotira, razbija. Ljudi deli na kategorije: te je treba ubiti, da bi tako zastrašili druge; te je treba odstraniti, imobilizirati, ker so inteligentni, nevarni sovražniki; te spet kaže pustiti pri življenju, ker so tako hudobni in osovraženi, da vznemirjajo, revoltirajo množice; spet druge, ki so lahko kakorkoli koristni, je treba izsiljevati, izrabiti do kraja; določene kadre, ki jim ni najbolj zaupati, je treba gnati v najnevarnejše akcije, da bi jih čimprej pobralo…To je nihilistična morala nečajevske revolucije alienacije, dehumanizacije, depersonalizacije, destrukcije…
4. Naloge (anarhističnega) združenja do ljudstva
Smoter: popolna osamosvojitev in sreča ljudstva – toda prej mora biti vse uničeno. Vse zlo mora biti absolutno realizirano. Revolucionarji ne smejo dovoliti nobenega izboljšanja, nobenega lajšanja muk, trpljenja, izkoriščanja, tlačenja. Vsako izboljšanje ima namreč za posledico, da je ljudstvo manj revoltirano, da je manj pripravljeno za skrajne korake. Avantgarda anarhizma se mora povezati – tako zahteva Bakunin – z avanturisti in razbojniki, s capinskim proletariatom, z edinimi resničnimi revolucionarji Rusije.
#2
Franc Mihič
Franc Mihič
Objavil/a 2015-11-25 21:53:36 (Nov 25, 2015)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Vprašanje za Šarca: Ima prav ministrica Katič, sodnik Florjančič ali tožilka Brezigar?
Policisti, tožilci in sodniki ne morejo ubežati pred odgovornostjo
Ne verjamem v pravno državo.
Ali je to prav Marjan Šarec predsednik vlade?
Milan Kučan;Ogenjca je tragedija partizanskega upora in Loškega potoka!
Janković; Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza …
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj