Od česa bomo živeli, v čem smo dobri?

OddajFranc Mihič, dne 2015-10-09 ob 00:19:44

Strategija pametne specializacije je strateški dokument, ki ga mora pripraviti vsaka članica EU, ki želi črpati evropska sredstva za znanost in razvoj gospodarstva oz. države. To je tudi dokument, ki ga, menim, potrebuje vsaka politika, država oz. vlada, ki načrtno in odgovorno vodi razvoj države. To je tudi tisto »pravo sito«, skozi katerega bi morale iti vse stranke, ki žele oblast, da jasno povedo, »v čem smo v Sloveniji dobri in perspektivni«.

Doslej pri nas to ravno ni veljalo, saj je prevladovala praksa, ki jo zagovarja bivši rektor dr. Jože Mencinger, ki  v odmevnem članku, »Neuporabnost Kisika za gospodarstvo«, sprašuje: »Kako sprostiti strateške investicije in okrepiti financiranje globalno konkurenčnih razvojnih projektov? Naj vlada ugotavlja, kateri so globalno konkurenčni razvojni projekti? Mar ni to posel »delodajalcev« in ne države?«

Kam nas je to pripeljalo? Berem članek »Državljani pogrešajo vizijo vladajočih" in se globoko strinjam z Bojanom Radejem, ki pravi: »Nova evropska strategija pametnega razvoja zahteva veliko višjo kompetenco vodenja, bolj jasno vizijo. Od dobre priprave kakovostnih razvojnih projektov in njihove izvedbe je namreč odvisno, ali nam bo uspelo v sedmih letih pametno vložiti 4,1 milijarde evropskega denarja. »Živimo na kredit«, smo še vedno nizko v globalni mednarodni konkurenci,  imamo nizko dodano vrednost na zaposlenega in previsoko brezposelnost, zlasti med izobraženimi mladi, ki se selijo v tujino za boljšim kruhom. živimo na kredit in brez dvoma občutno slabše, kot bi glede na bogate potenciale narave in znanja lahko, če bi bili uporabljeni podjetno. Ekonomska zanka okoli vratu se zateguje vsem državljanom, najbolj pa trpijo brezposelni in vse ranljive skupine. Cela generacija mladih je oropana perspektiv, žrtvovana na oltarju nekompetentnega vodenja države.«

Profesor dr. Jože P.  Damijan je v nedavnem intervjuju pod naslovom, »Levica in desnica podpirali menedžerske prevzeme«, zaskrbljen in kritičen, saj pravi: »Če pa pri nas vprašate politike, kaj bomo počeli čez 30 ali 40 let, nobeden nima pojma, kaj naj bi počeli. Vizija naših politikov je računovodska, zanima jih samo eno, da se bilance na letni ravni zaprejo, ne pa dolgoročen gospodarski razvoj. Ta »računovodska politična vizija« nas bo dolgoročno pahnila v zaostajanje tudi za vzhodnoevropskimi državami. Češka nas je že prehitela.«

Vlada oz. Služba vlade za razvoj in kohezijo je zadnjo različico slovenske strategije nedavno le poslala v Bruselj, kjer so nam prejšnje zavrnili kot neuporabne. Nikjer žal ne berem komentarja, da je v tej strategiji poudarek na glavnem cilju vsake ekonomije, ustvariti delovna mesta na izbranih področjih. Tudi na »gozdu in lesu«, na  njegovem realnemu potencialu. Les, ki ga sedaj v veliki meri izvažamo v obliki hlodov z nizko dodano vrednostjo, bi lahko zagotovil 30.000 novih delovnih mest, pravi dr. A. Kešeljević, univerzitetni profesor. Slovenija, ki potrebuje delovna mesta, torej z izvozom hlodov  izvaža delovna mesta!

Severne sosede, Avstrija pa znajo naš les visoko ovrednotiti na trgu, kljub visokim tri do petkrat višjim plačam njihovih zaposlenih.  Trgu nudijo od letev do različnih  lepljencev kot polproizvodov, kot konstrukcijski les za leseno gradnjo in drugih lesnih proizvodov, tudi iz naših hlodov, kar kupuje tudi slovenska lesna industrija, ne samo trgovina. Avstrija je tudi druga največja uvoznica lesa na svetu, ker ga zna umno, z ustrezno tehnologijo proizvodnje potem ovrednotiti na trgu.

V bogati Švici je pred par leti švicarska vlada preverila, kako še povečati gospodarski doprinos švicarskega gozda in lesa. Skupaj s stroko je naredila analizo potenciala gozda in lesa, opredelila cilje in razvila strategijo za višje ovrednotenje. »Analyse der Schweizer Wald- und Holzwirtschaft« je javno dostopna  tudi na spletu.  Študijo sta skupaj s pristojnim ministrstvom naredila mednarodna svetovalna firma BWC in bernska visoka šola HAFL. Študija je pokazala, grobo povzeto, da naj povečajo posek lesa, da naj industrijsko proizvajajo lepljene elemente za leseno gradnjo, da naj poskusijo proizvajati vlakna iz bukev za tekstilno industrijo in povečajo promocijo rabe švicarskega lesa.

Berem tudi: "Wunderstoff" Holz: Wie man ihn effizienter nutzt «, »Les čudoviti material - kako ga učinkovito rabiti«, kjer piše, kako avstrijsko Ministrstvo za znanost  in Združenje gozdarske, lesne in papirne industrije FHP financira skupne znanstvene doktorske disertacijske projekte podane v  iniciativi doktorantov  treh univerz.

A pri nas res ni mogoče raziskati in opredeliti razvojni potencial gozda in lesa, razviti in postaviti  strateške cilje in ustrezno strategijo za dosego ciljev in za pozicioniranje lesne industrije na trgu?  

Država, to je odgovorna politika oz. vlada, torej poda strateško usmeritev gospodarskega razvoja, da se lahko potem razvija tržno atraktivna ekonomija, ki daje delovna mesta. Naše bogate sosede in njihove vlade se v ta namen torej poslužujejo svojih ali tujih  strokovnih inštitucij, kot je na primer dunajski »das Economica Institut für Wirtschaftsforschung«, ki opravlja gospodarske raziskave za področje Avstrije, Nemčije in tudi Slovaške, tudi za njihove vlade. Ta je ugotovil, da gozdno- lesarsko gospodarstvo zaposluje samo v Avstriji 300.000 ljudi.

Upam, da  je vlada postavila realne in potrebne cilje in strategijo, v čem smo in bomo dobri, da se zagotovi razvoj gospodarstva  in države v pravi smeri, da bomo vedeli od česa bomo živeli in kdo bo imel delo ?

Franc Mihič

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
9
Franc Mihič
0
Oct 10, 2015
Bodimo za spremembe in napredek!
ONA, 24. februar 2015

V demokraciji in tržnem gospodarstvu nivo kvalitete izdelkov, storitev in politikov določajo in izberejo državljani. So razgledani in zahtevni, ali pa so pohlevni in lakomni hitrega udobja? Za pridobitev kvalitetnih izdelkov, storitev in tudi politikov, se morajo državljani potruditi povsod po svetu. Brez truda ni sprememb, ni nove kvalitete, ni blagostanja! Nikjer na svetu! Za uspešen gospodarski razvoj vsake države so potrebni opredeljeni nacionalni cilji razvoja in pripadajoča strategija, kako do njih. To naredi povsod politika s pomočjo stroke in javnosti. Slovenska vlada je l. 2013 napisala strategijo pametne specializacije Slovenije, da lahko pridobi evropska kohezijska sredstva v višini 3.3 milijarde evrov. Evropska komisija je to strategijo zavrnila kot strokovno nepopolno, kot nerealen »spisek želja« Slovenije! Sedanja vlada je napisala nov osnutek strategije, ki je še v javni razpravi. Sprejeta strategija bo torej načrtovala specializacijo Slovenije in s tem »odločala« tudi, kdo bo imel službo v letu 2030 in še marsikaj! Kaj o tem osnutku slovenske strategije meni vaša/moja izbrana politična stranka, »vaš/moj« poslanec? Ste to mnenje že kje zasledili, saj gre za naše službe in službe naših otrok? Mnenje in odločitev politike mene zelo zanima, saj to bo naša perspektiva. Vsi politiki in poslanci, tudi opozicijski, torej vedo, da je o osnutku ciljev oz. osnutku strategije pametne odprta javna razprava. Vlada čaka na pripombe vse javnosti, stroke in politike! Osnutek strategije je objavljen na spletu. Tisti politik, ki se pri tej razpravi o strategiji spreneveda ali ne dojema, kaj je njegova naloga, zakaj ima mandat, ne opravlja svojega poslanstva. Zanima ga torej samo njegova perspektiva, ne pa perspektiva državljanov. Volivec, ki ga zanima in skrbi, ali bo imel službo v letu 2030 in še marsikaj, naj zato vpraša svojo izbrano politično stranko oz. poslanca, da bo naslednjič pravilno volil za pravo perspektivo. Vprašajmo politike, poslance, bodimo za spremembe in napredek! Za našo perspektivo gre!
Franc Mihič
#9
Franc Mihič
0
Oct 09, 2015
»Življenje za delo?«
»Zadnja evropska raziskava o delovnih razmerah in psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu pokazala, da se Slovenci v svojem delovnem okolju počutijo precej slabše kot prebivalci drugih držav stare celine. Kar je, resnici na ljubo, najbolj jasen dokaz slabo vodene strategije razvoja države, ki bi morala biti prvenstveno usmerjena v skrb za blaginjo in zdravje prebivalstva. Od tega je namreč odvisno tudi vse drugo.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da za depresijo trpi približno 121 milijonov ljudi po svetu.
Nepravilno prestrukturiranje podjetij in sočasno izrazito slabšanje delovnih pogojev zaposlenih ter posledično odpuščanje so pri nas, žal, še vedno stalnica, ki zaradi napačno usmerjenih »razvojnih rešitev« v poslovodnih in, jasno, tudi političnih vrhovih, neznosno krni razpoloženje v delovnih okoljih. In ki, dokazano, vodi v večjo zbolevnost in umrljivost.
Izkustvena praksa, podprta s študijami, klinično statistiko in slovensko »razvojno vizijo« – v tej številna podjetja še vedno vrhunec usmerjenosti v razvoj vidijo v nedopovedljivo ozkogledi in nezadržno uničujoči praksi sestavljanja seznamov zaposlenih, ki se jih je treba čim prej znebiti –, kaže, da se nad zdravjem posledično pa tudi nad gospodarskim razvojem in blagostanjem slovenstva še vedno kopičijo črni oblaki.
Po »zaslugi« (ne)odgovornih struktur, ki niso sposobne dostojno opraviti svojega poslanstva, ki se niso sposobne zgledovati po dobrih praksah in se usmeriti v skrb za dobro oziroma boljše počutje in zdravje zaposlenih, ki danes na delovnem mestu v resnici preživijo že bistveno več kot tretjino oziroma nemalokrat skoraj dve tretjini časa.
Na tej ravni je dragocena švicarska raziskava (projekt Swing), ki je empirično dokazala, kako zelo se podjetjem izplača vlaganje v preprečevanje stresa zaposlenih. Posamezniki, ki so na delovnem mestu izpostavljeni zelo velikemu stresu, so za približno deset odstotkov manj produktivni od kolegov, ki imajo enako obremenitev, a jim je izkustvo stresa prihranjeno. In teh deset odstotkov se v bilanci podjetij na koncu leta pri enem samem zaposlenem izrazijo v višini približno 6400 evrov.
Podjetja, ki zaposlene zavestno izpostavljajo nenehnemu stresu, so socialno in finančno zelo topoglava!«
Diana Zajec; Delo, 09.10.2015
#8
Franc Mihič
0
Oct 09, 2015
Cela generacija mladih je oropana perspektiv!
»Raziskave kažejo, da je v Sloveniji nizka stopnja učinkovitosti.«
»Slovenijo že dolgo vodijo ljudje, ki so radi glavni, kljub temu pa ne želijo prevzemati odgovornosti za vodenje, razumljivo, saj nimajo dovolj kompetenc in se tega tudi zavedajo.«
Vladi izrazito namreč manjka vizije in kakovosti upravljanja javnega sektorja.
»Dokazov je veliko. Vladi na primer nikakor ne uspe pripraviti prepričljive strategije razvoja Slovenije, dolgoročne vizije, kam naj gre in se razvija,« pravi Radej, ki je sodeloval pri evalvaciji Operativnega programa Slovenije 2014–2020, osrednjega izvedbenega razvojnega dokumenta, ki določa vsebine financiranja strateških razvojnih projektov iz proračuna EU.
In glavno spoznanje evalvacije: »V Sloveniji se dogaja popolni kolaps razvojnega sistema. Nova evropska strategija pametnega razvoja zahteva veliko višjo kompetenco vodenja, bolj jasno vizijo.
Od dobre priprave kakovostnih razvojnih projektov in njihove izvedbe je namreč odvisno, ali nam bo uspelo v sedmih letih pametno vložiti 4,1 milijarde evropskega denarja.
Medtem ko vlada za vsakih sto milijonov, ki jih je treba v proračunu dodatno prihraniti, lahko pripelje koalicijo do roba njenega obstoja, te razvojne evropske milijarde trošijo ne dovolj premišljeno, neusklajeno in zlasti nekompetentno,« je kritičen Bojan Radej, samostojni raziskovalec v slovenskem društvu evalvatorjev .
Zato, med drugim, živimo na kredit in brez dvoma občutno slabše, kot bi glede na bogate potenciale narave in znanja lahko, če bi bili uporabljeni podjetno.
»Ekonomska zanka okoli vratu se zateguje vsem državljanom, najbolj pa trpijo brezposelni in vse ranljive skupine.
Cela generacija mladih je oropana perspektiv, žrtvovana na oltarju nekompetentnega vodenja države …«
Vir; članek »Državljani pogrešajo vizijo vladajočih«; Delo, 16.07.2015
P.s.: Dr. Jože Mencinger, prvi slovenski minister za gospodarstvo v samostojni Sloveniji, bivši rektor UL in zelo pogosto vabljeni strokovni komentator na nacionalno RTV SLO pa ob problemu zagona gospodarstva in konkurenčnosti sprašuje: »Kako sprostiti strateške investicije in okrepiti financiranje globalno konkurenčnih razvojnih projektov? Naj vlada ugotavlja, kateri so globalno konkurenčni razvojni projekti? Mar ni to posel »delodajalcev« in ne države?«
Kako pa so potem vlade, vse do sedaj, lahko vodile in vodijo gospodarsko politiko razvoja države, če ne ugotovijo s pomočjo javne (Mencingerjeve) stroke, kateri so globalno konkurenčni razvojni projekti, a kar po občutku?
Ali je to šola dr. Mencingerja za strateško vodenje države, ki očitno ne daje rezultatov za vizijo države, a ni nič odgovorna za perspektivo države?
Franc Mihič, 2013-12-09
http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/neuporabnost-kisika-za-gospodarstvo.html

Neuporabnost Kisika za gospodarstvo

Jože Mencinger o tem, kaj nam lahko prinesejo predlogi in nasveti gospodarstvenikov, zbrani v dokumentu Kisik za gospoda
#7
Franc Mihič
0
Oct 09, 2015
Potencial za 30.000 delovnih mest!
DNEVNIK, 7. november 2013
Neizkoriščen slovenski gozd oziroma les ponuja potencial za 30.000 kvalitetnih delovnih mest, sta slovenski javnosti spet povedala strokovnjaka v nedavni oddaji Studia City. Mariborski ekonomski univerzitetni strokovnjak, dr. Aleksandar Kešeljević pove, da lesna panoga, ki predstavlja zdaj le 1,5 odstotka BDP in zaposluje še 20.000 ljudi, žal nima ne sposobnosti in ne znanja, marketinškega in poslovnega znanja, da bi lahko pričakovali kakršne koli nove rezultate gospodarjenja z neizrabljenim slovenskim lesom, to je nova delovna mesta in novo dodano vrednost.
Univerzitetni strokovnjak celo pravi, da ne bi pomagalo, tudi če bi panogi gozd oziroma les podarili?! Problem je pomanjkanje znanja za inovativnost in za razvoj konkurenčnosti na trgu.
Oba pa ugotavljata tudi, da politika, vlada in državni zbor niso v ta namen oblikovali nobenega projekta, da za ta potencial torej ni pravega zanimanja.
Kaj pa če v državi, stroki in politiki res ni znanja, da bi aktivirali ta gospodarski potencial gozda in lesa, seveda skupaj s kompetentno nacionalno stroko, znanostjo, v sodelovanju z zainteresiranim gospodarstvom in lastniki gozda, kot počno v Avstriji?
Franc Mihič, Ribnica
#6
Franc Mihič
0
Oct 09, 2015
Vizija naših politikov?!
»Če pa pri nas vprašate politike, kaj bomo počeli čez 30 ali 40 let, nobeden nima pojma, kaj naj bi počeli.
Vizija naših politikov je računovodska, zanima jih samo eno, da se bilance na letni ravni zaprejo, ne pa dolgoročen gospodarski razvoj.
Ta »računovodska politična vizija« nas bo dolgoročno pahnila v zaostajanje tudi za vzhodnoevropskimi državami.
Češka nas je že prehitela.«
»Če zanemarimo moralni vidik te privatizacije in pogledamo samo ekonomskega, je bila zadeva vzdržna: obresti, ki jih menedžerji plačujejo za kredite, so bile nižje od donosa podjetja. Menedžerski odkup se je zaradi višjega donosa sam financiral.
Levica in desnica sta podpirali menedžerske prevzeme in gledali proč pri kreditih«
(Op.: Ekonomija in privatizacija je lahko kar brez morale in je tako uspešna?!)

Jože P. Damijan, ekonomist; DELO Sobotna priloga, 05.09.2015
http://www.delo.si/sobotna/joze-p-damijan-levica-in-desnica-podpirali-menedzerske-prevzeme.html

Jože P. Damijan: Levica in desnica podpirali menedžerske prevzeme

»Niti Slovenija niti EU nista osvojili lekcije, ki bi pomagala, da se izognemo morebitni novi krizi in finančnim balonom
#5
Franc Mihič
Franc Mihič
Objavil/a 2015-10-09 00:19:44 (Oct 09, 2015)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Ali je to prav Marjan Šarec predsednik vlade?
Milan Kučan;Ogenjca je tragedija partizanskega upora in Loškega potoka!
Janković; Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza …
Državni tožilec se je dolžan odzvati na medijske objave
Milan Kučan: Ogenjca, upor ali kolaboracija?
Komu Slovenci zaupamo svoj kapital; nikomur!?
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj