Največji problem je sporna privatizacija in nedemokratičen partijski volilni sistem!!

OddajFranc Mihič, dne 2015-02-10 ob 10:40:04

Kdaj bomo enakopravni?

Kdaj bomo napredovali?

Bomo potrebovali še 20 let?

V socializmu SFRJ državljani nismo bili enakopravni pri »skupni« družbeni lastnini!!

KP je vedno po zakonu in enoumni ustavi imela odločilno zadnjo besedo! Enoumje!

Žal smo tudi v samostojni Sloveniji državljani ostali še naprej ne enakopravni!

Niso upoštevane človekove pravice do enakopravnega dostopa do lastnine, ki opredeljuje tudi svobodo človeka!

Še naprej torej nismo enakopravni, vse od 1941 dalje!

To  je rezultat privatizacije. S tako izvedeno privatizacijo namreč ni bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov!  Vsa politika, zlasti leva je delovala, vse za koncentracijo lastništva, z menedžerskimi prevzemi, četudi z oškodovanjem gospodarske družbe. Goljufija naroda!

http://www.tzslo.si/pic/pdf/zakonodaja/ZPre1F-%202014.pdf

Pristali smo v »pajdaškem« kapitalizmu 19. stoletja. Javni sektor pa v socializmu!

Pri privatizaciji in pri poslovanju je imela koncentracija lastništva bivšega skupnega družbenega premoženja in osebno bogatenje lastnikov menedžerjev »legalno« prednost, vse na račun privatiziranega podjetja, njegovega razvoja,  stopnje zaposlenosti in na račun nizkih plač zaposlenih, ki najbolj bridko plačujejo menedžerske prevzeme. To sem osebno okusil in vsak dan še vidim.

Tudi desnica žal ni bila dosledna, saj predolgo je omogočala tajkunske kredite za lastninjenje, pa smo še naprej dvojni državljani!

Ne pozabimo, kdo vse in kako je zagovarjal tajkunizacijo, brez lastnih sredstev, s pomočjo bančnih kreditov in oškodovanjem gospodarskih družb, njihovih  zaposlenih in na koncu davkoplačevalcev, Kar je v EU in civiliziranem svetu absolutno prepovedano. Na začetku vsa levica, SD in LDS, na koncu pa tudi in še edini in najdlje, Jože Tanko, SDS in NSi!  Tako kot  je zapisal mag. Silvester Šurla, sedaj odgovorni urednik REPORTERJA!?:
http://hubert.blog.siol.net/2013/12/20/ne-pozabimo-kdo-vse-in-kako-je-zagovarjal-tajkunizacijo/

Tudi čisti proporcionalen partijski volilni sistem ni skladen ustavi in najbolj ovira potrebne spremembe v državi!

http://hubert.blog.siol.net/2015/02/03/kdo-ima-pravzaprav-oblast-kdo-je-najbolj-odgovoren-za-stanje-drzave/

Zagovarjanje državnega lastništva je demagogija glede na stanje in prisotno upravljanje.

Povsem  se strinjam z ugotovitvami prof. dr. Andreja Umka, SLS, ki je bil od leta 1997 do leta 2000 minister za znanost in tehnologijo RS, drugič, leta 2000, pa je bil minister za okolje in prostor RS; DELO - Sobotna priloga, 20.09.2014. :

»Zaradi hitrega gospodarskega propadanja v komunističnih državah v devetdesetih letih, so tudi takratni oblastniki sprevideli, da je »socialistična« gospodarstva potrebno v osnovi spremeniti. V Jugoslaviji je bila sprejeta tako imenovana Markovićeva privatizacijska zakonodaja, ki je dobila ime po takratnem predsedniku zveznega izvršnega sveta Anteju Markoviću. Cilj in namen te zakonodaje je bil, da takratni socialistični direktorji in zaupanja vredni člani Zveze komunistov, po novem menedžerji, olastninijo celotno »družbeno« premoženje in s tem zagotovijo kontinuiteto »vodilne vloge« Zveze komunistov, ne več na politični temveč na gospodarski osnovi. Ta privatizacija je bila začeta vendar ne do konca izvedena, ker jo je prehitel razpad Jugoslavije.

Vse od svojega nastanka v letu 1989 so nove demokratične stranke Markovićevi zakonodaji najodločneje nasprotovale. Smatrale so jo kot nepošteno in krivično, saj poklanja celotno premoženje skupini ljudi, ki so bili najbolj krivi za gospodarsko propadanje in pomanjkanje osnovnih dobrin. To je bilo tudi stališče njihove koalicije Demos. Po zmagi na volitvah leta 1990 je Demos takoj začel pripravljati svojo privatizacijsko zakonodajo, vendar je ni mogel uzakoniti zaradi zveznega značaja Markovićeve zakonodaje. Takoj po osamosvojitvi leta 1991 je Demos Markovićevo privatizacijsko zakonodajo razveljavil in jo nadomestil s svojo. Njeno bistvo je bilo v tem, da je imela dve komponenti, denacionalizacijo in privatizacijo v ožjem pomenu te besede. Denacionalizacija je imela cilj, da vsaj deloma, po večini v moralnem smislu, sanira grobe kršitve človekovih pravic, ki jih je zagrešilo komunistični sistem s svojo nacionalizacijo. Demosova privatizacija je predvidevala, da del takratnega družbenega premoženja pripade skladom, pokojninskemu, odškodninskemu in razvojnemu, preostalo pa se v obliki certifikatov razdeli med vse polnoletne državljane Republike Slovenije.

S tako privatizacijo bi bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov.

Vendar tudi Demosova privatizacija ni bila izpeljana do konca. V jeseni 1992 so stranke naslednice Demosa volitve izgubile. Zmagovita LDS je oblikovala novo koalicijo z dr. Drnovškom kot predsednikom vlade. Takoj po volitvah je nova koalicija predvsem pa naveza LDS – ZLSD sedanja SD bistveno spremenila privatizacijsko zakonodajo. Vpeljali so tako imenovani beneficirani notranji odkup delnic.

Ta Drnovškova privatizacija je imela za posledico popolno razvrednotenje certifikatov, za katere ni bilo več realne protivrednosti in je de fakto ponovno uveljavila Markovićevo privatizacijsko zakonodajo.

S tem so ponovno menedžerski prevzemi postali možni in vsaj za levi del slovenske politike tudi zaželeni. Res je, da se tudi desni del slovenske politike še omotičen od volilnega poraza ni najbolj odločno uprl Drnovšek–Markovićevi lastninski zakonodaji, ni, na primer, zahteval njene ustavne presoje.

Danes, ko se začenjamo zavedati gospodarskih in moralno-etičnih posledic Drnovšek–Markovićeve privatizacijske zakonodaje, nikakor ne bi smeli za napačne odločitve kriviti celotne slovenske politike.

Krivce za ekonomski in etični kolaps v slovenskem gospodarstvu, ki sta v veliki meri posledica zgrešene privatizacije, je potrebno imenovati z imenom in priimkom, naj gre za posameznike in stranke. Vsakdo bi moral prevzeti polno odgovornost za svoja stališča in dejanja in nikogar ne bi smeli obtoževati za stališča in dejanja njemu politično in ideološko konkurenčnih subjektov.«

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
0
Ni komentarjev
Franc Mihič
Franc Mihič
Objavil/a 2015-02-10 10:40:04 (Feb 10, 2015)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Vprašanje za Šarca: Ima prav ministrica Katič, sodnik Florjančič ali tožilka Brezigar?
Policisti, tožilci in sodniki ne morejo ubežati pred odgovornostjo
Ne verjamem v pravno državo.
Ali je to prav Marjan Šarec predsednik vlade?
Milan Kučan;Ogenjca je tragedija partizanskega upora in Loškega potoka!
Janković; Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza …
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj