Feri Lainšček<br>
SANJE SO VEČNE

 

Vabi me reka in modro nebo,

veter nemirni mi svojo ponuja roko.

Prosi me angel, ki ve za vse to,

dan se prebuja in trave čarobne cveto.

 

Jaz pa ne morem brez tebe več tja,

strah me je tiste samote na klopi za dva.

Nisem še kamen, ki mrtev leži,

v meni spi ptica, ki misel jo nate zbudi.

 

Ptica mojih želja, bela vrana srca.

 

Pridi vsaj enkrat, poglej me v oči,

beri mi z ustnic, prisluhni utripu krvi.

Vzemi dotike vsaj moje nazaj,

sanje so večne, z njimi potujemo v raj.