Feri Lainšček

NA DVORIŠČU

16 pesmi za otroke

 

 

PETELINČEK

 

ZUNAJ SE ŽE DELA DAN,                           

PETELINČEK JE BOLAN.                             

VČERAJ SE JE PREHLADIL,

KDO NAS ZJUTRAJ BO ZBUDIL?

 

GRLO GA MOČNO BOLI,

RES GA ŽE ZELO SKRBI.

VEDELA BO CELA VAS,

DA JE SPET IZGUBIL GLAS.

 

PETELINČEK, BREZ SKRBI,

BOMO POMAGALI VSI.

»PETELINČEK, EN, DVA, TRI,

KI, KI, KI, KIKIRIKI!«

 

 

ZAJČEK

 

MNOGE TUKAJ SO POTI,

DROBNE MOJE SO SLEDI.

VEŠ, DA SEM PO ZAJČJE PLAH,

VČASIH ME JE V POLJU STRAH.

 

DVIGNEM UHLJE, DVIGNEM REP –          

KDO GRE Z MANO NA POTEP?        

LEP KORENČKOV VRT POZNAM,

ŠE MED REPO SE PODAM.

 

SKRIJEM UHLJE, SKRIJEM REP –

KDO GRE Z MANO V POČEP?        

V MEHKO TRAVO ZOPET SPAT,

SE ŠE V SANJAH POSLADKAT.

 

 

PAV

 

SO ZVONOVI ŽE ZAPELI,

SE PETELIN ŽE GLASI.

DOBRO JUTRO, SONČNA PTICA,                        

NAJ TE ROSA PREBUDI.                                    

 

DVIGNI SVOJO PAVJO KRONO

IN ŠIROKO REP RAZPRI.

NAJ IZ TVOJEGA OBLIČJA

TISOČ MODRIH ZRE OČI.

 

VSE OČI SO RADOVEDNE,

KO SE NOVI DAN RODI.

DUŠA POLNA JE LEPOTE,

SE ŽIVLJENJA VESELI.

 

 

KRAVA

 

KAJ MISLI SI KRAVA?

ZANIMA JO TRAVA.

ČAS PAŠE JE TU,

SI PRAVI MU-MU.

 

JI VIGRED SE SMEJE

IN SONCE JO GREJE.

NAJLEPŠE JE TU,

SI PRAVI MU-MU. 

 

KAJ MISLI SI KRAVA?

ZANIMA JO TRAVA.

SE PASE BREZ ZVONCA

DO POZNEGA SONCA.

 

 

GOLOB PISMONOŠA

 

NAD STREHAMI NAŠEGA MESTA  

JE TISOČ NEVIDNIH POTI.             

MED KROŠNJE SE SPUŠČAJO PTICE,

NA OKNO GOLOB PRILETI.

 

PRINESEL JE PISMO OD DALEČ,

DOBILI NAJLEPŠI SMO GLAS –

V DOLINI ŽE ZVONČKI CVETIJO,

SE ZIMA POSLAVLJA OD NAS.

 

NE VEMO KDO PISMO POŠILJA

IN KDO JE NAPISAL NASLOV,

LE SKUPAJ SE VSI VESELIMO,

POMLAD SE SPET VRAČA DOMOV.

 

 

KER SI KOZA

 

KO TI REČEM: »ME-KE-KE!«      

TO POMENI: LJUBIM TE!             

KO TI PRAVIM: »ME-KE-KA!«      

DOBRO VEŠ, DA SREČNA SVA.        

 

KER SI KOZA KAKOR JAZ,

LJUBIŠ MOJ KOZLOVSKI GLAS.

HODIŠ MOJO KOZJO POT,

Z MANO SPET PRESKOČIŠ PLOT.

 

SKUPAJ GREVA, »ME-KE-KE«,      

TJA, KJER RESJE ZDAJ CVETÈ.

KO SVA SITA RES OBA,

SE RAZLEGA: »ME-KE-KA!«             

 

 

PURAN

 

VSI BOJIJO SE PURANA,

SPET SE DERE NA VES GLAS.

MNOGI SO SE RAZBEŽALI,

VSAK POBEGNIL BI OD NAS.

 

»KAJ SE DEDEC NAPIHUJEŠ?«

SE GA PURA NE BOJI.

»MAR SI SE TAKO RAZJEZIL,

ALI PA TE KAJ BOLI?«

 

NAŠ PURAN ZDAJ KRIVO GLEDA

IN ZARDEVA OD SRAMU.

»TAKA PURA ME UŽENE,

MI NE SEGA DO VRATU!«

 

 

KONJIČKA NI DOMA

 

HIJA, HIJA, HIJA-JA,

SPET KONJÍČKA NI DOMA.

ŠEL JE DALEČ PROČ OD STAJE,

TJA ČEZ TRAVNIK BREZ OGRAJE.

 

HIJA, HIJA, HIJA-HI,

ZDAJ SE LE ZA NJIM KADI.

NAŠ KONJIČ DOBIL JE KRILA,

VSAKA SE JE SLED ZGUBILA.

 

HIJA, HIJA, HIJA-HO,

KAJ ČE GA NAZAJ NE BO?

POLNO JE SRCE RADOSTI,

RES LEPO JE NA PROSTOSTI.

 

 

PEGATKA

 

RES NIMAM FRIZURE

KOT ČOPASTE KURE.

PO GRAHASTEM PERJU

ME LOČIŠ OD PURE.

 

ZDAJ VEŠ, SEM PEGATKA,

NE RABIM DODATKA.

KER NIMAM POSLUHA,

TA PESEM BO KRATKA.

 

PEGATKE ZA ŠTIMO

SE RAJE DOBIMO.

SI PRAVIMO VICE

IN SKUPAJ VREŠČIMO.

 

 

KJE JE MUCA

 

KJE JE MUCA SLADKOSNEDA?

POLNA TU JO ČAKA SKLEDA.

SVEŽE MLEKO SMO NALILI,      

VANJ SMO KRUHA NADROBILI.

 

KJE JE MUCA POTEPINKA?

KDO JI PAZIL BO NA SINKA?

VEČ SE NE IGRA Z OREHI,        

ZDAJ ŽE LEZE SAM PO STREHI.

 

TU JE MUCA, PRI SOSEDU,

ČRNEM MAČKU, ZVEZDOGLEDU.

SKUPAJ TJA V NEBO STRMITA

IN ZA TAČKI SE DRŽITA.

 

OVCA

 

RES KROTKA SEM OVCA     

IN ZMERAJ BOM TAKA.       

SAJ MEHKA SEM DUŠA,

KOT MOJA JE DLAKA.

 

VZEMITE SI RUNO

ZA KAPE VOLNENE,

SPLETITE SI ŠALE

ZA DNEVE LEDENE.

 

LE MENE PUSTITE

IN JAGENČKE MOJE –

SEM RADA NA SVETU,

ŽIVETI LEPO JE.

 

 

KOKLJA

 

VSE KURE, VSE PURE,                   

VSE NAŠE GOSI –                          

SPET ŠLE SO PO VASI,

LE ENA SEDI.

 

KAJ DELA, KAJ TUHTA,

JO GLAVA BOLI?

JE ZDRAVA, VESELA,

PIŠČANCE VALI.

 

POD PERJEM SE NJENIM

ŽE SLIŠI: »ČIV ČIV!

SEM ZLEZEL IZ JAJCA,

NEUČAKAN SEM BIL.«  

 

 

NA PASJI POTI

 

RAD GREM PO PASJI POTI

PRIJATELJEM NAPROTI.

ŠE RAJE PA PO SLEDI

TJA H KODRASTI SOSEDI.

 

TA ČEDNA MLADA DAMA

SEDI NA PRAGU SAMA.

»HOV, HOV!« LEPO POZDRAVI,

FRIZURO SI POPRAVI.

 

RES SE ZA SMRČKOM HODI,

A ZDAJ ME SRČEK VODI.

»HOV, HOV!« LEPO POZDRAVIM

PA MALO SE USTAVIM.

 

 

RACA

 

RES SEM SREČNA, KER SEM RACA,

NISEM ČEDNA, SEM PA FACA.

KO BOLJ PRAZNO JE DVORIŠČE,

SE ODPRAVIM V KOPALIŠČE.

 

V MESTNI RIBNIK, KI NI MLAKA,

TAM ME PRAVA DRUŽBA ČAKA.

RADA PLAVAM MED LABODI,

SPOGLEDUJEM SE Z GOSPODI.

 

TUDI, KO SMO V PARKU SAME,

RAČKE ZNAMO BITI DAME.

V MLADI TRAVI POSEDIMO

IN SE SONCA VESELIMO.

 

 

PUJSI

 

KAKŠNA GNEČA OB KORITU!

KDAJ BO NAŠE PRASE SITO?

KDO BO TUKAJ RED NAPRAVIL?

PUJSE V VRSTO BO POSTAVIL.

 

PUJSI V VRSTI NISO SREČNI,

GLASNI SO IN TUDI TEČNI.

HLEVSKA VRATA BRŽ ODPRITE,

PA JIH NA PROSTOST SPUSTITE.

 

HRANE POLNA JE POSODA,

A NAJSLAJŠA JE SVOBODA.

ZUNAJ SE BO PRASE PASLO,

SE PODILO, HITRO RASLO.

 

 

PESEM O GOSKI NEŽI

 

IMELI SMO GOSKO ŠE MLADO,

JI NEŽA BILO JE IME.

IMELA JE PERJE RES BELO

IN MEHKO KOT NJENO SRCE.

 

PRIŠEL JE GOSAK IZ SOSESKE

IN TUKAJ JE GAGAL LEPO.

NAJSLAJŠE ZELI JI PRINAŠAL,

PO TRATAH SPREHAJAL SE Z NJO.

 

ZDAJ NEŽA NI VEČ GOSPODIČNA,

POSTALA MEDTEM JE GOSPA.

ŠE ZMERAJ SE RADA POKAŽE,

OKOLI Z MLADIČI GOSKÀ.

Vse pesmi so iz knjige z naslovom Na dvorišču. Ilustracije so delo slikarke Mire Ostojić. Knjiga vsebuje tudi notno gradivo. Pesmi je uglasbil Milan Ostojić. Natisnila tiskarna DT, 2015