Dober dan

OddajNess Blue, dne 2016-06-05 ob 10:42:48

Z muko odprem oči, skozi špranje med zavesami sili svetloba in prek ledvic začutim hlad. Obrnem se na drugo stran, med godrnjanjem se tesno zavijem v odeje in zatisnem oči. Mižim, nekaj časa, a ne gre. To je to. Jebemti. Ob vzdihu nekoga, ki je najmanj na smrtni postelji, če ne še kaj hujšega, sežem po telefon. Preverim uro, pol sedmih. Zjokala bi se lahko, prav res, če bi bila za odtenek manj nataknjena, kar mi seveda preprečuje preveliko občutljivost. Zavem se, da bo to en kurčev dan, no vsaj začel se je tako.

Vstanem in se odvlečem v kopalnico, ugotavljam, da me boli praktično celo telo. Mrko zrem v obraz v ogledalu, medtem ko si ščetkam zobe, sama sebi se zdim trapasta, pa dobro, tako občutim tudi ob dnevih, ki se začno precej boljše. Umivanje zob je res takšna prav blesava aktivnost, mogoče jo ravno zato vedno opravljam v popolni zasebnosti in se mi lahko kar malce utrga, če želi kdo prisostvovati pri tem nečednem opravilu. Ampak, če iskreno povem, je takih reči precej, torej ni težava v aktivnostih, pač pa v meni. Ker zakaj človek ne bi oteževal življenja, sebi in drugim, m? Sperem si usta in grem z jezikom preko zob, gladki so kot porcelan, čeprav v tem kontekstu primerjava ni najbolj posrečena, no k sreči niso porcelanasti, zgolj gladki kot porcelan, lucky me.

Umijem si obraz z mrzlo vodo in si grem s prsti skozi lase, moj približek česanju, povsem zadovoljiv in se odpravim v kuhinjo. Nahranim mačke, ki hodijo za mano kot japonski turisti, jim očistim pesek, ob tem se zavem, da me strahotno tišči lulat, možgani očitno še niso preklopili na budno stanje, telo pa tako ali tako nekam čudno funkcionira. Opravim, pristavim vodo za kavo, ponev za jajca, razpolovim si avokado in ga pojem kar z žlico, medtem ko si pečem jajca in kuham kavo. Multitasking level – master!

Zmečem vase tista jajca in razmišljam, zakaj sem pravzaprav tako tečna, mogoče zato, ker se nisem zbudila ob toplem, ljubem mi telesu, a najverjetneje me spravlja v obup splošno slabo stanje in počutje, lahko pa je seveda karkoli drugega, nisem ravno izbirčna in zahtevna. Vsaj ledvice so me prenehale boleti, še vedno pa se mi zdi, da me boli prav vse, a zagotovo ni tako hudo, kot se mi zdi. Tolažba pač. Zdi se mi kot bumerang direkt v glavo, vedno se hvalim, kako sem čvrstega, trdnega(in kar je še teh stabilnih pridevnikov) zdravja, a zadnje čase me neprestano nekaj jaha. Dobro, zadnje čase pomeni zadnjih nekaj dni, da ne bo izpadlo, kot da govorim o letih ali celo desetletjih! Z izjemo ene zadeve, na katero sem se pa že tako privadila in jo praktično ignoriram, trmasta kot sem. Mogoče sem pa samo navadna pička, nenavajena bolečin, tegob in zdaj nekaj brezveze javkam in se smilim sama sebi? No, vsekakor tudi ta možnost ni izključena. Lahko pa, da drži tisto, da ko prideš v ta moja leta, si sicer nekako spraviš glavo v red, a telo začne razpadati. Najbolje torej, da se kar sprijaznim. A kaj, ko niti v tisti del z glavo nisem povsem prepričana.

Oblečem se, pajkice, hoodie, obujem gojzarje in jo mahnem čez cesto v gozd. Pa bistvo ni v gozdu, niti v tem, da sem kak blazen ljubitelj jutranjih sprehodov po vlažnem, po trohnobi dišečem listju, kjer moja duša črpa energijo dreves, ta nato regenerira moje telo in mi bistri um, pa prizori srnic in zajčkov, ki jih ujameš s kotičkom očesa in te napolnijo s srečo še za nadaljni mesec ali dva in kar je še tega ezoteričnega sranja, ne, bistvo je v bregu! Zima in bolečina sta namreč opravili svoje in sem kondicijsko precej v.., no, nizko, zato torej vsak dan, če je le možno, rinem v ta zajeban breg in niti malo ne pretiravam – čeprav sem načeloma nagnjena k temu – ko rečem zajeban breg. Ker je strmo, da bi še gamsi jokali od muke, skalnatno in blatno, preden pridem do vrha, prekolnem vse žive in mrtve, ki mi padejo na pamet, vmes so trenutki, ko bi najraje kričala, za koji kurac mi je tega treba, pa me je malo sram, ker dejansko mi ni, mar ne, ali pa bi se kar vsedla na skalo, jokala in čakala, da me kdo najde, kar se pa tako ali tako ne bi zgodilo, kajti skoraj zagotovo nihče normalen ne rine tja gor, da me najde kdo nenormalen, pa si resnično ne želim.

No, po dobrem mesecu je res precej boljše, sicer ne odskakljam gor in dol kot kak presneti kozorog, a vzpon je sedaj že vsaj toliko dostojanstven, da me ni več sram pred samo sabo. Tako se tudi danes skorajda prigrizem na vrh, mimogrede preverim(kot vsakič!), kako so se prijele smreke, med sajenjem le-teh sem namreč dobila idejo o tem mučnem kondicijskem treningu, oziroma, če sem čisto natančna, nekaj dni kasneje, ko je že malce zbledel spomin na precej boleče in mukotrpno pogozdovanje. Ko se vrnem, me na dvorišču pričaka dimnikar, kar pomrači se mi, pa saj ni normalen, ob tako zgodnji uri se niti slučajno nisem pripravljena ukvarjati z ljudmi, če k temu prištejem še dejstvo, da mi bo odžrl tuš in da sem že tako ali tako precej nestanovitne volje, občutim jezo skorajda epskih razsežnosti.

Že odprem usta in skorajda izbruham plaz besed, precej neprijaznih seveda, ki se mi s svetlobno hitrostjo oblikujejo v mislih, pa moj um, kljub vsej aktivnosti, od nekod privleče podatek, da je pred več kot dvema tednoma prišla pošta, ki je oznanila ta obisk. Zato s težavo pogoltnem in mu skorajda bevsknem, da naj gre z mano v kurilnico. Iritira me prek vseh možnih mej, a tu ni krivda zgolj v meni, njegovo obnašanje je naravnost odurno. Dejansko sem šokirana, ma daj človek, samo jeben dimnikar si in ne kvantni fizik, jebote!! Z muko se zadržujem, medtem ko z nogo živčno rišem kroge v saje po tleh, skušam iz spomina izbrskati podatek, če je za dimnikarja potrebna izobrazba. Neuspešno, pojma nimam, priznam. A ta se obnaša, kot da je naredil najmanj doktorat in res bi ga najraje z omelom treščila po tisti prepotentni betici. On pa kar nabija in nabija, jaz pa le še prikimavam in razmišljam, če bi poguglala, kako umoriti dimnikarja in seveda, kam s truplom. Človeštvu, no dobro, našemu(njegovemu) rajonu bi zagotovo naredila uslugo. Gromozansko.

Ko se končno odpravi, se kar sesedem na stol, počutim se povsem izžeto in kar malce tesnobno, neuravnovešena kot sem, bom očitno doživela napad panike zaradi dimnikarja! Skadim cigareto in grem pod tuš. Dobro mi dene, prav res, da mi. Odločim se, da ta dan ne bom družbeno koristna, usedem se za računalnik, ob belini wordovega dokumenta začutim tisto prijetno vznemirjenje, toliko moram zapisati, danes bo dober dan za to.

Yey!

profileimage
Všeč mi je
4
Komentarji
71
VILI
0
Jun 06, 2016
najprek kakšnega ščurka prodaj, pa boš imela denar za PIPS. Samo potem ti odpade izlet v Arabijo, pa zarad tega tut nč bl prov nea boš mela
#71
Radmila Čučak
0
Jun 06, 2016
Dragi Vili......seveda.....take uniforme so v Savdski Arabiji ta najboljš in edine dovoljene kopalke......

če bi pa rad petarde.......no problem...... (vidim da imaš rad ognjevite in bleščeče zadeve).....

.v bližini je ena največjih tovarn ognjemetov, petard...itd.... v Evropi.........Hamex........

dobr da si me spomnu.........ker ne vem......kje nabavt PIPs dolgega dometa... (po ugodni ceni za penzioniste)
#70
Vili Ščurek
0
Jun 06, 2016
kakšen dimnikar naj ti posodi uniformo, da ti nea bo treba kopalk kupovat.

ti bi kar pips, a? petarda.
#69
Radmila Čučak
0
Jun 06, 2016
veš kva Vili.....grem jaz zdej nabavt ...........PIPs za ščurke.... dolgega dometa ...k zdej si me pa res razjezu......tud magnolia Peace Droga za živce mi več ne nuca

......oooooh.... sem dobila še boljšo idejo......te bom kot dragocenega jamskega hrošča Nemcem prodala.....pol pa z denarci na morje....... ( v Savdsko Arabijo) ......potovala
#68
vili
0
Jun 06, 2016
joj, Radmila, prav smiliš se mi!
Baje so ti duhovni učitelji svetovali širjenje te tvoje nesrečne lažnive Zaveze.
Mohameda. E, lahko jim preneseš, da nimajo pojma.
Kot so ti te stvari že šik, pa idi ti u Saudovo Arabijo, ko bodo imeli javne usmrtitve.
#67
Radmila Čučak
0
Jun 06, 2016
Ne Vili......strupena sem bila že prej.......kot ateistka pa sem bila rojena.....

..glede na trend družbenega razvoja...pa je biti musliman zdaj šik in modern......

včeraj sem brala, da se je v mestu Niš v Srbiji v zadnjem času naselilo 11.000 muslimanov.......a vidiš...kako gre Srbija v korak z zadnjo svetovno modo?

Ko bo teh 11.000 muslimanov imelo še 50.000 otrok v 10 letih......bo Srbija res na ****dobri poti***** čisto tako kot je bilo Kosovo

Pri nas na Vrhniki...pa še vedno nič
#66
vili
0
Jun 06, 2016
Radmila, tebe je ta islam čist zastrupu, kaj če bi raje postala ateistka?
#65
Ness Blue
2
Jun 06, 2016
Haha Radmila, klinc jih gleda vseen ;)
Lara sem se lih iz hriba privlekla, pa vidim, da ve pa po nekih strehah laufate :D
#64
Lara Arh
0
Jun 06, 2016
dogajališče Ness :D
#63
Radmila Čučak
1
Jun 06, 2016
Ness.....a zdaj vidiš kako uporaben je lahko dimnikar.........dobiš od njega lahko lepo črno obleko......zaščito proti komarjem ali čebelam.........spuca pa tudi grelec...če je (po) treba..
#62
Ness Blue
1
Jun 06, 2016
:D sam da se dogaja;)
#61
Lara Arh
0
Jun 06, 2016
hahaha #58... kako te razumem radmila! :D
#60
Radmila Čučak
1
Jun 06, 2016
Viki kom #57.......bom našemu dimnikarju predlagala........da prestopi v islam.......in poleg sedanje žene nabavi še dve dodatne.............

potem bi zame res zanimiv postal.......in bi mogla za njim letat celo po poševni strehi
#59
Radmila Čučak
1
Jun 06, 2016
Lara kom # 56.......imamo lepega dimnikarja......tako da me tudi obvezni vsakoletni račun za 34 EUR preveč ne moti........čeprav vsakič pove......da je z mojim grelcem vse v redu.......( torej obisk sploh ni potreben...)....

moj otrok pa ni črn od saj......saj v tistih časih...obiski (čednih) dimnikarjev sploh niso bili obvezni........
#58
vili
1
Jun 06, 2016
zakaj pa ne bi smel biti musliman in črn ko saje, Radmila?
#57
Lara Arh
1
Jun 06, 2016
hmmm radmila kaj češ povedat? da maš lepga dimnikarja al da imaš otroke od saj črne? :D :D :D
#56
Radmila Čučak
1
Jun 06, 2016
Ana kom #51.....nič se bat Ana.......naš dimnikar ni musliman....je čistokrvni Slovenec in ......plavolas
#55
vili
1
Jun 06, 2016
ana, ali je islam religija s posebnimi potrebami?
#54
vili
1
Jun 06, 2016
bom drugič poklical trafiko, da pride ona k meni.

da kdo moli v upanju, sem že slišal, da pa se plazi v panju, to pa še ne.

dimnikarji pozor! če vidite kakšno nago žensko na strehi, se hitro preoblecite v svetla preoblačila: kratke hlače in rokavi!
#53
Lara Arh
1
Jun 06, 2016
Hmmm... to, da zna biti nekdo resen, je vedno zanimiv podatek... za nekatere :D
#52
Pokaži več komentarjev
Ness Blue
Ness Blue
Objavil/a 2016-06-05 10:42:48 (Jun 05, 2016)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Vem, kam hodijo jokat ptice
Omnia reliquiae
Ista jaz
Vsa beda razsežnosti nekega žalovanja
Strah
Proti vetru
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj