98. Obtoženi je spreminjal svoj zagovor tudi glede tega kdaj je prvič izvedel, da je bil ustreljen direktor KI. Zaslišan v preiskavi je potrdil navedbe iz policije, daje bila ob 21:30 uri najava večernih poročil na POP TV, kjer je bila najavljena novica o streljanju na Viču brez ostalih podatkov. Po 22 uri se je vrnila hči, vprašal jo je, če je slišala, da so streljali na Viču, a o tem ni vedela ničesar. Zatem je na računalniku preko spleta spremljal novice in ugotovil, da je šlo za streljanje na domnevno direktorja KI. Okrog 23:30 ure se je domov vrnila žena vsa prestrašena in ga je vprašala, če je slišal, da so ustrelili Jamnika, pa ji je povedal, da je o tem bral na spletu. Zatem ni mogel zaspati dlje časa. Na glavni obravnavi je povedal, da je ob pol desetih na POP TV bila novica, da so nekoga, ki je menda direktor KI, poskušali umoriti in da se je to zgodilo pri restavraciji Via Bona. Seveda ga je zanimalo, saj je bil sam član KI 30 let in je zaradi tega kasneje spremljal informacije. Ob desetih je prišla hči in ni vedela ničesar o streljanju. Sam je odšel v svojo sobo in pričel s kontrolo dogodkov na internetu po vseh možnih informacijskih virih. Ob pol dvanajstih je domov prišla žena, vidno pretresena in ga je najprej vprašala, če je bil doma, vprašala ga je še, če ve, kaj se je zgodilo in ji je odgovoril, da ve, da je slišal na TV-ju. Povedala je še par stvari, kako je potekalo zaslišanje, potem je odšla v svojo sobo, sam je ostal v svoji sobi in nekako se je ta dan končal. Sodišče je z vpogledom v CD (priloga C23) ugotovilo, da je bila ob 21:25 uri dejansko najava na POP TV o streljanju na Viču, vendar takrat še ni bilo rečeno niti kdo naj bi bil ustreljen (zgolj da naj bi nekoga ustrelili v glavo) niti kje točno je prišlo do streljanja (so pa bile na posnetku fotografije lokala Via Bona, vendar ni bilo povedano, da gre za ta lokal temveč zgolj da gre za fotografije iz prizorišča). Glede na navedeno drži zagovor obtoženca iz preiskave in ne zagovor iz glavne obravnave. Tako obtoženi zgolj s spremljanjem novic na POP TV ob 21:25 uri še ni mogel biti seznanjen s tem, da je bil ustreljen prav Janko Jamnik. Je pa iz podatkov o pregledu njegovega računalnika razvidno, daje obtoženi prvič vpogledal na članek povezan s streljanjem na direktorja KI ob 22:17 uri na spletni strani časopisa Delo, nato si je do 22:35 ure ogledal več spletnih vsebin v različnih časopisih, večkrat je dostopal le do glavne strani časopisa (Demokracija, Primorske Novice, Reporter, Požareport), nato si je še enkrat ob 22:39 uri v Delu vpogledal isti članek. Ob 22:58 uri je računalnik izklopil in ga nazaj prižgal že čez eno minuto. Ob 23:07 uri si je na spletni strani od Siola vpogledal članek v zvezi s streljanjem na direktorja KI, od 23:22 ure do 00:02 ure si je kontinuirano vpogledoval članke povezane s streljanjem na direktorja KI na različnih spletnih straneh. Sodišče tudi na podlagi teh intenzivnih in kontinuiranih vpogledov v spletne strani v zvezi s streljanjem na direktorja KI ugotavlja, da je obtoženi očitno spremljal novice v zvezi s tem, predvsem ga je očitno zanimalo ali je oškodovanec umrl oz. ali ima policija že kakšne informacije v zvezi s storilcem, saj sicer ni najti nekega logičnega pojasnila, da je obtoženi tolikokrat vpogledoval v različne spletne strani in iskal informacije v zvezi s streljanjem na oškodovanca, še zlasti ne po prihodu svoje žene (obtoženi pravi da je bilo to ob pol dvanajstih, Marjana Novič pa pravi, da je bilo to okrog enajstih), ko tako iz njegovega zagovora kot iz izpovedbe njegove žene izhaja, da se je vrnila domov in ga tudi vprašala, če že ve, da je bil ustreljen Janko Jamnik, obtoženi pa je celo odgovoril, da to ve in da je dobil kar je iskal ter da se ga to ne tiče, prav tako pa mu je žena na kratko razložila kako je potekalo zaslišanje na kraju samem. Obtoženi je bil tako iz prve roke, torej s strani žene, ki je bila v Via Boni, obveščen o dogajanju, pa je kljub temu še po prihodu žene intenzivno iskal novice na to temo. Iz izpovedbe Marjane Novic v preiskavi izhaja, da ji je obtoženi po njenem prihodu domov in vprašanju če ve kaj se je zgodilo, rekel nekaj v smislu, da je to iskal (torej Jamnik) in pripomnil, da se to njega ne tiče, čemur sodišče sledi. Vendar pa očitno obtožencev odgovor, da se to njega ne tiče, ne drži glede na njegove številne vpoglede v članke o streljanju. Sodišče pa pojasnjevanjem obtoženca, da če je rekel ženi, da je dobil kar je iskal, je to rekel na podlagi tega kar se dogaja na inštitutu, da se je oškodovanec začel čudno obnašati, arogantno, da so ga zanimale druge stvari, prav tako ne sledi, saj je očitno imel obtoženi lastne zamere do oškodovanca, svoj zagovor na glavni obravnavi pa je ponovno prilagodil izpovedbam zaslišanih prič v preiskavi, saj v preiskavi sam o arogantnem, čudnem obnašanju oškodovanca ter zanimanju za druge stvari namreč nikoli ni govoril.

99. Sodišče je že zgoraj pojasnilo, da je obtoženi v zvezi s prejetimi SMS-ji s strani Bartola svoj zagovor spreminjal, saj se na policiji šest dni po dogodku ni spominjal nobenih SMS-jev z nenavadno vsebino (niti, da jih je sam prejel, niti, da jih je sam pošiljal), v preiskavi osem dni po dogodku je povedal, daje dobil dva SMS-ja, na prvega je odgovoril, na drugega pa ne. Šele na glavni obravnavi je obtoženi pričel natančno obrazlagati vsebino prejetih in poslanih SMS-jev. Na podlagi pregleda telefonskega prometa obtoženca ter pregleda telefonskega prometa Bartola je razvidno, da je obtoženi kritičnega večera od Bartola prejel dva SMS-ja na katera je obtoženi tudi obakrat odgovoril (to natančneje izhaja iz točke 71 obrazložitve). Obramba je tekom postopka skušala prikazati, da poslani SMS-ji Bartola kritičnega večera niso bili naključje, temveč načrtno ravnanje Bartola, ki naj bi obtoženca s poslanimi SMS-ji obremenil. Sodišče pa takšnemu razlogovanju obrambe ne sledi. Iz pregleda izpisa telefonskega prometa za telefonsko številko Bartola 040 262 243 (list, št. 1114-1115, 1118) je namreč razvidno, daje Robert Bartol kritičnega večera 16.12.2014 med 18:41 in 18:42 uro poslal 17 SMS-jev v razmiku 1 sekunde na 17 telefonskih številk. Vse telefonske številke so imele prvih šest številk enakih (041 533) zadnje tri številke pa so se spreminjale, med njimi je bila tudi št. 041 533 291, ki je telefonska številka obtoženca. Priča Robert Bartol je v preiskavi povedal, da je tistega dne naključno vtipkal številko in poslal SMS in sicer različnim ljudem. Povedal je, da takšne SMS-je večkrat pošilja „za hec, za hobi“, tudi prijateljem, na mesec pošlje precej SMS-jev, ker ima paket neomejeno SMS-jev. Drži, da je policistom rekel, da je želel poslati SMS svojemu prijatelju Francu Lovšinu, katerega številko sicer ima v imeniku shranjeno pod Frenk tenis (pozna ga že 10 let in se družita vsaj enkrat tedensko), vendar je številko odtipkal na pamet, številko je čisto sfalil in potem njemu SMS-ja ni poslal, ga je pa poslal drugim, enim desetim, osmim ali devetim. Po predočenju je povedal, da je možno, da je SMS poslal sedemnajstim, nobenega od teh ni poznal. Novič mu je odgovoril, ne ve, če mu je odgovoril še kdo drug, bi moral pogledati v telefon. Da je SMS poslal Noviču, so mu povedali na NPU-ju, sam sploh ne ve kdo je ta človek. Dne 16.12.2014 je bil čez dan misli da v Ljubljani na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer je študiral, do treh ali štirih, potem je odšel domov, zvečer je bil sigurno doma, občasno pa ob torkih hodi na badminton v Kočevje, ne ve če je bil na badmintonu tudi tisti torek. V Ljubljani ga zagotovo ni bilo. V preiskavi je priča tudi naknadno odšla po telefon in ga pred sodnikom, tožilko in zagovornikom vpogledal ter povedal, da je SMS poslal 17-im prejemnikom različnih številk. Dobil je odgovor „mi je kura pobegnila, kaj sedaj“ s številke 041 533 291 in je iz vljudnosti odgovoril „kdo pa je tam, Robi tle“ in njegov odgovor je bil ,ja jst sm kenede“. Sam ne ve kaj pomeni „kenede“ ali je to ime ali vzdevek ali karkoli. Ne ve če mu je kdo odgovoril. Tudi 11.12. je poslal tak SMS na naključno cifro 040, pa je nazaj dobil odgovor „zmenjeno pa krompir zraven“, sam pa je poslal nazaj „pire ali pečen“ in je bilo konec. To telefonsko številko ima že od leta 2001, gre za naročniško številko pri Si.mobilu, telefon uporablja samo on. Pojasnil je tudi, da je Sodražica (gre za bazno postajo na kateri je bil Bartol ob pošiljanju prvega SMS-ja) od njegovega prebivališča Grič oddaljena 6 ali 7 km. Tudi zaslišan na glavni obravnavi je Bartol v bistvenem izpovedal enako ter vztrajal pri tem, da je kritičnega dne poslal SMS na 17 naključnih telefonskih številk, ki jih je sam ročno odtipkal, vsebina SMS-ja pa ni nič pomenila, ne ve zakaj je poslal tak SMS. Pošlje približno 5000 SMS-jev na mesec, ker ima paket, ki omogoča neskončno klicev in neskončno SMS-jev, tudi že prej je pošiljal take SMS-je, tudi z isto vsebino. Pred obravnavanim dogodkom ni nikoli slišal za Milka Noviča. Priča je tudi povedal, da se ne spomni točno kje je bil tistega dne in kaj je počel, se pa da preveriti njegova lokacija po baznih postajah. Poudaril je, da že dne 22.12., ko je bil na Nacionalnem preiskovalnem uradu, ni točno vedel, kje je bil. Sodišče sledi izpovedbi Bartola, da je kritičnega večera za hec poslal SMS z vsebino „Ob 19 dajte piščanca v pečico. Ob 20ih da bo večerja.“ naključno izbranim osebam. Priča je namreč o okoliščinah pošiljanja SMS-jev izpovedoval ves čas enako, samo dejstvo, da se ni natančno spominjal niti v preiskavi niti na glavni obravnavi kaj točno je počel kritičnega večera, pa ne vnaša nikakršnih dvomov v njegovo izpovedbo, saj je povsem življenjsko, da se ljudje za nazaj, še zlasti po poteku določenega časa ne spominjajo za vsak dan posebej kaj so počeli in kje so se nahajali ob točno določeni uri, še zlasti če ne gre za neke izredne ali nenavadne dogodke. Prav tako v izpovedbo priče ne vnaša dvomov dejstvo, da je imel SMS-je, ki mu jih je poslal obtoženi, še ob zaslišanju v preiskavi ter na glavni obravnavi shranjene v telefonu, saj je sam povedal, da je bil ravno v zvezi s temi SMS-ji klican na NPU, kasneje pa tudi zaslišan na sodišču. Sodišče izpovedbi Bartola sledi tudi zato, ker je bilo ugotovljeno, daje v roku 1 minute SMS z enako vsebino poslal na 17 različnih telefonskih številk, vse so se začele z enakimi šestimi številkami, le zadnje tri številke so bile drugačne. Iz vklopa baznih postaj (ob prvem SMS-ju bazna postaja Sodražica in ob zadnjih treh SMS-jih bazna postaja Ribnica) je tudi verjeti priči, da se kritičnega večera ni nahajal v Ljubljani, temveč doma ali v bližini doma. Priča namreč stanuje na Griču, ki je po splošno dostopnih podatkih (google maps) oddaljen 2,5 km iz Ribnice in 7,1 km iz Sodražice. Tako ni mogoče slediti navedbam obrambe, da je Bartol vmešan v umor Janka Jamnika, saj se je nahajal daleč od Ljubljane in sicer ob prvem poslanem SMS-ju ob 18:42 uri na bazni postaji Sodražica, ob zadnjih treh SMS-jih (19:49, 20:06 in 20:10) pa na bazni postaji Ribnica. Sodišče sledi navedbam Bartola, da je SMS-je z nenavadno vsebino pošiljal za hec, naključnim osebam tudi iz razloga, ker je bilo očitno, da je bil Bartol nad odgovorom obtoženca „Mi je kura pobegnila. Kaj sedaj?“ presenečen, predvsem pa ni vedel, kdo mu je odgovoril, saj je odgovoril z „??Kdo pa je tam :-) Robi tle.“. Bartol se je tako njemu neznanemu pošiljatelju predstavil s svojim imenom, obtoženi pa mu je v slengu odgovoril „JA jst sm kenede“. Sodišče sledi navedbam Bartola, da rad naključno pošilja SMS-je z nenavadno vsebino in mu je to hobi (pa čeprav nenavaden) tudi iz razloga, ker je priča zaslišan v preiskavi pred sodnikom, tožilko in odvetnikom vpogledal v svoj telefon in povedal, daje tudi 11.12. poslal enak SMS ter je od nekoga (torej je šlo ponovno za naključno pošiljanje) dobil odgovor “zmenjeno pa krompir zraven“, sam pa mu je odgovoril „pire ali pečen“. Tudi iz pridobljenih podatkov o telefonskem prometu Bartola (list. št. 1118) je razvidno, da je bil priča dejansko pogost uporabnik telefona, saj je imel v obdobju od 17.10.2014 do 14.1.2015 kar 36.354 zapisov (torej v povprečju 12.118 zapisov na mesec). Se je pa ponovno ob izpovedbi Bartola za neverodostojnega izkazalo navajanje obtoženca (str. 34 in 35 prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 18.11.2015), da mu je Bartol poleg že omenjenih dveh SMS-jev poslal še enega, na katerega obtoženi ni odgovoril, ker je imel vsega poln kufer. Sodišče temu delu zagovora ne sledi, saj je izpodbit tako z izpiski telefonskega prometa iz obtoženčevega telefona kot izpiski telefonskega prometa Bartolovega telefona.

< nazaj   naprej >