34. Sodišče ugotavlja, da ne izvedenec psiholog niti izvedenec psihiater pri obtožencu nista ugotovila kakšne duševne bolezni ali osebnostne motnje. Oba izvedenca sta tudi dopustila možnost reagiranja v smislu fizične agresije pri ljudeh, ki prej nikoli niso kazali fizične agresije. Izvedenec Kravos je pri izdelavi svojega mnenja razpolagal z mnenjem izvedenca Benedika, na glavni obravnavi mu je bilo tudi predočeno mnenje Benedika in se je z njegovimi zaključki v celoti strinjal kljub temu, da njuni mnenji o določenih vprašanjih nista konsistentni. Tako se je Kravos strinjal z Benedikom, da je pri obtožencu podana pasivna agresija, da težje obvladuje agresivna nagnjenja v smislu pasivne agresivnosti, okupiranosti, sumničavostjo, z doživljanjem drugih kot sovražnih; da je pri obtožencu možno tudi impulzivno odreagiranje napetosti, predvsem v smislu razdražljivosti, v splošnem pa svoje čustveno stanje relativno dobro obvladuje; da je obtoženi človek, ki ima visoke aspiracije in zahteve do drugih, hkrati pa se čuti razvrednotenega in oškodovanega ter je k temu v večji meri pripomogla prekinitev dela v njegovem poklicu in odpoved službe, s tem se ni sprijaznil, to ga še vedno močno vznemirja; da so poleg razočaranja in depresije pri obtožencu lahko prisotna tudi agresivna maščevalna občutja, ki pa jih relativno uspešno nadzira; da je streljanje lahko eden izmed načinov izražanja pasivne agresivnosti ter da pri obtožencu ni zaslediti znakov, ki bi kazali na prisotnost duševne motnje, ki bi mu onemogočala nadzor nad agresivnimi impulzi, pri čemer misli predvsem na telesna nasilna dejanja usmerjena proti drugi osebi. Razlika med obemi mnenji je bila v tem, da je izvedenec Benedik pri obtožencu ugotovil intruzivne ideacije (torej vsiljene misli, ki nimajo podlage v dejanskem stanju), izvedenec Kravos pa tega ni ugotovil, je pa povedal, da so testi (torej psihodiagnostični preizkusi, ki jih je opravil izvedenec Benedik) bolj natančni, iz njih je to lahko razbrati in je to možno. Sodišče zato v tem delu v celoti sledi izvedencu psihologu, saj je takšne svoje zaključke podal na podlagi testov, ki jih je opravil z obtoženim in je tudi izvedenec Kravos zanje dejal, da so bolj natančni. Sodišče v celoti sledi izvedenskemu mnenju izvedenca psihologa tudi zato, ker je izvedenec Kravos povedal, da ni v psihološkem izvedenskem mnenju ničesar s čimer se ne bi strinjal, povedal pa je tudi, da v enem pogovoru (kot ga je opravil sam z obtoženim) ne moreš zaznati toliko določenih karakteristik, pri psiholoških testih (ki jih je opravil izvedenec Benedik) pa je to bistveno lažje. Navsezadnje je za presojo osebnosti obtoženca bolj kvalificiran psiholog, saj je osebnost družboslovna in ne medicinska kategorija.

35. Sodišče tako brez dvoma sledi mnenju izvedenca Benedika in tudi na njegovi podlagi (ob upoštevanju izpovedb prič o obtoženčevem konfliktnem obnašanju in listinskih dokazov) zaključuje, da so pri obtožencu izkazana agresivna nagnjenja, ki jih obtoženec težje obvladuje, kot osebnostne lastnosti obtoženca pa je izpostavil tudi njegovo depresivno naravnanost in možna maščevalna agresivna občutja, ki pa jih obtoženec relativno uspešno nadzira. Sodišče sledi izvedencu, da se obtoženčeva agresija praviloma izraža v bolj posredni, prikriti in besedni obliki, to pa pomeni, da izvedenec Benedik možnosti drugačne oblike izražanja agresije pri obtožencu ni izključil. Mnenje izvedenca, da pri obtožencu ni prisotna duševna motnja, ki bi mu onemogočala nadzor nad agresivnimi impulzi (telesna nasilna dejanja usmerjena proti drugi osebi), ne pomeni, da ima obtoženi absolutni nadzor nad agresivnimi impulzi, temveč da obtoženčeva zmožnost obvladovanja svojih ravnanj ni okrnjena oz. da onemogočen nadzor nad agresivnimi impulzi pri obtožencu ne gre iskati v duševni motnji, temveč v drugih vzrokih.

36. Iz izvedenih dokazov (izpovedbe zaposlenih na KI ter listinska dokumentacija - priloge A2-A14, A27-A29, A27-A29, list. št. 64-68) prav tako izhaja, da sta bili v letu 2014 podani dve anonimni prijavi zoper KI oz. zoper oškodovanca in sicer seje prva anonimka (januarja 2014) nanašala na avtorske pogodbe oškodovanca in Janeza Levca, druga anonimka (aprila 2014) pa seje nanašala na posojanje denarja s strani KI Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije. Že prej v juliju leta 2013 pa je bila podana prijava na KPK v zvezi z zaposlitvijo sina Dušanke Janežič in njegove partnerke (priloga A22, A30-A32, list. št. 76-78). Tej prijavi je sledila interna preiskava na KI, nato pa oktobra 2013 tudi izredna odpoved zaposlitve Dušanki Janežič, Mateju Janežiču in Ivani Uršič. Prav tako iz izvedenih dokazov (priloge Al5-A21) izhaja, daje imel KI v kritičnem času pred delovnim sodiščem v teku še en delovnopravni spor in sicer v zvezi z odpustitvijo Dušanke Janežič, njenega sina ter sinove partnerke. Priča Miran Gaberšček je pojasnil, da je imel Jamnik nek tihi dogovor z Janežičevo, da jo je pustil pri miru, ona pa njega, vendar ko je prišla prijava iz KPK v zvezi z Janežičevo, kije evidentirala sina in njegovo partnerko, čeprav nista prihajala na delo, jo je Jamnik odpustil. Povedal je še, daje bila Janežičeva neke vrste grožnja, saj je bil Jamnik prestrašen, da bo ona naredila vse, da se vrne na inštitut, ni pa mu grozila s kakšno fizično silo. Sodišče ob tem opozarja, da je tudi obtoženi v svojem zagovoru omenjal sina Dušanke Janežič kot osebo, ki bi lahko storil to kaznivo dejanje, vendar pa je iz predkazenskega postopka razvidno, da so policisti preverili tudi Janežičevo, njenega sina in njegovo dekle (torej kje so se nahajali kritičnega večera), Mateju Janežiču so bili odvzeti tudi sledovi strelca, vendar so bili glede na vse zbrane podatke v nadaljevanju izključeni kot možni storilci.

37. Sodišče glede na izpovedbe prič tudi ugotavlja, da so ravno te anonimke Janka Jamnika močno obremenjevale. Priča Miran Gaberšček je tako povedal, daje bil direktor Centra odličnosti in je opazil, da financiranje ni potekalo čisto transparentno, Jamnik pa je bil odgovorna oseba, ki bi moral to urediti. To je bilo tudi predmet anonimke in sicer, da Jamnik opravlja delo banke na KI, kar je dejansko lahko sporno. Jamnikova sprememba obnašanja je lahko v korelaciji s časom anonimk, saj je Jamnik izjemno burno reagiral na anonimke, zelo so ga prizadele. Sam se je temu čudil, saj ima vsak direktor anonimke, Jamnik pa je govoril ,ja mene bodo uničili, mene bodo ne vem ...“. Skratka Jamniku so se zdele te anonimke nekaj usodnega, skrbelo ga je kako bodo to odobravali v medijih, razumel jih je kot precejšnjo grožnjo, zdelo se mu je, da to lahko na nek način uniči njegovo kariero in njegovo pozicijo, njegov odziv na anonimke je bil za pričo precej pretiran. Anonimke je moral pisati nekdo, ki je dobro poznal delovanje KI in pravila znotraj KI (npr. da je Levec kot predsednik upravnega odbora honoriran s strani KI, v zvezi s to anonimko pa ga je klical Jamnik še predenje to prišlo ven) in tudi Jamnik je sumil, da jih piše nekdo s KI in je potem razpredal o možnih imenih (Novic, Dušanka Janežič, Matjaž Koželj), s kom je skregan, s kom ni skregan, vendar je bil Jamnik mnenja, da obtoženi verjetno ni za temi anonimkami. Jamnik je rad sklepal avtorske pogodbe in vedel je, da če bi dal seznam avtorskih pogodb, bi bil verjetno pritisk tako velik, da bi moral celo odstopiti, zato je Jamnik razmišljal kako bi to zapakiral na en drug način, da ne bi tako izpadlo. Priča Maša Korenčan je povedala, da je bil 16.12.2014, ko so imeli upravni odbor, Jamnik drugačen, kar naprej je brskal po telefonu, po mailu, hodil ven iz sobe, ampak to je zadnje čase kar naprej počel, tako da niso domnevali, da bi bilo karkoli izrednega, saj to ni bilo neko odstopanje od obnašanja v zadnjem letu. V zadnjem letu oz. zadnjega pol leta je Jamnik spremenil krog ljudi s katerimi se je družil, drugače se je obnašal, spremenil je način življenja, imel je druge prioritete. Na KI so imeli tudi dve anonimki, prvo maja 2014, drugo pa par mesecev za tem, ki so jih vedno pripisovali Dušanki Janežič. Sigurno so ga te anonimke iztirile, reakcija pa je bila pretirana, šlo je že za zasliševanje kdo bi lahko bil, kaj bi lahko bilo in je vrtal in vrtal. Na glavni obravnavi je še izpovedala, da sama misli, da je do teh sprememb pri oškodovancu prišlo zaradi anonimk. Tudi priča Tatjana Jamnik Skubic je vedela za anonimke in njihovo vsebino, začele so se eno leto pred obravnavanim dogodkom. Prav tako je priča podrobno vedela vse o Janežičevi, njenem sinu in njegovem dekletu ter razlogu za njihovo odpustitev. Priča Janez Levec je povedal, da je bil oškodovanec, ko je prišla anonimka v kateri sta bila omenjena oba z oškodovancem, malo zaskrbljen. Anonimka je bila poslana na vse možne institucije v državi javne uprave, v vse časopise in podobno. Takoj po tem so pričeli klicati novinarji, oškodovanca so spraševali na nekulturen način in to ga je znerviralo. Priča Meta Skumavec (tajnica oškodovanca) je povedala, da so se eno leto nazaj, ko se je pojavila prva anonimka, stvari zelo spremenile, vse je postalo skrivno. Prej so vsi sodelovali, vse pisarne, potem je bilo pa vse zmeraj bolj izolirano. Nato so sledile še „kolobocije“ z Janežičevo. In od takrat naprej od prve anonimke in teh stvari z Janežičevo je bilo vse bolj strogo oz. zasebno, tudi direktor seje distanciral, bilje zaskrbljen in je hodil k vsakemu posebej, ni bilo več tako odkritih odnosov. Jamnik je začel zaklepati pisarno. Sama je pred tem imela dostop do njegovega računalnika, po tem seje to nehalo. Prva anonimka je bila s Centrom odličnosti, druga pa nekaj s financami, je pa to moral pisati nekdo znotraj KI, iz računovodskega dela, ker ti finančni podatki do nje sploh ne pridejo. Priča je še povedala, da ji je Jamnik enkrat omenil nek predal, ki ga je imel v pisarni in ji rekel, da če se bo karkoli zgodilo, naj ga izprazni, vendar je bil že po preiskavi prazen. Sama ga takrat ni resno jemala. To se je zgodilo mogoče dve leti nazaj, ne spomni se točnega datuma. Priča je po predočenju potrdila vsebino uradnega zaznamka iz katerega izhaja, da ji je direktor pred približno enim letom rekel, da naj iz predala stenske omare pospravi njegove osebne stvari v primeru, da se mu kaj zgodi, zaradi cesarje dne 17.12.2014 predal odprla in opazila, daje skoraj prazen, čeprav je imel direktor tam spravljenih več pogodb o zaposlitvi, svoje osebne papirje in bančne izpiske ene izmed nemških bank. Dne 16.12.2014 so imeli na obisku eno gospo iz Izraela. Oškodovanec je sredi dneva postal živčen, ves čas je bil na telefonu, med sestankom je skočil ven, ne ve točno kam. Tudi kasneje tistega dne na prireditvi Dedka Mraza se ji je zdel zelo nervozen in je ves čas gledal telefon.

< nazaj   naprej >