28. Ker je sodišče ocenilo, da je psihološka slika obtoženca pomembna za presojo očitanega dejanja, predvsem očitane kvalifikacije umora iz brezobzirnega maščevanja, je odredilo izvedenstvo psihološke in psihiatrične stroke. Iz pisnega izvedenskega mnenja izvedenca psihološke stroke Emila Benedika, ki mu sodišče v celoti sledi, saj je izvedenec z obtoženim opravil klinično psihološki pregled, mnenje je prepričljivo predstavil tudi na glavni obravnavi in je na vsa vprašanja odgovoril jasno, izhaja, da obtoženi ne trpi zaradi duševne motnje, ki se nanaša na psihotična doživljanja. Njegova sposobnost razumevanja oz. presoje realnosti ter sposobnost obvladovanja svojega vedenja je v splošnem dobro ohranjena, brez prisotnosti psihopatoloških elementov v mišljenju in izrazitih (bolezenskih) nihanj razpoloženja. Obtoženi je šibkeje strukturirana senzitivna osebnost, ki se težje prilagaja in predeluje čustveno obremenjujoče situacije in konflikte, še posebej tiste, ki zadevajo njegovo lastno vrednost in veljavo. Do drugih je v splošnem manj zaupljiv, pogosto ima občutja prikrajšanosti in nepravičnosti. V nejasnih in stresnih situacijah je njegova presoja lahko v omejenem obsegu izraziteje motena, npr. v smislu, da drugim napačno pripisuje sovražne namene in se čuti ogroženega. Agresivnost se pri njem praviloma izraža bolj v posredni, prikriti in besedni obliki. Izvedenec dopušča možnost, da je pri obtožencu možno tudi impulzivno odreagiranje napetosti (predvsem v smislu razdražljivosti), v splošnem pa svoje čustveno izražanje relativno dobro obvladuje. Pri obtožencu ni zaslediti znakov, ki bi kazali na prisotnost duševne motnje, ki bi mu onemogočala nadzor nad agresivnimi impulzi, pri čemer misli predvsem na telesna nasilna dejanja usmerjena proti drugi osebi. Obtoženi se nahaja v kroničnem stresu, prizadet je njegov občutek lastne vrednosti. Je človek, ki ima visoke aspiracije in zahteve do drugih, hkrati pa se čuti razvrednotenega in oškodovanega. K temu je v večji meri pripomogla prekinitev dela v njegovem poklicu in odpoved službe. S tem se ni sprijaznil, to ga še vedno močno vznemirja. Poleg razočaranja in depresivne naravnanosti so lahko pri njem prisotna tudi agresivna, maščevalna občutja, ki pa jih relativno uspešno nadzira, t.j. niso povezane s hujšimi duševnimi motnjami v smislu psihoze. Gre za splošno čustveno naravnanost, saj na podlagi klinično-psiholoških testov ni mogoče določiti konkretnih oseb, do katerih jih goji. Na podlagi anamnestičnih podatkov, ki jih je podal in podatkov iz sodnega spisa pa lahko zaključi, da gre predvsem za njegove bivše sodelavce na KI. V dopolnitvi mnenja je izvedenec še navedel, da s klinično psihološkim pregledom lahko ocenjuje splošne osebnostne značilnosti in možno prisotnost psihičnih oz. duševnih motenj, ne pa tudi zavestnih, načrtovanih dejanj, kijih ocenjevanec med pregledom lahko zanika, če jih sam ne želi razkriti. Glede na obtoženčeve osebnostne značilnosti in čustveno stanje zato lahko samo dopusti možnost uporabe fizične agresije, ne more pa tega potrditi, saj tega psihološki pregled ne dopušča. V zvezi z izgubo dolgoletne službe je izvedenec dodal, da ta vsekakor spada med hude stresne dogodke, ki običajno čustveno prizadenejo posameznika, vendar pa prizadeti praviloma skozi določeno obdobje čustveno predelajo to izgubo in usmerijo svojo energijo drugam. Pri obtožencu pa se to ni zgodilo, saj je še vedno močno okupiran z dogodki iz časa, ko je bil še zaposlen na KI. Se vedno ga močno vznemirjajo občutja krivice, oškodovanosti in razvrednotenja, ki so povezana s to izgubo.

29. Izvedenec Benedik je bil zaslišan tudi na glavni obravnavi kjer je na kratko povzel svoje glavne ugotovitve. Dodatno pa je še pojasnil, da obtoženi jemlje antidepresiv Cipralex od leta 2009 dalje, takšno jemanje antidepresiva skozi daljše časovno obdobje pa je pogosto in bi pri njem lahko govoril o blažjih depresivnih doživljanjih. Ima motnje na osebnostnem področju (pasivna agresivnost, paranoidna doživljanja, sumničavost, nezaupljivost), ki mu prinašajo težave v doživljanju sebe in drugih ljudi v medosebnih odnosih, vendar se to ne uvršča v klasične psihiatrične motnje. Pri osebah, ki so pasivno agresivne, je možno, da pride na določeni točki do fizične agresije, tudi če prej v življenju nikoli niso bile fizično agresivne. Znano je, da povsem običajni ljudje v specifičnih okoliščinah lahko postanejo zelo agresivni, zato je možno oz. verjetno agresivno reagiranje pri osebah, ki prej niso bile. Pri obtožencu so bile določene situacijske okoliščine, ki so v tem obdobju povečale njegov stres in občutja prizadetosti. Pri obtožencu je presoja manj jasnih in kompleksnejših situacij lahko motena, ker je v svojih prepričanjih precej rigiden in manj prilagodljiv, kar pomeni, da gre za paranoidna doživljanja, torej občutki, daje ogrožen, da mu ljudje delajo slabo. Pri obtožencu se agresivnost običajno izraža v posredni, prikriti obliki kar je mišljeno v smislu verbalne kritike, pisanja, to, da doživlja, da mu drugi ljudje hočejo slabo je na nek način prenesena agresivnost navzven, pa potem doživljanje kot da je on žrtev. Svojo lastno agresivnost projicira navzven, kar pomeni, da se običajno agresivnost ni odražala v nekem neposrednem napadu v fizični obliki, ampak bolj v prikriti obliki, kritike, pritožbe. Obtožencu je bolj ležala vloga opozicije v smislu, da je imel veliko kritik na račun šefov, na nek način pa ga je bilo malo strah, da bi sam postal šef. Pri njem je izvedenec tudi odkril občutke jeze in tesnobe, agresivna nagnjenja zna relativno dobro obvladovati, običajno je jezo izražal v pasivni prikriti obliki, skozi verbalno kritiko, prepir. Obtoženi je prepričan, da je tarča zarote, v zvezi s službo na Kije imel že v začetku občutek, da on ni tisti pravi, kar je bolj interpretiral skozi politično usmeritev, da ni zaželen, daje bil vedno nekako odrinjen. Obtoženi v stresnih situacijah lahko odreagira na različne načine, ena možnost je zloraba alkohola, druga možnost je okupiranost z občutji žrtve. Hitro poskuša projicirati težave na druge ljudi, okriviti druge ljudi in potem skuša doseči, da bi odpravil to krivico. Izvedenec je pojasnil, da na takšno možnost reagiranja sklepa iz ocene obtoženčevih osebnostnih značilnosti. Pri obtožencu ni opazil zelo jasnih znakov, ki bi kazali na manipulativnost, je pa ugotovil, da obtoženi ni bil povsem odkrit pri določenih odgovorih (vprašanje glede uživanja alkohola). Tudi v testih, ki jih opravljajo, so neki indikatorji na podlagi katerih lahko odkrivajo nepristno predstavljanje, je pa pri inteligentnih osebah (kamor glede na ugotovitve izvedenca psihiatra obtoženi nedvomno spada) to težko odkriti. Izvedenec je še pojasnil, da v psihologiji ločijo med agresijo in agresivnostjo. Agresivnost je običajna osebnostna lastnost prisotna pri vseh ljudeh. Agresija pa pomeni destruktivnost, uničevanje, torej agresivnost v negativnem smislu. Pri obtožencu je podana tako agresivnost kot tudi agresija, ker ima težave v smislu pasivne agresije, saj težje obvladuje ta agresivna nagnjenja. Doslej jih je obvladoval bolj v smislu pasivne agresivnosti v smislu okupiranosti, sumničavosti, z doživljanjem drugih kot sovražnih, kar je izvedenec ugotovil na podlagi psihološkega pregleda - intervjuja ter psiholoških testov. Izvedenec je povedal tudi, da je streljanje s katerim se je ukvarjal obtoženi, lahko tudi eden izmed načinov izražanja pasivne agresivnost, torej da strelja v tarčo.

< nazaj   naprej >