Članek
Ljubljana, zeleno in zdravo mesto
Objavljeno Sep 29, 2014


							 Damjan Damjanovič

Varstvo okolja in trajnostna mobilnost v bodoči zeleni prestolnici Evrope. 

LJUBLJANA, ZELENO IN ZDRAVO MESTO

Da se je Ljubljana letos uvrstila na seznam Zelene prestolnice Evrope 2016 (za Bristolom leta 2015), je priznanje za zapiranje nekaterih mestnih predelov za promet in širjenje površin za pešce, vendar samo to in zamenjava avtobusov (namesto diesel plin), ne pa strukturno izboljševanje razmerja med osebnimi prevozi in javnim prometom ne bo dovolj. Če se zavedamo, da imamo slabo kanalizacijsko omrežje (12% prebivalcev še vedno brez kanalizacije – onesnažena Ljubljanici kaj pomaga, da se Ljubljana vedno lepše zrcali v vedno bolj strupeni vodi... to je huje kot Potemkinova vas), zastarelo mrežo vodovoda in toplovoda, pomeni, da bo še veliko treba narediti, da bomo upravičili zaupanje, kajti širjenje pasov na vpadnicah, pozidovanje zelenih klinov in najboljših plodnih površin in zidava nad vodnimi zajetji, pozidava v krajinskem parku Rožnik – Drenikov vrh niso trajnostno naravnani ukrepi. 

Prizadeval si bom, da obstoječe zelene kvalitete Ljubljane še izboljšamo, zato bomo s strokovnimi rešitvami urbani razvoj usmerili v reurbanizacijo slabo urbaniziranih predmestij in ob krake vpadnic in poskrbeli za plodne površine in zelene kline (ki so jih po Fabianiju, Plečniku in Ravnikarju ščitili vsi urbanisti v 20. stoletju, sedaj pa so ogroženi), zaščitili bomo vodna zajetja (obnova vodohramov in vodovodnega omrežja...). Zelene kline je sistematično treba povezati z zelenim sistemom mesta – parki, Rožnik, Grajski grič in Golovec... Kajti zdrava pitna voda iz pipe je ključnega pomena, zdrava hrana, ki naj v največji možni meri prihaja iz okoliških vasi, (večji delež samooskrbe - ne pa kemično obremenjene hrane iz italijanskih veletržnic...), kar je cilj mnogih Evropskih mest, pri nas pa to še in že dokaj dobro deluje in je treba še okrepiti na Ljubljanski tržnici (obnoviti samo tržnico), ne pa ogrožati to veliko vrednoto z malo garažno hišo (ki lahko uniči tržnico in srednjeveško arheologijo...), blizu pod Grajskim gričem pa lahko zgradimo večjo, prometno, ekološko in urbanistično veliko bolj primerno.