Strategije upravljanja propada kmetijstva in prestrukturiranja

OddajDanijel Mivšek, dne 2019-06-01 ob 06:13:58

Strategije upravljanja propada kmetijstva in prestrukturiranja

Da obstaja neka usklajenost med akterji v slovenskem lokalnem in državnem upravnem sistemu, policijo in sodstvom, ni dvoma. To je povsem neizogibno in logično, o tem ali delujejo zarotniško, pa naj si svoje mnenje ustvari vsak sam.

V tem opisu dogodkov in priloženih dokumentih nameravam predstaviti vpogled v celoto življenja enega samega kmeta in se vsebina iz naslova ponuja kot predmet raziskave z udeležbo. Vsa dejstva so dokumentirana z materialnimi viri, pričevanji in zapisi spominov, predvsem pa s splošno znanimi dejstvi. V tem uvodnem delu je namen vsebine in njihovo potencialno povezanost razgrniti v prostoru in času. Da ne gre zgolj za sumljiva naključja, je moč sklepati iz zanimivih povezav med akterji v naklonjenostih in odbojnostih interesov; iz zlorab družbenega vpliva in morda skrivnih navez; na videz legitimnih vzvodov upravljanja in tudi sojenja; vplivanja na potek dogodkov; vzpodbujanja ali zaviranja nekega naravnega in spontanega družbenega procesa in nasploh različnih vidikov bivanja v Sloveniji. Gre za subjektivno doživljanje in hkrati za poskus objektivnega opazovanja dogajanj. Vzporedno gre za aktivnosti akterjev in vzajemno odzivnost drug na drugega, za odzivnost upravnega sistema kot celote akterjev, povezanih v skupni interes in parcialne interese akterjev, pri čemer je pogosto neodzivnost ključna in zavestno izbrana oblika »delovanja« vpletenih akterjev.

Zgodovino moje kmetije in s tem moje družine so določali naslednji dogodki:

- prevara z vinogradom in obljubljenim subvencioniranjem strojnega parka ter Kmetijsko-zemljiške skupnosti Medljan,

- onemogočanje dostopanja na tržišče in neizvajanje pogodbe o odkupu pridelka v Kmetijski zadrugi,

- grožnje z zaporom in izsiljevanje mojega očeta s strani zaposlenih v Kmetijski zadrugi,

- prepoznanje povezave med osebnimi tragedijami, povezanimi z zdravjem in izbiro načina pridelave,

- moja udeležba v civilni pobudi za ekološko kmetijstvo,

- razcvet in razgradnja prostega trga v Sloveniji,

- državni prevzem civilne iniciative ekološkega kmetijstva v državne strukturirane sheme kmetijstva in monopol nad pojmoma EKO in BIO,

- grožnje z zaporom, globami, zasegom premoženja in prisilnim delom s strani kmetijskih inšpektorjev, MKGP, Upravne enote Izola, odvetnika, meni kmetu v zadnjih 10 letih,

- kriminalizacija kmetijstva kot alternativni sistem finančnih obremenitev kmetijstva in kod vzvod upravljanja propadanja posameznih kmetij,

- kriminalizacija prej stoletja legalnih praks v kmetijstvu pod krinko urejanja področij in domnevne prehranske varnosti,

- neskončni zapleti pri pridobivanju subvencij, in zato odklonitev subvencij in posredovanja statističnih podatkov,

- upravljanje podatkov na MKGP in AKTRPRS in potvarjanje podatkov za potrebe upravljanja,

- izguba in nato založitev s ponovnim odkritjem celoletnih podatkov o upravljanju subvencij,

- privatizacija upravljanja z državnim premoženjem, kmetijsko zemljo, v lasti vseh državljanov,

- Razcep med upravljanjem SKZGRS z zemljišči, ki razpolaga z državno zemljo po načelih zasebnega poslovanja, ob ohranitvi posebnih privilegijev vezanih na samo državno lastnino, ter državo, kot nosilcem odgovornosti za predmet razpolaganja po privatizacijskih principih, torej ločene pravne osebe,

- onemogočanje enakosti kmeta pred zakonom in postavitev temeljev za razprodajo slovenske javne zemlje, na videz legalno krajo ali prevzem zasebne zemlje.

Ali so MKGP, SKZGRS, Občina Izola in lokalna Policija delovali zavestno usklajeno pri uničenju moje kmetijske pridelave skozi obdobje 15 let in ali sedaj usklajeno molčijo?

Sklad je ves čas „vzdrževal“ svojo, z drevjem zaraščeno podrto škarpo na mojem zemljišču in me onemogočal pri samozaščiti pred divjadjo, saj je na podrti škarpi, poraščeni z grmovjem in drevesi nemogoče urediti učinkovito ogrado proti vsakodnevnemu prehodu tropov srn in prašičev, ki še danes tam prečkajo. Divjad je k meni pošiljala Občina Izola s čezmejnim projektom Revitas, v gozdu, za kar naj Zavod za gozdove ne bi dal dovoljenja. Kmetijska pridelava, ki je zaradi pritiska divjadi iz gozda, omejena le še na 150-metrski krog ob hiši, kjer delno uspešno preprečujem škodo po divjadi, je že prek deset let poplavno ogrožena z občinsko lokalno cesto Šared-Medljan. Policija je bila celo desetletje v praksi ukrepanja neuspešna ali neodzivna na prijave voženj motokrosov v gozdu, zdaj se je izrekla za nepristojno.

Onemogočanje samozaščite je iz leta v leto pridobivalo na večplastnosti naklepnega uničenja moje dejavnosti s strani javne uprave. Pri rekonstrukciji skladove škarpe, neizogibne ovire na poti samozaščite pred konstantnim množičnim vdorom divjadi, vsaj na ožjem območju ob hiši, sem resno zbolel na ramenskem obroču. Ob onemogočanju samozaščite pred divjadjo je Sklad istočasno še dodatno začel izvrševati še povišane najemnine na mojih premičninah, to je kmetijskih strojih, ki sem zanje varčeval in jih plačeval 20 let, da sem jih lahko kupil rabljene. Sklad je bil pisno izdatno obveščen z vlogami za obročno plačilo najemnin, vlogami za odpis najemnin in vlogami za delno prekinitev pogodbe o posledicah povsem degradiranih zemljišč, po neustrezno izvedeni melioraciji v Šmarski dolini, povprečno najmanj 50 % degradacije vseh površin po divjadi zaradi izgona divjadi iz gozda s projektom Revitas in zavestno ignoranco Policije do desetin prijav motokrosa v bližnjem gozdu po vseh kmetijskih površinah skozi obdobje 15 let ter po poplavah zaradi občinske črne gradnje lokalne ceste na Medljanu. Občina Izola ves čas od leta 2005 dalje aktivno in pasivno sodeluje v projektu uničenja moje dejavnosti z lokalno cesto, ki je po asfaltiranju postala umetni hudournik, usmerjen v moje obdelovalne površine in dom na slemenu hriba. Razmerje z Izolsko Komunalo zaradi moje »nezadostne proizvodnje smeti« za vse večjo prostornino kontejnerja smo sporazumno uredili na sodišču, po izvršbi nerealnih računov.

Zaradi nepravilnosti, ki jih je izvajala serija služb MKGP in ARSKTRP v zvezi z dodeljevanjem subvencij, delom inšpekcij in ekokontrolorjev, so tudi ti bili izdatno obveščeni o posledicah njihovih spornih ravnanj, in so jasno lahko z informacijami upravljali v mojo dodatno škodo, in to počno še vedno, sicer ne bi mogli zagotoviti propada nekaj kmetij dnevno na ravni države. Kmetije pač same od sebe ne propadajo tako množično, če so prej živele stoletja.

Inšpektor za kmetijstvo se ukvarja z vsakim grmom na zasebnih parcelah, poznam serijo zgodb in jih lahko začnem dodatno zbirati. Gozd na skladovi podrti škarpi na mojem zemljišču ga desetletja ni zmotil, kar pomeni, da smo kmetje za MKGP predmet bolestnega izživljanja, za SKZGRS pa vir goljufive pridobitniške dejavnosti. Enako lahko trdim za vinskega inšpektorja, ki se z menoj želi poigravati kot mačka z miško. Pri tem mu slovenski pravni in upravni sistem nudita vso podporo. A MKGP ne zna na javnem interesu in prehranski varnosti utemeljiti zbiranja statističnih podatkov o moji pridelavi grozdja in vina, saj ga k temu neuspešno pozivam že deset let. Jasno, da gre za dolgoročne zasebne posle javne uprave, zlite s kapitalom, z zlorabo javnih sredstev za investicije v vinogradništvo in vinarstvo. Agencija za kmetijske trge skrbi, da bo z javnimi sredstvi kmalu postavljen vsak vinograd v RS. Kako sedaj opravičiti 15.000 evrov glob, pravnih in upravnih taks, neustavno terjanih članarin KGZS in že izterjanih terjatev na mojem računu od leta 2010? Kako opravičiti grožnje z zaporom in prisilnim delom, grožnje z izterjavo premoženja in premoženjskih pravic ter razpolaganj, vključno z nepremičninami, na osnovi programa prestrukturiranja zaposlitev javnih uslužbencev - carinikov, brez osnove v trošarinah ali davkih, z izgovorom o nujnem zbiranju statističnih podatkov zaradi javnega interesa, sive ekonomije in prehranske varnosti, ki za fizične osebe ni obvezno?

Na FURS-u so mi letos aprila zagotovili, da nisem dolžan nobenih davkov, čakam le, da mi obračunajo davek na oddajo zemljišča v najem. MKGP sem pozval, naj mi sporočijo smrtnost po žveplu, dodanem v vino k vsem kemikalijam, katerih pa ne iščejo. Na analizi žvepla je namreč utemeljena prehranska varnost vina in 15.000 evrov glob na mojem bančnem računu! Prostovoljnega dela sem v življenju opravil za več desetkrat toliko, kot bi bile vredne te globe, posebno če upoštevam na 500.000 evrov ocenjeno škodo in dodatno sistemsko upravno nasilje, ki sta ju nad samo mojim kmetijskim gospodarstvom in družino v le 15-ih letih povročili in izvedli MKGP, Občina Izola in Vladni urad za kohezijo, ob sodelovanju s Policijo, s »športno turistično dejavnostjo« v bližnjem gozdu, in SKZGRS z naklepnim oviranjem postavitve ograde pred posledicami te javne investicije in s svojimi podrtimi škarpami v državni lasti. Naj omenim še 1.500 m3 materiala, nasutega na državni zemlji v plazišče nad(!) mojo nepremičnino in prevaro SKZGRS glede kvalitete zemljišča, oddanega v najem, ki ga sklad ni hotel pod svojimi lastnimi pogoji vzeti nazaj iz zakupne pogodbe. SKZGRS po g. Brusu javno trdi, da v zvezi z ničemer, kar se tiče državne zemlje, ki jo upravlja, nima nobene odgovornosti.(se nadaljuje)

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
0
Ni komentarjev
Danijel Mivšek
Danijel Mivšek
Objavil/a 2019-06-01 06:13:58 (Jun 01, 2019)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Koga (kdo) skrbi (za) propad slovenskega kmet(ijstv)a?
Slovenija: Svetovno prvenstvo v samouničevanju
Strategije upravljanja propada kmetijstva in prestrukturiranja
Zavedeni v nasilje nad divjadjo?
Meni: Vino v posteljici prehranske nevarnosti
Mikoriza slovenske javne uprave
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj