super je, imaš jih različnih, pa japonsko kopel, pa đakuzle, zunanjo finsko, veliko sončno teraso, kjer se sredi zime gol nastavljaš soncu in kadiš čike, bio jabolke, vodne postelje, the shit.

vse super in dandy, dokler se tam nekje v petek po šihtu, po četrti uri, v njo ne zgrnejo mase neumnih brezvratnežev, ki jim je pač fensi "bli smo v savni," pa tisti, po 40 letu starosti, z napredujočimi plešami, tretjerazrednimi, kao bajkerskimi tatuji, "še vedno smo mladi in lahko fukamo" tripom in njihovi ženski ekvivalenti. in se ti naguzijo valda vsi tam v tisto pussy zeliščno (cca 50% vlaga, 50 stopinj vročine).

obnašajo kot glupi tinejđerji, kar, mentano seveda tudi so, z "šank glasnostjo" govorijo o službah, kopalnicah, kurilni sezoni, se zvijajo, smejijo in dihajo kot ranjene glupe hijene. vsako novo kapljico toksičnega švica glasno komentirajo in z občudovanjem in neverjetno predanostjo opazujejo kako jim iz svinjskih polovic od riti po finih brezovih deščicah curlja tista "spet smo preveč žrli za praznike" mast. 

kaj ti pol pomaga vsa tista blaga zeliščna aroma pa nežna svetloba, zemeljske barve, pomirjujoča zen muzika?!

nč, gremo v finsko, tam jim je prevroče, ne zdržijo vročine, tam je mir, tišina, kot naj bi blo, kot ti piše na vseh zidovih all over v Pravilih jebenega savnanja. in sediš, vse super, vse 5, dokler ne uletijo 3 neki liliputanci črni, z v piko sređenimi fensi bradicami in kosmatimi leđi - jebeni talijani, digići. niso dolgo morili, kake 3 minute, je blo prevroče, so pa uspešno sjebali doživetje tam eni normalni. govorit itak ne znajo, pa zarad vročine tut ne morejo, lahko pa bulijo in žmigajo kot žabe v solati, pa rukajo se s komolci kot otroci pri maši. fuck! 

kmalu pridejo še tisti kul oldschoolerji iz zeliščne, tut oni oddahnit na teh 100 stopinj, tut oni niso zdržali v "diskoteki." namignemo si v smislu "jebiga, popoldne v petek več ne gremo," se nasmehnemo, skočimo še pod ledeni slap, ugriznemo bio jabuko, se zvagamo (oni kolk so zgubili, jst, če nisem zgubil preveč), oblečemo in gremo. 

sej ne rečem, tut sam sm teliček, pa neroden, pa glasno in negravžno preklinjam, ko si skor zlomim prst ob ležalnik, pa zaspim in smrčim kot star stric po litru vina tam, na vodni postelji v zen sobi, ampak too much je pa vseeno too much.