Komunistično izkoriščanje osvobodilnega boja za izvedbo revolucije je izvirni greh izdaje svojega naroda, 3. del

Oddajdamjan likar1, dne 2019-05-09 ob 08:28:45

Tretji del odlomkov iz knjige Bermanov dosje, avtor Aleksander Bajt, ki 70 let trajajoče komunistične pravljice o herojskem narodno-osvobodilnem boju proti okupatorju postavljajo na laž. Zaradi teh laži in etiketiranju nasprotnikov z izdajalci, so komunisti uspeli obdržati oblast tudi po osamosvojitvi in še naprej siromašijo Slovenijo. Sedaj je čas, da dobro misleči ljudje, kateri so nasedli tem lažem, spregledajo. 

Lojze Ude, ki je odločno nastopal proti nasilju ter prezgodnjemu in neracionalnemu oboroženemu odporu: »Ljudem, ki po Ljubljani tako govorijo, da žrtve morajo biti, odgovarjamo: zakaj se vam pa lastne žrtve zde predragocene?« Vodilni komunisti so znali namreč presneto dobro poskrbeti za svojo varnost.

Tito je v svojem puljskem govoru 11. novembra 1956 skoraj dobesedno povedal, da so bile žrtve jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja zanj res dosežek, četudi ne tako zaneseno preroško kot Kardelj, po katerem je bilo pobijanje političnih nasprotnikov pogoj za srečno prihodnost vesoljnega človeštva.

 

 

Kdor sproži v vojnopolitičnih razmerah, v kakršnih je bila leta 1941 Jugoslavija, osvobodilni boj, ki zahteva smrt ene desetine prebivalstva, ne more biti drugega kot norec, kdor ga sproži kot sredstvo za dosego kakšnega parcialnega cilja, pa nič drugega kot velezločinec, kriv genocida.

Odločitev komunistov za revolucionarni prevzem oblasti omogoča nekaj pomembnih sklepov: s to odločitvijo so se komunisti postavili nad narod. Ni jim bilo mar, kaj misli slovenski narod, kakšne so njegove želje in potrebe. Odločili so se enostransko mu vsiliti svojo voljo, odločati namesto njega, v njegovem imenu.

Komunisti so z zvijačo, točneje s prevaro pridobili pod krinko osvobodilnega boja za revolucijo velike dele slovenskega prebivalstva. To je gotovo nekaj najpodlejšega in najbolj zavrženega, kar lahko kdo zagreši nad svojim narodom. Načrtno izkoriščanje osvobodilnega boja za izvedbo boljševiške revolucije je brez dvoma izvirni greh izdaje svojega naroda.

Namen odpora je zaščita prebivalstva, vsega prebivalstva, ne glede na njegove politične nazore in pripadnost, ne njegovo uničenje. Kdor misli, da je bilo za uspešno osvoboditev naše dežele potrebno pobijati nasprotnike komunizma, mora biti ali popoln bedak ali pa zakrknjen zločinec. Kdor misli, da ni bilo mogoče osvoboditi dežele brez izgube 1.7 milijona jugoslovanskih življenj, kolikor jih je naštel Tito, prav tako.

Komunist Djilas: »Dokler ideologija omogoča koristno ravnanje (na primer sodelovanje z okupatorjem – A.B.), je življenjska.« Seveda je spregledal, da je imel v primeru svojih sovražnikov za takšno koristno delovanje povsem drugačno ime: narodna izdaja. Mihailovićevo sodelovanje (z okupatorjem), ki so mu ga vsilili partizani, je bilo legitimno, komunistično, ki so si ga vsilili sami, pa nelegitimno.

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=847

 

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
2
APMMB2
2
May 16, 2019
Komunisti, danes pa njihovi nasledniki, govorijo o boju. Govorijo o vojski, ki se je uprla okupatorju.
Če je tako, potem je partizanski boj potrebno oceniti tudi s povsem vojaškega stališča. Partizansko vojsko pa kot vojsko, ki se bojuje.
Za vojskovanje veljajo določena pravila. Vojska mora imeti določene formacije. Mora biti organizirana po določenih načelih.
Tudi za dejavnost vojske veljajo določena načela.
Če upoštevamo vse to, šele lahko ocenimo, kaj je bia partizanska vojska, je bila uspešna in, ali je sploh osvobodila Jugoslavijo in Slovenijo.
Vse bolj se razrašča problem z zgodovino tega obdobja. Tisti, ki so pisali zgodovino umirajo, ali pa nihova moč bledi, zato se vse bolj kaže, da je vsaj slovenska zgodovina za obdobje od leta 1941 naprej hudo popačena. To popačenost skušajo nekateri spraviti v red in želijo, da bi slovenska zgodovina tega obdobja le izkazovala kolikor tolikor ralno sliko. To je mukatrpen proces, saj se v javnosti zagovorniki NOB in socializma trudijo na ve kriplje, da bi takšne poizkuse poimenovali revizionizem, potvarjanje zgodovine in napad na slavno preteklost.
Prava zgodovina mora biti osvobojena vsake ideologije in mora pošteno in realno prikazati dogodke, takšne, kot so se odvijali. Brez olepševanja, brez ideoloških primesi, brez zavajanja.
Slovenska novejsša zgodovina je zelo nezanesljiva, saj jo še vedno obvladujejo namerna zvajananja, skoraj vsa pa je je preveč uklenjena v idelološke oklepe marksizma in socializma.
NOB je del zgodovina in tudi del vojskovanja.
Se pravi NOB je bil široko gibanje, v katerem je bilo tudi vojskovane in je kot pomemben faktor nastopala tudi partizanska vojska.
Prav ocena te vojske in vojskovanja pa še ni bila podana s povsem vojaškega stališča, se pravi, kako učinkovita in usešna je sploh bila pratizanska vojska.
Partizani so imeli toliko in toliko vojakov. Bili so tako in tako boroženi. Tako in tako so se bojevali. Za boje so uporabljali takšno in takšno taktiko. Izvedli s toliko in toliko napdaov. Kaj so z njimi dosegli? Kaj je to pomenilo za napadene okupatorje? Kakšno dejansko škodo so jim prizadeli? Koliko so jih izločili iz boja? Kolikšno ozemje so z boji osvobodii?
Na katerih frontah je partizanska vojska okupatorja porazila in ga trajno pregnala? Ali se je kje v Sloveniji vojna končala prej zaradi partizanskih vojaških uspehov? Kaj so bili boji, ki so se odvijali po uradni kapitulaciji Nemečije?
Takšna in podobna vprašanja bo potrebno pojasniti in šele , ko bo podana temejita ocena, bo možno trditi o uspešnosti NOB in partizanov.
Takšne ocene ni, zato so na voljo le špekulacije. Najbolj zanesljiv je podatek, da smo Slovenci plačali enega najhujših krvnih davkov v Evropi. Imeli smo naveč žrtev, pred vsem civilnih.
Resno se je potrebno vprašati, ali se je res okupator najhuje znesel nad Slovenci, ali pa so bili partizani tisiti, ki so se borili z napačno taktiko in povzročali žrtve.
Danes, ko smo v času, ko se je pred 74 leti Slovenija osvobodila se lahko resnično vprašamo, ali so Slovenijo osvobodli partizani, ali pa je postala "svobodna" zaradi kapitulacije Nemčije in okupatorjev.
Zanesljivo vemo, da je Slovenija postala žep v katerega so se ujele okupatorske vojske, saj ozke doline in kofiguracija terena, zlasti Karavanke niso omogočile umikajočim se okupatorskim vojskam dovolj hiter umik. Ujele so se in postale tarča partizanom. Kdo je te silne vojske prisilil k umiku? Ali obsežno vojno delovanje partizanov, ali porazi v Normadiji ,pri Stalingradu, Kursku in drugod na vzhodnih bojiščih?Končno: ali so zasluge partizanov res tolikšne, da še sedaj vsaj tretjina državljanov v Slovenije živi od nihovih zaslug. Namreč vsaj tretija državljanov v Sloveniji je prvorazrednih, ki uživajo privilegije pri zaposlitvi, pri karieri, pri dostopu do volivnih uspehov, pri izobrazbi, pobirajo večino džavnih nagrad in odlikovanj.
#2
Zim Zelen
3
May 15, 2019
Brez upora bi bile vse dežele z Sovjetsko zvezo vred, Velika Nemčija. Katera politična opcija je bila takrat še vstanju onemogočiti Hitlerja in njegove zaveznike?
#1
damjan likar1
damjan likar1
Objavil/a 2019-05-09 08:28:45 (May 09, 2019)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Nasprotovala paktu med nacisti in komunisti, zato so jo zaprli, 8. del
Nasprotovala paktu med nacisti in komunisti, zato so jo zaprli, 7. del
Nasprotovala paktu med nacisti in komunisti, zato so jo zaprli, 6. del
Nasprotovala paktu med nacisti in komunisti, zato so jo zaprli, 5. del
Komunistično izkoriščanje osvobodilnega boja za izvedbo revolucije je izvirni greh izdaje svojega naroda, 4. del
Komunistično izkoriščanje osvobodilnega boja za izvedbo revolucije je izvirni greh izdaje svojega naroda, 3. del
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
maj 2019
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj