Članek
Stalin je formalno pooblastil Tita, naj se pridruži nemškim četam in se skupaj upre anglo-ameriškim silam
Objavljeno Apr 02, 2019

Poboji v Hudi Jami: Ker se je vse to dogajalo večinoma ponoči, je uspelo petnajstletni deklici, da je še pred vhodom v rov pobegnila. Naneslo pa je, da je za pomoč prosila nekega zagrizenega terenca, ki ji je s krampom najprej izkopal oči, ter jo nato prinesel do vhoda v rudnik, kjer so jo pokončali. Pred nekaj leti se je tisti človek obesil, tako so pripovedovali tamkajšnji vaščani, ki vedo za celotno zgodbo.

 

Visok Hitlerjev uradnik Wilhelm Höttl je v svoji knjigi »The Secret Front« omenil, da so spomladi leta 1943 prestregli na Madžarskem Stalinovega kurirja, ki je nosil naslednje sporočilo Titu: »Kremelj je dobil zaupno informacijo, da je Churchill pregovoril Roosevelta za izkrcanje na jadranski obali, kar je v nasprotju z dogovorom v Moskvi. Če bo prišlo do takega poskusa, Stalin formalno pooblašča Tita, naj se pridruži nemškim četam in se skupaj z njimi upre anglo-ameriškim silam. V tem smislu odobrava, naj se Tito poveže z nemškim vrhovnim poveljstvom.« Kmalu potem je Tito ubogljivo poslal v Zagreb svoje visoke predstavnike na sestanek z nemško delegacijo. O tem piše tudi Djilas v svoji knjigi »Wartime«. Tam omenja, da so imeli dva sestanka, na katerih so se dogovarjali o prekinitvi bojev z Nemci. Djilas še izrecno omenja: »Nismo odstopili od deklaracije, da se bomo bojevali proti Britancem, če se bodo le-ti izkrcali.« (In to z orožjem, ki so jim ga ti poslali za boj proti Nemcem!)

 

 

Primitivni partijski »apartčiki«, ki jim je stopilo v glavo, da so imeli oblast nad drugimi, so silili ljudi v vse mogoče aktivnosti, ki so bili včasih popolnoma nepotrebne ali celo škodljive, kot da hočejo ljudi oropati prostega časa in potrebnega počitka samo zato, da bi jih imeli pod nadzorom.

Znanec mi je povedal, da ga je neki partijec zatožil na partijskem sestanku, ker je izvedel, da je vegetarijanec.

Tisti Sovjeti, ki so šli skozi Prekmurje, so posiljevali slovenska dekleta in žene prav tako, kot so počeli že v Nemčiji. Takrat so Prekmurci izkusili, kakšen je pristen »praktični komunizem«, ki ga je k nam prinašala »Rdeča armada«.

Volili smo tako, da smo morali vreči gumijasto kroglico v tako imenovano »belo« leseno skrinjico. Namesto skrinjice za opozicijo, je bila tam enaka, vendar črno pobarvana. Ker si Prekmurci niso želeli takšne vrste »svobode«, so večinoma zmetali kroglice v črno skrinjico. Ko so od tam sporočili nepričakovane izide volitev generalu Mačku, je preprosto ukazal, naj pretresejo večino kroglic iz črnih v bele skrinjice. Tako so tudi tam »zmagali« komunisti. Zaradi takšnih »volitev« je zmagala edino dovoljena komunistična stranka, in to z ogromno večino.

Ker je javno kritiziranje novega režima lahko imelo hude posledice, so študenti to izražali na skrivaj. Npr. v stranišču na Stari tehniki se je na steni pojavila primitivna risba moškega in ženske pri spolnem občevanju. Nazadnje sem zagledal spremembo: Nekdo je na žensko napisal FLRJ (Federativna ljudska republika Jugoslavija) na moškega pa SSSR. Ko sem bil čez kak teden spet tam, je bilo stranišče že prebeljeno. Podobno je bilo v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer je nekdo napisal: »Svoboda je le še na sekretu!«

Ko sem bil leta 1956 v Čehoslovaški, so mi prijatelji povedali, da je razlika med navadno in »ljudsko« demokracijo približno taka kot med navadnim in električnim stolom.

Ker je morala imeti Jugoslavija vsaj na zunaj videz bolj demokratične države, represivnih zakonov niso več tiskali v Uradnem listu. Pač pa so take zakone in predpise, ki so bili v ostrem nasprotju z »Deklaracijo Združenih narodov o človeških pravicah« (ki so jo podpisali tudi jugoslovanski zastopniki), tiskali v tajnem uradnem listu, ki so ga dobivali le najbolj posvečeni.

Tekst predstavlja odlomke iz knjige Moje življenje v totalitarizmu 1941-1991, avtor Peter Starič.

Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=1027