Članek
Jugo socializem: pretepli dijake, ki niso podpirali režima, komunistični profesorji ob tem ploskali nasilnežem
Objavljeno Jan 05, 2019

Svetozar Pejovich v svoji knjigi "Moja resnica, O socializmu vseh vrst in barv" piše: "Menim, da moja zgodba o 13 letih življenja v komunistični Jugoslaviji pošteno in točno predstavlja trpljenje mladih ljudi, ki so odraščali v komunističnih državah kjerkoli po svetu."

Nekega večera je bil moj gimnazijski prijatelj v baru. Po nekaj pijačah je pogledal Titovo sliko, ki je visela na steni, in dejal, da je že naveličan, da mora povsod, kamor gre, gledati isti obraz. Njegovo opazko so slišali in o njej poročali oblastem. Prijatelj je posledično dve leti preživel v zaporu.

Polkovnik, daljni sorodnik mojega očeta, je s skupino častnikov igral karte. Med igro je eden od častnikov povedal šalo o notranjem ministru. Mojega sorodnika so aretirali, vrgli iz vojske in ga obsodili na tri leta prisilnega dela.

 

Socializem je enakost v revščini.

Uglednega profesorja prava so zaprli, ker je kritiziral osnutek ustave iz leta 1974. Se pravi: profesor prava je šel v zapor, ker je analiziral pravni dokument. V zaporu je imel družbo še enega pravnika, ki je dobil dve leti zapora, ker je za neko tujo revijo izjavil, da je sodišče v zapor poslalo nedolžne ljudi (njegove kliente).

Leta 1950 je bil spor med Titom in Stalinom na vrhuncu. Partija je bila razdeljena na titoiste in staliniste in staliniste so zapirali že ob najmanjšem sumu. Prijatelj je šel na poti domov mimo sovjetskega doma kulture. Ko je stopal mimo, so ljudje odhajali iz nekega predavanja v domu. Na prvem križišču jih je gruča policistov nagnala v dve marici. Moj prijatelj je ugovarjal, da ni bil na predavanju s tisto skupino. Odgovor se je glasil: »To pravijo vsi.« Trajalo je skoraj cel teden, preden je nekdo uspel preveriti, kje je bil moj prijatelj tisti večer. Šele takrat so ga izpustili.

Nekega dne sva igrala šah s skupino mladih komunistov iz Francije. Vprašala sva jih, zakaj so odšli iz Francije, da bi delali na tej grozni avtocesti med Beogradom in Zagrebom. Najine pripombe so prenesli na višjo raven in za naslednji dve leti so nama prepovedali obiskovanje šahovskega kluba.

Ljudska mladina je v navzočnosti naših učiteljev in mnogih pretepačev, ki niso bili dijaki naše šole, priredila samooklicano »sodišče«. Kakih 15 dijakov višjih letnikov so drugega za drugim poklicali na oder, kjer so morali poslušati, česa vsega jih obtožujejo. Potem smo izvedeli, zakaj so bili zraven tisti pretepači. Ko so naši prijatelji odhajali, so jih zverinsko pretepli. Nekaj profesorjev, ki so bili odkriti komunisti, je dogajanju zaploskalo.

Profesor filozofije na študiju prava je imel navado reči, da je pravica do zasebne lastnine spremenila človeštvo v hordo dobičkoželjnih zveri. Predavatelji na pravni fakulteti so vztrajali, da so zasebnolastninske pravice nezdružljive s pravično družbo.

Leta 1953 sta dva ugledna operna pevca odpeljala pevski zbor Univerze v Beogradu na turnejo po Jugoslaviji. V Črni Gori so obiskali goro Lovčen, kjer je pokopan slavni knezoškof Njegoš. Spontano so zapeli očenaš. Po vrnitvi v Beograd je izbruhnil pravcati pekel. Pevca so obtožili zastrupljanja mladine in jima zagrozili, da ju bodo vrgli iz službe.

Citati, ki jih je Pejovich navajal v svojih predavanjih ali strokovnih spisih:

Če lahko vladni poseg izboljša gospodarsko delovanje in zviša stopnjo rasti, kako to, da so socialistične države vedno manj učinkovite od tržnih gospodarstev? – Svetozar Pejovich

Kako drugačne bi bile ZDA danes, če bi ljudi, ki so se izkrcali z ladij, pričakali s čekom za socialno podporo namesto z lopato? – Jim Buchanan, Nobelov nagrajenec

Nikoli nisem razumel, zakaj je 'pohlepno', če želiš obdržati denar, ki si ga zaslužil, ni pa pohlepno, če želiš obdržati denar nekoga drugega. – Thomas Sowell

Izraz družbena pravičnost je pročelje besed, za katerim se skriva prerazporejanje bogastva, ki ga urejajo in usmerjajo ljudje, ki niso lastniki denarja, ki se ga razporeja. – Svetozar Pejovich

Kljub obsežni in pogosto gorečniški literaturi o 'razporejanju dohodka' je hladno dejstvo, da se dohodka ne ustvari z razporejanjem: zasluži se ga. – Thomas Sowell

 Vir: https://www.zalozba-planet.si/index.php?module=blog&op=show&blogID=1151