Dr. Tamara Griesser Pečar v spremni besedi knjige Prevarani Sokoli: Slovenska komunistična partija je bila kot del Jugoslovanske komunistične partije sekcija Kominterne in kot taka zaveznica Hitlerjeve Nemčije. Nemčija in Sovjetska zveza sta namreč na isti strani začeli drugo svetovno vojno.

Po vojni so komunisti hoteli zbrisati začetke druge svetovne vojne, torej zavezništvo SZ in komunistov z Nemčijo, pa seveda tudi dejstvo, da vse do nemškega napada na SZ niso organizirali upora proti okupatorju. Nastal je mit, da so komunisti še isti mesec, ko so si okupatorji razdelili Slovenijo, ustanovili OF in s tem začeli organizirati boj proti okupatorju.

Ob začetku vojne je bila KPS prešibka – štela je 1280 članov  -, da bi se sama uveljavila, oz. kot se je Kidrič izrazil, bila je »ozka sekta«.

Odlomki iz knjige:

Trda jedra komunističnopartijske ideologije skušajo s pomočjo ideološko pravilno naravnanih zgodovinarjev za vsako ceno preprečiti odkrivanje resnice o dogodkih in ozadjih, ki so povzročili največjo nesrečo in razklanost slovenskega naroda.

Sedanjost in prihodnost bremeni dejstvo, da so komunisti uspeli ohraniti mehanizem reproduciranja komunističnih vernikov, ki komunistične ideološke konstrukte in potvorbe dojemajo kot neizpodbitne verske dogme.

Tako kot v gledališki predstavi v sredi odrskih kulis ustvarja vtis resničnega dogajanja in gledalci ob vrhunski igri pozabijo, da nastopajoči udejanjajo avtorjev tekst in režiserjeve zamisli, tako so tudi komunistični zmagovalci po vzoru teatra ustvarili polpreteklo zgodovino. Ni naključje, da je bil za simbolno figuro OF ustoličen Josip Vidmar, predvojni dramaturg in nesporno prvi človek kulturnega lobija po letu 1945.

Komunisti, ki so pahnili slovenski narod v obup, moralno razdvojenost, v precep čustev in interesov in v trpki silobran, komunisti, ki so s svojo nasilnostjo, z moritvami, ropi, strahovanji, lažmi in klevetami začetek in konec tragedij neštetih poedincev in vsega našega naroda, oni, ki so s svojo kriminalnostjo razvezali slovenski narod vsakih obvez do njih in mu dali pravico, da se pred njimi brani s sredstvi, katere mu diktirajo razmere in oni sami, in ki sami delajo, kar očitajo svojim nasprotnikom ter jim nobeno sredstvo ni dovolj nečastno, da bi se ga ne poslužili – ti ljudje sploh nimajo moralne pravice, biti tožniki in sodniki Slovencem. (…) Ko so komunisti razklali naš narod na dvoje in ga z najhujšimi nasilji prignali pred alternativo: ali komunizem ali slovenski narod, mu po svoji politični preteklosti ni bilo težko, določiti si svoje mesto v tem usodnem razkolu. (Jutro, 31.10.1943)

Komunistična partija je za ohranjanje lažne podobe Osvobodilne fronte, za etapo sovjetske revolucije rabila kvalitetnejši intelektualni potencial. Pred slovenskim narodom je bilo potrebno popraviti negativno podobo, do katere je prišlo po vosovskih umorih. Čeprav ne obstajajo neposredni dokumenti, pa je iz sosledja nadaljnih dogodkov razvidno, da so podobo popravili s poudarjanjem slovenske kulture. V ta namen so postavili na čelo OF kulturnika Josipa Vidmarja, ob tem pa tudi posvojili kot svoja predstavnika Trubarja in Prešerna, čeprav sta bila na simbolni ravni komunistična nasprotnika, saj je prvi predstavljal duhovščino, drugi pa meščansko inteligenco (in bi morda po vojni delila usodo svojih stanovskih kolegov).

Tekst predstavlja odlomke iz knjige Prevarani Sokoli.

 Vir: https://www.zalozba-planet.si/14/show/blogID=1033