Članek
Kdor okupacijo izkoristi za uničevanje svojih političnih nasprotnikov, ni borec za svobodo, ampak zločinec, hujši zločinec od
Objavljeno Oct 23, 2017

Janko Maček, avtor knjige "Kako se je začelo", z opisi začetkov revolucije pokaže glavno ost medvojnega dogajanja in daje vedeti, da je bila revolucija za slovenski narod veliko hujša in usodnejša od okupacije. Iz njegovih prispevkov izhaja, da je bil za Osvobodilno fronto in partizansko gibanje prvobitni cilj revolucija, boj proti okupatorju pa v prvi vrsti taktika Komunistične partije v njenem brezkompromisnem boju za prevzem oblasti.

Odlomki iz knjige Kako se je začelo:

S paktom med Hitlerjem in Stalinom so bili komunisti do nemškega napada na Sovjetsko zvezo edini zavezniki nacističnih okupatorjev. Do nemškega napada na Sovjetsko zvezo so stali ob strani nacistom pri preganjanju in izgonih zavedne slovenske inteligence, duhovščine in drugih razrednih sovražnikov na Štajerskem in Gorenjskem.

Komunistična partija je pod krinko OF v času največje narodove stiske med svojim pohodom na oblast začela pobijati domače ljudi, svoje politične nasprotnike.

Pri nas doma so partizani tedaj vse požgali, pri dveh naših sosedih pa tudi ubili očeta in mater. Kot enajstletni pobič sem ministriral pri številnih pogrebih, ki so se v tistih vročih poletnih dneh vrstili dan za dnem in od blizu videl žalost svojcev pobitih ter stisko otrok, ki so ostali brez staršev.

Aprila 1941 se je Rukše, ki nikoli ni skrival svojih komunističnih idej, zelo zavzemal, da bi Hrušica in okoliške vasi prišle pod Nemčijo. Najprej je organiziral postavitev slavoloka na koncu vasi in ga okrasil z nemško zastavo in pronemškim napisom. Hodil je od hiše do hiše in priganjal ljudi, naj izobesijo zastave s kljukastim križem. Svojo agitacijo je podkrepil tudi z grožnjo: »Kdor ne bo imel zastave, se mu slabo piše.«

Kako je Dolenja vas sredi prelepe Selške doline doživela prve dni nemške okupacije? Starejši se spominjajo, da se je večina zavedala, da okupacija ne bo prinesla nič dobrega, redki pa so nestrpno čakali prihoda Nemcev in doma sešili zastave s kljukastim križem. Očitno je bil glavni vzrok njihovih simpatij prijateljstvo med Hitlerjem in Stalinom.

O »brezumju pronemške histerije« v podgorjanskih vaseh piše Anton Štampohar v knjižici Iz revolucionarne preteklosti na območju Gorjancev. Med drugim pove, da so 5. maja 1941 prišli Italijani v Podgrad, kjer je stal zelo visok mlaj z nemško zastavo. Zahtevali so, naj jo snamejo in zamenjajo z italijansko. Ženske, oborožene s kmečkim orodjem, so se postavile nasproti vojakom. Da so jih razgnali, so oddali nekaj opozorilnih strelov, nato pa so se lotili podiranja mlajev.

Radko Polič že na prvih straneh svoje knjige Belokranjski odred opisuje navdušenje za Nemce po belokranjskih vaseh. Seveda Polič ne pove, koliko so pri pronemški propagandi pomagali komunisti oziroma kako so jo vodili. Iz knjige: »Zastave nemškega tretjega rajha na nekaterih mlajih v Beli krajini so  tisto bridko pomlad izpričale, da je hitlerjevska propaganda o nemškem novem redu, o delu in kruhu, ki ga bo vsem, ki so voljni pridno delati, priskrbel Adolf Hitler, ponekod tudi v teh krajih padla na plodna tla. Ponekod so pobirali podpise za Nemce, bili so tudi shodi, kjer so udeleženci vzklikali Hitlerju in veliki Nemčiji in zahtevali, naj pride tudi Bela krajina pod Nemce.«

Vir:

https://www.zalozba-planet.si/14/show/blogID=917   


Nazaj