Objavljamo kazensko ovadbo, pred katero so vsi državni organi Republike Slovenije zatisnili oči in jo nikoli niso obravnavali. Za to se ovasba bere kot kakšna zelo huda kriminalka, ki ne sodi niti v pravno niti socialno državo, kar Slovenija ni ni nikoli bila. 

CZPNN

GENERALNI DIREKTOR POLICIJE

Ljubljana 

9/12-08

 

PRIJAVITELJ: podatki v bazi podatkov CZPNN. 

 

KAZENSKA OVADBA

Zoper:

-Pavla Dolenca, vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču RS,

-Jožeta Petriča, vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču RS,

-Roka Čeferina, odvetnika,

-Andrejo Dajčman, odvetnico,

-Bogdano Žigon, odvetnico,

kot člane senata Disciplinskega sodišča pri Vrhovnem sodišču RS

-Mitja Jeleniča Novaka, odvetnika, kot Disciplinskega tožilca pred Disciplinskim sodiščem pri Vrhovnem sodišču RS;

-Miha Kozinca, odvetnika, kot Predsednika Odvetniške zbornice Slovenije

zaradi suma storitve kaznivih dejanj:

-Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 261. čl. KZ;

-Izdaja uradne tajnosti po 266. čl. KZ;

-Kršitev enakopravnosti po 141. čl. KZ;

-Kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po 270. čl. KZ.

 

Ovadeni so proti prijavitelju izvršili sramoten in zrežiran sodni postopek (Dop 1/2008) z namenom uničenja njegove odvetniške dejavnosti.

Proti prijavitelju, kot odvetniku na Ptuju, je Disciplinski tožilec pri Odvetniški zbornici Slovenije (OZS), odv. Mitja Jelenič Novak na Disciplinsko sodišče pri Vrhovnem sodišču RS (DS), dne 24/12-07, vložil disciplinsko zahtevo za odvzem pravice opravljati odvetniški poklic (pri tem se je skliceval ne neke izmišljene, domnevne, nepomembne in lažirane disc. kršitve). Vsebina zahteve je bila sramotna, podla, nezakonita, sama zahteva pa je bila nedopustna.

Kljub temu jo je DS obravnavalo kot pravilno in zakonito oz. utemeljeno vlogo in je razpisalo disciplinsko obravnavo 10/3-08. Na disciplinski obravnavi je prijavitelj zatrjeval nezakonitost postopka in je samo zahtevo tudi logično in listinsko ovrgel tudi po vsebinski plati, ter je o tem tudi prepričal disciplinsko sodišče.

Po končanem dokaznem postopku pa je ov. Mitja Jelenič Novak, kot disc. tožilec v nasprotju z dokaznim postopkom in z zdravim razumom zaostril zadevo in dodatno predlagal celo suspenz prijavitelja in celo telefonično klical na sedež Odvetniške zbornice naj nekdo prinese še neko novo dokumentacijo (vedel se je kot na živinskem sejmu).

Disciplinsko sodišče v sestavi: Pavla Dolenca in Jožeta Petriča vrhovna sodnika na Vrhovnem sodišču RS, odvetnikov Roka Čeferina, Andreje Dajčman in Bogdane Žigon, pa je v nasprotju z dokaznim postopkom, s strokovnimi pravili in zdravim razumom izreklo suspenz in celo najhujšo sankcijo - 5 letni odvzem pravice opravljati odvetniški poklic. To pa so naredili na podel način tako, da so suspenz dejansko izrekli za nazaj in v isti odločbi kot glavno kazen, kar je prijavitelju povzročilo brezpraven in pravno nevzdržen položaj. Logično bi bilo, da se suspenz izreče kvečjemu vnaprej ob uvedbi postopka in seveda s posebno odločbo, da bi se lahko zoper njo uporabilo pravno sredstvo in vodil ločen hiter postopek. Pravila suspenza so namreč nujna in odločbe ni mogoče vezati z glavno stvarjo in rednim dolgotrajnim postopkom.

Kljub dejstvu, da je šlo za tajni postopek po pravilih Zakona o kazenskem postopku in nepravnomočnosti suspenza je predsednik senata sodnik Pavle Dolenc lažiral izvršljivost suspenza in od OZS pisno zahteval naj suspenz izvrši. Temelj pravne države in sodstva je skrb za tajnost in pravnomočnost sodnih postopkov, ovadeni so torej zlorabili elementarno pravilo. Npr. za kršitev tajnosti postopka pred Mednarodnim sodiščem za zločine na področju Jugoslavije je obtožena tožilka Hartman, ki ji grozi 7 let zapora.

Ovadeni Miha Kozinc predsednik OZS je na podel način nepravnomočni in tajni suspenz izvršil tako, da je Upravnemu odboru OZS predlagal naj sprejme (vzporedno) kvazi odločbo o začasnem prevzemu odvetniške pisarne prijavitelja kot odvetnika, kar je Upravni odbor storil in sprejel odločbo z dne 17/3-08 št. 373/08, da se kot začasna prevzemnica določi odvetnica Nada Jurčević in je na podlagi take odločbe sestavil dopis o suspenzu in ga razposlal javnosti (sodiščem in državnim organom).

Ov. Miha Kozinc je torej kot predsednik Odvetniške zbornice na najbolj primitiven način realiziral in izvršil nepravnomočno odločbo iz tajnega postopka tako, da je le omenjal suspenz v odločbi o začasni prevzemnici odvetniške pisarne prijavitelja in razposlal obvestilo javnosti, pri tem pa je zamolčal nepravnomočnost suspenza. Torej izvršil je tajni in nepravnomočni suspenz, s pomočjo vzporedne kvazi odločbe (imenovanje prevzemnice) brez pravnega temelja.

Tak dopis so z odprtimi rokami zagrabili – usklajeno in organizirano, skoraj vsi sodniki Okrožnega in Okrajnega sodišča na Ptuju, kljub temu, da jih je prijavitelj takoj opozoril, da suspenz ni pravnomočen (da odločba ne obstaja zaradi tajnosti postopka in, da sploh ne obstaja klavzula pravnomočnosti) in mu enostavno niso dovolili  opravljati odvetniškega poklica – zastopanja pred sodišči in so celo vsevprek opozarjali stranke, da je prijavitelj kot odvetnik suspendiran. To navkljub temu, da je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Franc Testen pisno zagotovil prijavitelju, da ni suspendiran in je verjetno tudi ustno opozoril ptujski sodišči, da nepravilno ravnajo. Franc Testen seveda ni hotel uradno ukrepati, čeprav v javnosti zelo agresivno govori o človekovih pravicah in njihovem varovanju. Slednji so se na to požvižgali in prijavitelju kljub vednosti, da ni suspendiran, niso dovolili zastopanja strank in so dovolili delo le začasni prevzemnici njegove odvetniške pisarne. Sodniki pa lahko upoštevajo le »pravnomočne odločbe državnih organov« in nikakor ne dopise oz. »gole in nepravnomočne kvazi odločbe Odvetniške zbornice, ki niti ni državni organ, niti nima javnih pooblastil«.

Prijavitelj je zoper Odločbo o kazni in o suspenzu (proti slednjemu izrecno in nujno) vložil pritožbo, pritožbeni senat na Vrhovnem sodišču pa je po dvomesečnem zavlačevanju seveda pritožbi ugodil in ugotovil hudo nepravilnost vodenja postopka in ga označil kot nedopustnega, nezakonitega, neobstoječega in nepravilnega. Žal pa je pritožbeni senat povsem zamolčal sam suspenz in pritožbo (niti črnil ni besede) zoper suspenz, z namenom prikriti podlost ravnanja ovadenih in jim tako pomagal likvidirati prijavitelja kot odvetnika z nepravnomočno, tajno in lažirano odločbo. Formalno je torej še vedno v veljavi nepravnomočni suspenz, kljub temu, da bode v oči dejstvo, da gre za zrežirano zadevo.

Prijavitelj je v posledici navedenega kot odvetnik takoj bankrotiral, saj je suspenz za odvetnika poslovna smrt, Predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju Andrej Žmavc mu je nepotrebno celo blokiral vsa izplačila po zapadlih računih. Davčni urad je terjal vsa sprotna plačila obveznosti in nič ni upošteval suspenza.

Prijavitelj je tako ostal brez dohodkov, osramočen v javnosti, z mnogimi preklici pooblastil od svojih strank in je bil prisiljen odpovedati se odvetniškemu poklicu (14/5-08) in si najti novo zaposlitev (kot samostojni podjetnik izvaja brezplačno pravno svetovanje in nima nobenih dohodkov). Zapustili so ga vsi sodelavci, zlasti pripravniki, ki jim suspenz ni štel v poklicni staž, saj jim ptujski sodniki niso dovolili opravljati odvetniškega pripravništva zaradi predmetnega suspenza.

Prijavitelj se kot bivši odvetnik seveda nikjer ne more zaposliti, saj je zastopal sindikat in je vodil postopke proti številnim delodajalcem, ki tako gojijo zamero do njega.

Prijavitelj je kritičnega časa imel eno večjih odvetniških pisarn v državi in 40.000,- € mesečnega čistega dohodka. Začasna prevzemnica njegove pisarne je tekom dveh mesecev suspenza zanj izvršila za 65.000,- € odvetniških nujnih storitev in celo izstavila račun OZS v tej višini, ki pa ga OZS odklanja plačati.

Prijavitelj je zaradi ravnanja ovadenih seveda takoj bankrotiral in izgubil vso premoženje. Na sami disciplinski obravnavi je rotil ovadene naj mu ne storijo kaj žalega, pa so se le posmehovali in obračali z očmi in se dolgočasili, predsednik senata sodnik Pavel Dolenc pa ga je kar naprej prekinjal naj ne govori nepomembnih stvari, ter mu ob dokazani nedolžnosti izrekli najhujšo možno kazen dodatno s suspenzom vred. Opozoril jih je, da preživlja partnerko in dvoje šoloobveznih otrok. Skliceval se je na vse disciplinske postopke pri OZS, opozoril je na dve zadevi, ko je nek odvetnik v istem sodnem postopku prestopil k nasprotni stranki in tako ravnal proti svoji prvotni stranki, ter na primer, ko je odvetnik zlorabil zaupanje svoje stranke in njeno dokumentacijo (sklenitev poslovne pogodbe) uporabil proti njej, ter podal kazensko ovadbo ter je tako celo dosegel kazensko obsodbo svoje stranke. Čeprav sta bila omenjena odvetnika disciplinsko prijavljena, OZS ni hotela ukrepati.

Ovadeni mu tudi niso dali možnosti priprave obrambe, ko je ovadeni Jelenič prvič omenil in predlagal suspenz, saj je ov. sodnik Dolenc zavrnil prošnjo za dodatni rok za pripravo obrambe s pojasnilom, da predlagani suspenz ne vpliva na pravni položaj prijavitelja.

Prijavitelj je zoper realiziran nepravnomočni suspenz vložil tudi dve tožbi na Upravno sodišče zaradi kršitve človekovih pravic (U 206/08 in U 252/08), vendar ju je sodišče zavrglo iz razloga ker ne gre za upravni spor in ne za upravni akt. Čeprav je še laiku jasno, da gre za kršenje človekovih pravic. Po Ustavi RS 137. čl. je odvetništvo samostojno in neodvisno.

Prav tako je prijavitelj nemudoma vložil Ustavno pritožbo na Ustavno sodišče Up-1000/08, ki pa je zavlačevalo postopek in 27/11-08 ugotovilo, da prijavitelj nima pravnega interesa (očitno zaradi poslovne smrti) in s sklepom na najbolj podel način zavrglo ustavno pritožbo. Čeprav je Ustavno sodišče v nekaterih podobnih pravosodnih primerih ravnalo hitro in učinkovito.

Torej sodišča so se požvižgala na odvetniški položaj prijavitelja, ki mu Ustava RS daje imuniteto in direktno varstvo s posebno ustavno določbo (137. čl.). Pri tem ne gre prezreti usklajeno in sprenevedavo ravnanje vseh sodišč oz. sodnikov.

Pravna situacija je sedaj takšna, da je prijavitelj pravnomočno oproščen vseh obtožb v disciplinskem postopku (ker je nedopusten), najhujša sankcija pa je realizirana in izvršena. Suspenz pa je realiziran kot tajen in nepravnomočen, vendar ga je pritožbeni senat zamolčal. Prijavitelj je torej pravnomočno spoznan za nedolžnega, vendar nepravnomočni suspenz še vedno velja.

Kako sovražno ravnajo ovadeni do prijavitelja kaže tudi dejstvo, da mu niti stroškov disc. postopka vse do danes nočejo odmeriti, niti povrniti.

Ovadeni so torej dosegli svoj podel zločinski načrt – uničiti življenje prijavitelju z zlorabo postopka pred Vrhovnim sodiščem, ga likvidirati kot odvetnika, nato pa postopek zaključiti kakor, da se nič ni zgodilo. Ovadeni torej sedaj zadevo štejejo za bagatelno procesno napako.

Prijavitelj je nemudoma na vse možne državne organe podajal prijave in prošnje, vendar so vsi le molčali ali se sprenevedali. Obrnil se je tudi na vse medije, ki pa so odklonili poročati o zadevi, nekaj novinarjev je prijavitelju priznalo, da se bojijo maščevanja vpletenih.

Da je Miha Kozinc organizator podle likvidacije prijavitelja kot odvetnika priča tudi dejstvo, da je prijavitelju tako grožnjo izrekel odvetnik na Ptuju Branko Resnik na podlagi članka o pranju denarja v MAG-u (iz razloga ker je javno opozarjal na korupcijo v Talum Kidričevo d.d.), prijavitelj pa je takrat proti imenovanemu odvetniku tudi podal ovadbo, vendar jo organi pregona niso hoteli resno in vsebinsko obravnavati.

Prijavitelj še opozarja, da je zaradi ravnanja ovadenih prišlo do hude materialne škode tudi pred sodišči, saj so vsi postopki v katerim sodniki niso dovolili sodelovanja prijavitelju nezakoniti in se morajo ponoviti. Oškodovani pa so tudi številni posamezniki – stranke prijavitelja kot odvetnika, ki so tako ostale brez svobodne izbire odvetnika oz. zagovornika in so se jim kršile številne ustavne pravice.

Ovadeni so torej s svojim ravnanjem storili očitana kazniva dejanja, pri tem so povzročili ogromno materialno škodo tako prijavitelju kot tudi državi. Ne gre prezreti, da so ovadeni izkušeni pravni strokovnjaki in so dobro vedeli kaj počnejo, vzor so očitno imeli v skorumpiranih komunističnih sodnih farsah, ki so na podoben način obračunavali s političnimi nasprotniki. Ne gre prezreti, da se prijavitelj že dvajset let ukvarja z opozarjanjem na korupcijo in sindikalnim delom in je šlo za dokončni obračun z motečim odvetnikom.

Zaradi ravnanja je prijavitelj povsem obubožal, enako tudi njegova partnerka, ki je bila poslovno odvisna od poslovanja njegove odvetniške pisarne, saj je le tako pridobivala dohodek. Ovadeni so torej pahnili družino prijavitelja v bedo in lakoto.

Prijavitelj je z zadevo seznanil mnoge ugledne osebe, ki so se zgražali nad zlorabami, vendar mu pomoči ali javne podpore nihče ni upal dati iz strahu pred maščevanjem. Prav tako je seznanil vse odvetnike, ki molčijo.

Prijavitelj je v zvezi suspenza podal več ovadb, vendar se organi pregona ponorčujejo in nočejo ukrepati. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik ni hotela ukrepati in je  zavzela stališče, da tajni in nepravnomočni suspenz mora biti realiziran in izvršen in je tako brezmejno podlo ravnala.

Prijavitelj predlaga generalnemu direktorju policije naj zoper ovadene ukrepa.

S spoštovanjem.

 

V vednost javnosti, državnim organom s pobudami.