Jedro tega problema je v tem, da se v slovenskem pravosodju prikriva resnica o izobrazbi slovenskih

  • notarjev,
  • odvetnikov,
  • državnih tožilcev,
  • sodnikov in
  • državnih pravobranilcev.

Skratka problem se nanaša na teh navedenih pet državnih segmentov, ki so v resnici temelj slovenske države, na žalost.

Namreč, z samo materijo problema se problematizira tudi 23. člen Ustave Republike Slovenije, ki govori o pravici slovenskih državljanov do pravice do sodnega varstva, ki v svoji vsebini pravi:

»Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez ne potrebnega odlašanja odloča neodvisno, ne pristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (1. odstavek 23. člena Ustave RS).«

in

»Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. (2. odstavek 23. člena Ustave RS).«

Vsebina tega člena Ustave Republike Slovenije, se v nobenem primeru ne more preveriti, za to ker Ministrstvo za pravosodje in občo upravo Republike Slovenije, ki ga trenutno vodi mag. Goran Klemenčič prikriva resnico o pravosodnem izpitu oziroma po novem resnico o pravniškem državnem izpitu. To je počel že prej tudi minister za pravosodje Aleš Zalar. Po tem ko je bivša Civilna iniciativa ROKOPIS iz Maribora koncem leta 2007 o tem problemu obvestila naše društvo CZPNN, je bil problematiziran takratni pravosodni izpit PI), oziroma sedaj pravniški državni izpit PDI in sicer v njegovem delu, ko gre za pisne naloge tega izpita, ki jih kandidati pišejo z svojim lasnim rokopisom.

Dne 03.01.2008 je društvo namreč začelo problem reševati na območju Gorenjske regije in sicer tako, da je vsem okrajnim in okrožnim sodnikom v Okrajnem sodišču v Kranju in Okrožnem sodišču v Kranju (vsakemu posebej) skoti vložišče sodišča poslalo dopis v katerem je sodnikom bilo zastavljeno eno samo vprašanje.

Sodnike smo takrat vprašali:

»Ali se lahko pri pisanju svoje pisne naloge na pisnem delu PDI lahko izkažejo z lastnim rokopisom ?«

Odgovora nismo nikoli dobili od sodnikov.

Slednje smo naredili za to, ker se ves čas sumi, da med slovenskimi sodniki obstaja več skupin, katerih so člani goljufali pri PI oz. pri PDI.

  1. Člani prve skupne naj bi potrdilo o uspešno opravljenem PI oz. PDI prejeli kot darilo, za to  naj člani te skupine nikoli nebi pristopili k opravljanju tega izpita.
  2. Člani druge skupine naj bi svojo pisno nalogo prepisali od drugih in za to naj v njihovih spisih o PI oz. PDI naj nebi bile pisne naloge napisane z njihovim oziroma njima lastnim rokopisom.
  3. Člani tretje skupine naj bi sicer svoje naloge napisali z svojim oziroma sebi lastnim rokopisom, a naj bi nalogo vsebinsko prepisali od drugih (gladki in tekoči rokopis).

Ko je CZPNN pred leti, če se ne motim leta 2011 pri Ministrstvu za pravosodje RS zahtevalo vpogled v spise bivših kandidatov za PI oz. PDI, sedaj določenih slovenskih sodnikov, pa do tega ni prišlo, ker je takrat Ministrstvo za pravosodje RS bilo mnenja, da zadostuje to, da se nam pošljejo navadne kopije dokumentov iz spisov, ki so se glasili na ime takratnih kandidatov, sedaj slovenskih sodnikov.

O tem je bilo odločeno z odločbo, s katero se CZPNN ni strinjalo in se je za to pritožilo na drugo stopnjo, ki je Informacijski pooblaščenec RS, ki ga je takrat vodila gospa Pirc-Musarjeva, ki je prav tako zavrnila našo pritožbo. V svoji odločbi je zatrjevala, da so pisne naloge takratnih kandidatov za PDI "avtorska dela" posameznikov in da za to podatki o teh nalogah ne morejo biti javnosti prosto dostopni na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Za to je bil pri Upravnem sodišču RS sprožen upravni spor, ki je propadel ker so me zaprli in ker ni bila plačana za tožbo upravna taksa.

Postopek je bil ponovljen tudi koncem leta 2014 oziroma v začetku leta 2015 in se je podobno končal. Zadeva je obstala po tem, ko je društvu CZPNN Upravno sodišče RS izdalo negativno sodbo. V tem drugem primeru je Ministrstvo za pravosodje RS sicer dovolilo društvu CZPNN fizični vpogled v spise, ki so se glasili na imena bivših kandidatov za PI oziroma PDI - sedaj slovenskih sodnikov, ni pa nam bil dovoljen dostop do sledečih vsebin:

a.)   do podatkov o prejšnjih zaposlitvah sodnikov,

b.)   do podatkov o sodniškem pripravništvu in

c.)   do podatkov o pisnih nalogah pisnega dela PI oziroma PDI.

Kaj se v teh podatkih v resnici skriva pa naše društvo ni nikoli moglo ugotoviti, za to ni moglo nikoli preveriti pristnosti 2. odstavka 23. člena Ustave RS, ki pravi:

"Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom."

Glede na to, slovenske državljanke in državljani ne vedo kdo jim sodi, sodniki s pravilno in zakonito opravljenim PDI ali pravosodni goljufi, plagiat orji ali sodni šušmarji.

Glede na to, da je za sklenitev delovnega razmerja med sodnikom in Republiko Slovenijo eden od ključnih pogojev "uspešno opravljen PDI", pa sumimo, da mnogi slovenski sodniki takega pogoja nikoli niso niti izpolnili in da so za to z Republiko Slovenijo sklenili nično delovno razmerje, z vsemi posledicami, ki takem dejanju sledijo.

Posledice takega dejanja pa so, da mnogi slovenski sodniki sploh niso sodniki in tako dalje in tako naprej.

CZPNN za to ne more opustiti tega problema in rabi pomoč pri njegovi rešitvi, saj se mora enkrat ugotoviti kdo slovenskim državljankam in državljanom v resnici sodi. Več na sestanku.