s

Črnomelj, moje mesto!

20.11.2017 12:26

Vladavina prava je izgubila

Generacija identitete

Zgodba z ilegalnim migrantom je doživela epilog - in ta epilog je vladno popuščanje - s strani Cerarja in Brgleza. Ilegalni migrant Ahmad zaenkrat ostaja v državi. Vladavina prava je izgubila, skrajna levica, ki se bori za svet brez meja in narodov, pa zopet slavi. Najprej moramo pogledati razlog, zakaj je skrajna levica tako vztrajno zagovarjala ohranitev točno tega ilegalca. Po besedah poslancev, ki so se zanj zavzeli, je Ahmad "sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno." Povedano z drugimi besedami, se je vključil v vrste skrajne levice. In kot že lahko sklepamo, ko si enkrat v vrstah skrajne levice, zakon za tebe več ne velja. Poglejmo za primer ilegalno okupacijo Roga, nasilje antife, preprečitev deportacij, in mnoge druge primere. Skrajna levica je v tej državi konsistentno drobila vladavino prava na račun svojih želja. In ob tem je, zaradi popuščanja s strani levičarskih poslancev, mestnih svetnikov, uradnih oseb, medijev, še celo policistov, doživljala uspehe. Vsaka zmaga je skrajni levici prinesla nove motivacije, nove iniciative in osredotočenosti. Tako se obnašajo, ker to obnašanje za njih deluje. Kaj naj torej dobromisleči in domoljubni ljudje storijo, da ustavijo ta pohod skozi inštitucije? 1. Postanite aktivisti in širite domoljubno logiko. 2. Samo-organizirajte se in bodite samo-iniciativni. 3. Pridružite se Generaciji identitete in postanite aktiven član organizacije. 4. Ekstremistične in destruktivne tendence (ljudske upore, ulično pravdo,...) raje usmerjajte v konstruktivno in aktivistično delo.5. Čustvene in sovražne izbruhe preusmerite v racionalne in dobro-argumentirane zapise.

Preberi več

Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča. Sodišče ima znanje za preprečevanje demokracije!

Referendum Drugi tir

PRIČAKOVANA zgodba o NE-ODLOČITVI U S ! ali zahteva za počlovečenje človekovih pravic !  Spoštovani ! Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča  na pritožbo glede neenakopravnosti in neenakosti   v referendumski kampanji ! Zelo zanimivo! Skrivnostna so pota  gospodova – dr. Jadrana Sovdat je povozila samo sebe! Ampak v Slo so na žalost vse kršitve brez posledic. Praksa predsednice Jadranke Sovdat je v popolnem nasprotju z njenim “znanstvenim”  člankom, saj je – kar je najhuje, v nasprotju z njo samo. Shizofrenost na pohodu ??? Ali pa gre spet za politiko novih standardov, navadnim smrtnikom nedoumljivo, takšno politiko kot jo je  že pred letom in pol napovedala poslanka SMC Jasna Murgel. Povzetek: Sodniki so brez jajc, razen častnih izjem ! Sodnice jih tako ali tako nimajo ! Ostali kimajo in dvigajo roke ! Skratka ovce so tudi na Ustavnem sodišču !   Glasovanje  je bilo tokrat z rezultatom 6:3 ! Rezultat je pičel, vendar če sem sarkastičen se razmerje izboljšuje ! Čez  1000 let bomo v pravni državi ! Takrat Jadranke in mene več ne bo, bom pa poklrbel, da bo  lahko kdo prebral, kakšni človečnjaki so živeli v teh časih v teh krajih.                                                                             * Ta odločba US je vsekakor vredna javne objave in komentarja, še bolj pa to velja za ločeno mnenje ddr. Klemna Jakliča in Maka Šorlija! Vse bolj je jasno, da pri ogromni  večini (sploh pa ne na US) ne gre za neznanje, ampak za sofisticirano znanje za preprečevanje demokracije in človekovih pravic. Jaz sem to imenoval hudobija v ženskih hlačah – v primeru individualnih usod (dr. Milko Novič) pa to pomeni še kaj veliko hujšega! Naj mi moški in poštene ženske oprostijo, čim višje  so v hiearhiji,  bolj so upogljivi, ubogljivi in učinkoviti v produciranju zla. Postopek ugotavljanja grobega kršenja pravil demokracije ni končan, Sledila bo pritožba na Vrhovno sodišče, to me bo napotilo na US. Ko bo to izčrpano bo sledila pritožba na ESČP in na evropskega ombudsmana ter na evropski parlament in evropsko komisijo.   Seveda pa, da ne bo pomote, ne smemo pozabiti zaradi česa je referendum sploh bil in zakaj  ni smel uspeti.  Sicer pa bi bil pravi slovenski čudež, če bi se ta veliki kolač novodobnim gradbenim baronom iz F-21 in njihovim botrom izmuznil iz rok. Vseseno smo lahko zadovoljni, da je referendum bil in je bil z vidika razkrivanja TOTALITARIZMA IN OBLASTNE oligarhije vsaj delno uspešen. Napovedujem pa, da bo projekt vladni 2tir kmalu predčasno ustavljen ! Socialistična demokracija je enako slaba kot socialistična ekonomija. Učinkovita je samo pri uničevanju okolja. Spoznanje o tem sicer le počasi prodira, vendar nezadržno in bo prevladalo. Do tedaj pa je nujno potrebno pripraviti otoke obstanka in alternative – tudi SLOVENSKA SMER ČEZ KRAŠKI ROB spada v to !  Inženirji vseh slovenskih dežel združite se ! Več o tem na: http://referendumdrugitir.si/post/325320/vladni-drugi-tir-na-slepem-tiru-in-kaj-po-referendumu   Lepo pozdravljeni !                                      Vili Kovačič, državljan K.    v priponki pošiljam v branje tudi članek o tem, kaj ta smer je!   Pripis : Ločena mnenja so odličen material za boj z mlini na veter ! Čakam le, da veter zapiha drugam - v smer počlovečenja človekovih pravic ! Priponke v pdf formatu so spodaj.  vir slike: državni zbor

Preberi več

Vladavina prava je izgubila

V ESSNU UGRABILI IN ZLORABILI NOSEČO ŽENSKO

Začnimo se učiti iz bogatih zgodovinskih izkušenj Evropske civilizacije.

Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča. Sodišče ima znanje za preprečevanje demokracije!

+++ STOP HALAL +++

Na sliki so utrinki letošnje Stockholmske parade ponosa.

To je dan živih!

Triglav - ponos in simbol Slovenije

Novice

Nara Petrovič in njegova knjiga Slovenija: navodila za uporabo; vodič do osebne in skupne

»Če obstaja kakšna knjiga, ki potrebuje za svoje življenje resnično aktivnega bralca, je to prav ta knjiga. Zasnoval sem jo tako, da je tesno povezana s srečanji, delavnicami in predavanji, preko katerih bodo ideje iz knjige zaživele po Sloveniji. Na dinamičnih, interaktivnih, zabavnih in provokativnih dogodkih bom udeležence vabil k tehtnemu razmisleku, k pogovoru v parih in manjših skupinah o temah, ki zadevajo vse nas«. Tako je svojo knjigo opisal avtor Nara Petrovič. Nara Petrovič na eni strani izstopa po preprostosti bivanja in osebni skromnosti, na drugi strani po širini razmišljanja in udeleženosti v globoke družbene premike. Zgodba o združevanju skrajnosti je ovekovečena v dokumentarnem filmu Nara = Človek. Je avtor šestih knjig, dobitnik nagrade za najboljši slovenski esej, prevajalec, mednarodno dejaven moderator skupinskih procesov in trener soudeleženega strateškega načrtovanja, član sveta evropske mreže ECOLISE, mentor državnim timom v globalni akciji Očistimo svet 2018. S predavanji redno gostuje doma in v tujini, z izobraževalnimi programi je razširil obzorja že tisočim.   Več o knjigi in avtorjevem razmišljanju lahko preberete na njegovem blogu. Mirjana Ivanuša-Bezjak

3.11.2017

preberi več

Notarji bodo v četrtek 26.10.2017 delali brezplačno

Slovenski notarji bodo v četrtek 26.10.2017 vsem, ki bodo to želeli, brezplačno svetovali v zadevah, ki se nanašajo na notarske storitve. S tem se pridružujejo Evropskemu dnevu civilnega pravosodja, ko se lahko evropski državljani okoli 25. oktobra vsako leto seznanijo s civilnim pravom v želji, da bi to postalo dosegljivo vsakomur. Kot so sporočili iz Notarske zbornice Slovenije, bodo notarji v četrtek brezplačne nasvete delili v času uradnih ur, in sicer od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure. Pri tem bodo obiskovalcem na voljo za odgovore na vsa vprašanja, ki se nanašajo na dedovanje, oporoke, nepremičnine in ostale zadeve, ki zadevajo premoženje vsakega posameznika.   Poleg dneva odprtih vrat bo Notarska zbornica Slovenije (http://www.notar-z.si/) obeležila »Evropski dan civilnega pravosodja« tudi s predavanji. Predsednica NZS Sonja Kralj  bo v torek, 24. oktobra, ob 10.15 pri predmetu Družinsko pravo študentom 2. letnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani predstavila vloga notarja v družinskih zadevah. Ob 12.00 pa bosta skupaj z notarjem Bojanom Podgorškom študentom 5. letnika pri predmetu Civilno pravo predstavila vlogo notarja v civilnih zadevah s poudarkom na družinskih zadevah. V okviru dogodkov ob Dnevu Pravne fakultete Univerze v Mariboru bo  v sredo, 25. oktobra, ob 10.00,  predsednica NZS Sonja Kralj študentom in ostalim vabljenim predstavila Notarsko zbornico Slovenije in vlogo notarja v  civilnih zadevah. Mirjana Ivanuša-Bezjak

25.10.2017

preberi več

Nova storitev spletnega portala zavoda za zaposlovanje za delodajalce

Na portalu za delodajalce (https://www.zadelodajalce.si/) je na razpolago nova storitev, ki vam omogoča pošiljanje sporočila o izidu posredovanja za zaposlitev v elektronski obliki. To pomeni, da vsi delodajalci, ki ste prosto delovno mesto oddali od ponedeljka, 25. 9. 2017, in že prejeli pisno sporočilo o izidu posredovanja, lahko obrazec izpolnite in pošljete na portalu za delodajalce: www.zadelodajalce.si. Pri tem so vam v pomoč navodila za izpolnjevanje.  Z novo eStoritvijo nam torej hitreje in enostavneje sporočite, koga ste izbrali in kako je potekal postopek izbora. S poznavanjem vaših potreb bo Zavod RS za zaposlovanje v prihodnje lažje našel primerne kandidate za vas in izboljšali učinkovitost njihovega izbora.   Če iščete nove sodelavce, vas vabijo, da jim sporočite prosto delovno mesto, elektronsko na portalu za delodajalce. Pred prvo uporabo portala se registrirate. Prosto delovno mesto lahko objavite v spletnem in mobilnem iskalniku, ki vsak dan pritegneta več kot 20.000 ogledov iskalcev zaposlitve.   Ravno tako se z njimi lahko dogovorite za izbor in napotitev primernih kandidatov glede na zahteve vaših delovnih mest, kot tudi za predstavitve delovnih mest iskalcem zaposlitve, skupaj s kratkimi zaposlitvenimi razgovori. Kot rečeno, jim sporočilo o izboru kandidatov oziroma izidu posredovanja nato vrnete elektronsko na portalu za delodajalce.  Pri uporabi omenjene eStoritve vam je v pomoč Kontaktni center na brezplačni telefonski številki: 080 20 55. Za dogovor o skupnem sodelovanju pa se obrnete na najbližjo pisarno za delodajalce - izbirate lahko med 12 lokacijami po vsej Sloveniji. Vir: https://www.zadelodajalce.si/ Mirjana Ivanuša-Bezjak

19.10.2017

preberi več

Spodbude za zagon podjetij v problemskih območjih za leti 2018 in 2019

 Z razpisom za vzpodbude se bo na območjih občin Pomurske regije, Pokolplja, Maribora s širšo okolico, Hrastnika, Radeč in Trbovelj skupno podprlo do 80 novonastalih podjetij, posledično pa se bo zmanjšala brezposelnost«  Objava razpisa P2R – Spodbude za zagon podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v letih 2018 – 2019 Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS)  je 06.10.2017 v Uradnem listu RS št. 55/2017 in na spletni strani Sklada skupno razpisal 2,9 mio EUR zagonskih spodbud za podjetja v problemskih območjih[1], ki jih bodo novonastala podjetja lahko prejela v obliki nepovratnih sredstev.  Upravičena podjetja lahko prejmejo do 40.000 EUR nepovratnih sredstev v obdobju dveh let. Novoustanovljena podjetja, ki izpolnjujejo pogoje razpisa in so registrirana od 24.8.2016 do 20.10.2017 na enem izmed zgoraj naštetih problemskih območjih, lahko prejmejo največ do 40.000 EUR sofinanciranja za povračilo stroškov operacije, nastalih in plačanih od 1.1.2017 do 30.09.2019, v dveh letnih izplačilih, in sicer: do največ 16.000 EUR v letu 2018 do največ 24.000 EUR v letu 2019 Pozor! Če je vlagatelj od ustanovitve podjetja do oddaje vloge spremenil sedež podjetja, mora podati utemeljitev spremembe sedeža podjetja. Upravičenec mora po prejemu sofinanciranja ohraniti napovedano število zaposlenih ter ohraniti sedež podjetja in izvajati aktivnosti operacije na problemskem območju najmanj do 31.12.2022.  Namen razpisa je spodbuditi zagon podjetij, cilj pa zmanjšati brezposelnost na problemskih območjih Namen javnega razpisa P2R za obdobje 2018-2019 je spodbuditi zagon novoustanovljenih podjetij v problemskih območjih z namenom zniževanja stopnje umrljivosti v začetnem obdobju poslovanja ter izboljšanje lastne konkurenčnosti na domačih oz. tujih trgih. Poleg zagona novih podjetij pa je cilj javnega razpisa zmanjšati razvojni zaostanek v problemskih območjih in z novimi delovnimi mesti in zaposlovanjem zmanjšati brezposelnost.  Spodbude za zagon podjetij na problemskih območjih, ki so financirane tudi iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, bodo novonastalim mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki se kot: pravne ali fizične osebe ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge in zavodi ali socialna podjetja, ki so se preoblikovala po Zakonu o socialnem podjetništvu, in ne razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi, omogočila hitrejši in intenzivnejši razvoj tržnih produktov in s tem izboljšanje tržnega položaja novonastalih podjetij na problemskih območjih.  Rok za oddajo vloge: 07.11.2017 Upravičeni stroški in ostali pogoji so podrobno definirani v javnem razpisu P2R – Spodbdude za zagon podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo 2018-2019.  [1] Natančno so kraji v posameznih problemskih območij občin navedeni v javnem razpisu P2R 2018-2019 Več informacij najdete na http://www.podjetniskisklad.si/sl/razpisi?view=tender&id=60 vir: spletna stran Slovenski podjetniški sklad    

7.10.2017

preberi več

Posvet ekonomskih svetovalcev na diplomatskih predstavništvih Slovenije na tujem

V Mariboru se je pričel dvodnevni letni posvet ekonomskih svetovalcev, ki delujejo na predstavništvih Republike Slovenije v tujini. Odprl ga je zunanji minister Karel Erjavec. Da je prvi del posveta potekal v Mariboru gre zasluga Štajerski gospodarski zbornici, ki ima po besedah njene direktorice Aleksandre Podgornik plodno in razvejano sodelovanje z Ministrstvom za zunanje zadeve, kar po svoje tudi vpliva na ugodnejše kazalce  gospodarske podobe v regiji. Dobra praksa sama po sebi zahteva še intenzivnejše povezovanje pri iskanju razvojno zanimivih projektov. Podobno misel je v pozdravnem nagovoru izrekel tudi mariborski župan dr. Andrej Fištravec, minister za zunanje zadeve Karel Erjavec pa ni skrival zadovoljstva nad izboljšanjem gospodarske situcije v Mariboru in na Štajerskem, ki sta pomembna deležnika pri sestavljanju celotne podobe uspešnosti slovenskega gospodarstva.Minister je izrazil zadovoljstvo, da je gospodarska diplomacija s sprejetjem deklaracije o slovenski zunanji politiki postala eden od stebrov slovenske zunanje politike, prav tako se je prepričanje o pomenu gospodarske diplomacije utrdilo znotraj samega ministrstva. Glede na naše izvozno usmerjeno gospodarstvo je potrebno še naprej dosegati dobro gospodarsko rast, država pa mora slovenskemu gospodarstvu pri tem nuditi ustrezno podporo. Slovenija v zadnjem obdobju beleži porast blagovne menjave, tujih investicij in tudi turizma. Minister je poudaril odprtost Slovenije za naložbe, seveda na drugi strani tudi interes naših podjetij pri iskanju investicijskih priložnosti v tujini. Na obeh področjih so ekonomski svetovalci lahko v veliko pomoč. "Skoraj 80 % slovenskega izvoza je usmerjenega v države članice EU, iskanje novih trgov je potrebno in tudi to na ministrstvu v okviru svojih aktivnosti redno počnemo," je pojasnil  minister Erjavec in ob tem poudaril inovativnost in vrhunska znanja naših podjetij ter t.i. industrije prihodnosti (digitalizacija, infrastruktura, zelena mobilnost, nanotehnologije), katerim ministrstvo posveča še posebno pozornost. Pri tem je še kako pomembna vloga mreže slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov, ki pa še povsod nimajo zaposlenih ekonomskihsvetovalcev.  Da je pred nami še veliko dela, je dodal in zaželel udeležencem posveta uspešno delo. Plenarnemu delu posveta sta sledili dve okrogli mizi. Prva je bila namenjena izzivom in priložnostim v tujini za mala in srednja podjetja, druga pa je spregovorila o vlogi slovenskega zasebnega sektorja v okviru mednarodnega razuvojnega sodelovanja. Popoldanske ure so bile namenjene mreženju predstavnikov podjetij z ekonomskimi svetovalci. Boris Cipot

5.10.2017

preberi več

V soboto pa slamnikarski sejem

Slamnikarski muzej, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale v sodelovanju z Občino Domžale organizira 5. slamnikarski sejem v Slamnikarskem parku ob stavbi Občine Domžale in Slamnikarskega muzeja.

9.06.2017

preberi več

Postanite Božiček za en dan in podarite majhno škatlo za velik nasmeh:)

16.11.2017

Po vzoru projekta Santa Shoebox (božiček v škatli za čevlje), ki se je začel v Južno afriški republiki, lahko tudi vsakdo od nas postane Božiček za en dan 6.0 (BZ1D) ter svojo škatlo z darili podarite nasmeh enemu otroku.     Akcija se je v Sloveniji začela izvajati leta 2012. V šestih letih je bilo obdarovanih 30.388 otrok. Kako je možno sodelovati v akciji BZ1D? Prijavite se na spletni strani www.bozicekzaendan.si  kjer bo objavljen tudi seznam otrok, navodila za pripravo škatel in zbirna mesta po Sloveniji, kamor oddate svoje darilo. Božički se morajo najprej registrirati, nato izbrati otroka, ki ga želijo obdariti, in pri tem navesti tudi zbirno mesto, kamor bodo škatlo dostavili. Okrašeno, napolnjeno in z etiketo opremljeno škatlo nato dostavijo na eno izmed zbirnih mest. Da pridejo škatle nato v prave roke, poskrbimo organizatorji akcije. Kdo bi si mislil, da bo ta majhen projekt med ljudmi tako dobro sprejet. Očitno gre za pravo mešanico ustvarjalnosti in humanitarnosti, ki da ljudem priložnost, da se razdajajo. Ta projekt zahteva celega človeka. Ni dovolj, da nakažemo denar, ni dovolj da doma naredimo “čistko” in iz vseh kotov in omar potegnemo stvari, ki jih že nekaj časa ne potrebujemo, komu drugemu pa bi utegnile priti še kako prav. Tukaj gre za nekaj več. Ta projekt terja določeno mero angažiranosti, ki  se kaj kmalu sprevrže v odgovornost.  Odgovornost do nekega malega bitja, za katerega sploh še ne obstajamo, pa ga imamo ves čas v mislih, ko ustvarjamo, ko si želimo uresničiti vsaj kanček otroških želja in razbliniti goro strahov. Kako naj vse to spravimo v eno majhno škatlo? V kolikor želite tudi vi sodelovati v tej akciji in resnično postali Božiček za en dan pohitite, saj se je akcija že začela. Božiček je tudi na FB - https://www.facebook.com/bozicekzaendan/. Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

(Pra)stol in nagrada na Festivalu lesa 2017 v Kočevju

14.11.2017

Festival lesa se je letos odvijal med 5. in 10. oktobrom v Kočevju. Festival je posvečen ustvarjalnosti v lesu kot tudi poglobljenim strokovnim pogovorom o tej tematiki. Na Festivalu lesa so podelili nagrade tretjega mednarodnega natečaja industrijskega oblikovanja (Pra)stol. Prva nagrada je šla v roke indijskemu oblikovalcu Gopalkrishni Pai Kane, ki je žirijo prepričal s stolom Stella. Ta je mešanica stila in funkcionalnosti, s »prijazno izdelavo«, ga je opisal zmagovalec. Festival lesa so osnovali leta 2013 kot odziv za razmislek o priložnostih, ki jih ponuja kočevska gozdnata pokrajina. Kot so zapisali, so želeli povečati zanimanje mladih za lesarske poklice, opomniti lokalno prebivalstvo na vrednost lesa kot naravne dobrine, se povezati s podjetniki in povečati pozitivno miselnost v mestu z enim najvišjih odstotkov brezposelnosti v Sloveniji. Do konca meseca, kolikor traja festival, so pripravili pester program od praktičnih delavnic obdelovanja lesa do raznih predstavitev in strokovnih srečanj, posebne pozornosti pa bo deležen mednarodni oblikovalski natečaj Prastol - od ideje do prototipa, s katerim so letošnji festival nadgradili. Sočasno s podelitvijo nagrad za najboljše oblikovalske predloge bo potekala tudi prva javna predstavitev lesenih skulptur s skupnim naslovom Odsev. Gre za tri, od 3 do 6 metrov velike lesene skulpture, ki so jih od aprila letos ustvarjale 3 slušateljice ribniške likovne šole Lice in sicer: Ana Burger, Mateja Lunder in Maruša Šulentič. Skulpture poudarjajo Kočevje kot kraj, ki je bogat z lesom in to tudi ceni, vsaka od njih pa ima, kot je povedal Glavač, tudi svojo glasbo, ki so jo ustvarili člani Društva Kočevskih glasbenikov. Skulpture, ki so novost letošnjega Festivala lesa, bodo v Kočevju trajno postavljene. 16. oktobra 2017 so jih predali v last in upravljanje občini Kočevje.   Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

V letu 2018 bomo ponovno čistili Slovenijo v enem dnevu

13.11.2017

Prelomni zgodovinski dogodki so redki. Posebej takšni, h katerim lahko prispeva res vsakdo na svetu. Pa še mirni, združevalni in z dolgoročnimi pozitivnimi učinki. Tak izjemen dogodek prihaja 15. 9. 2018. Na ta dan bo na milijone ljudi po vsem svetu pobiralo odpadke. Slovenija seveda ne bo manjkala! Kdo ve, ali bomo še obdržali svetovni rekord 14 % udeležbe, ki smo ga dosegli v letu 2012? To je sporočilo skupine organizatorjev dogodka, ki vabijo ta teden na prvo srečanje ekipe Očistimo Slovenijo 2018 - http://enbm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/752-ocistimo-slovenijo-in-svet-2018 . Namen dogodka je predstaviti okvir svetovne akcije in umestiti vanj ideje, ki jih imamo, za Slovenijo. Namera Ekologov brez meja je podpreti zagon akcije in potem predati organizacijo novi ekipi, ki se bo ob tem naučila vsega tistega, česar smo se naučili mi v letih 2010 in 2012.  Predstavljamo si, da bo tokratna kampanja presežna v inovativnosti in bo vodila v resnično dolgoročna izboljšanja - ne le na področju odpadkov. A o vsem tem se moramo že od začetka pogovarjati skupaj. Mnogi člani prvotne osrednje ekipe bomo zraven v vlogi mentorjev, svetovalcev, podpornikov, ambasadorjev … poprijeli pa bomo seveda tudi za delo! Kot vedno je dobrodošel vsakdo, ki se bo želel in znal vključiti! Vsi, ki pridete na novo, imate možnost iz prve roke izkusiti, kako se oblikujejo uspešni timi, kako najti primerne vloge za vse ter kako povezati množico posamičnih prispevkov v smiselno celoto. Pred nami je velika pustolovščina, kakršne ne ponuja nobena knjiga, noben film, nobena igrica. Kdor se bo odzval, mu ne bo žal!    Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Luksuzne obletnice in poroke v ambientu srednjega veka

7.11.2017

Grajsko življenje je vedno povezano s prestižom. Takšna bo tudi Vaša poroka, obletnica ali poročno potovanje. Poskrbeli bomo za vse potrebno. Nudimo vam edinstven in nepozaben dogodek. Okusili boste le najboljše delicije in bivali v luksuzno opremljenih sobah. Ob koncu bomo za vas pripravili digitalen, z najnežnejšo svilo obložen foto-album s profesionalnimi fotografijami, v katerih bodoo ujeti vaši najlepši trenutki.   Ponujamo vam dogodke na najvišjem nivoju, ki bodo navdušili tudi najzahtevneše goste. Želimo, da na svoj poseben dan brez zadržkov povabite tudi prijatelje iz poslovenga sveta, svetovaljane in poznavalce luksuza. Pripravili vam bomo unikaten program, izdelan po vaših željah. Zaupajte nam Vaš dan ljubezni. Lokacija: Grad Otočec, ki je nekoč bil tudi v lasti barona Ivana Lenkovič, uskoškega poveljnika. Profesionalni fotograf: Stane Ješič. Catering: Gastronimija Zdravilišča Krka  Poročni plan bosta izdelali in realizriali: Doris in Monika Bračika

preberi več

Ali vas je (danes ponoči) nosila polna luna ?

5.11.2017

V soboto 4.11.2017 ob 6,23 je nastopila polna luna ali ščip. Ko Luna kroži okoli Zemlje izgleda, kot da se spreminja njena oblika. Vendar pa v bistvu zgolj gledamo različne dele osvetljene polovice Lune. Tako oblika Lune prehaja od polne lune, ko vidimo njen celotni osvetljen del (Zemlja se takrat nahaja med Soncem in Luno) do prazne Lune, ko vidimo zgolj njen neosvetljeni del in izgleda, kot da je ni - v tem primeru se Luna nahaja med Soncem in Zemljo. Luna naredi celoten krog okoli Zemlje in s tem skozi vse svoje 4 faze (mene) v 29.5 dneh. Lunine mene si vedno sledijo v enakem vrstnem redu.  V astrološkem jeziku pomeni, da sta Sonce in Luna drug od drugega oddaljena 180 stopinj, in to je čas, ko smo ljudje sitni, nergavi in nepredvidljivi. Žene nas nekaj, čeprav še sami ne vemo, kaj si želimo. V tem času je veliko nesreč in drugih nezgod – zato previdnost ni odveč. Sonce in Luna si stojita nasproti in drug drugemu kažeta svoj pravi obraz. Zato močno čustvujemo in hitro reagiramo na vsak izziv iz okolja. Zatem pa ima Luna še eno fazo, v kateri upade do zadnjega krajca in je znova v kotu 90 stopinj. Tako se ciklus lunacije zaključi. Naj pa kot zanimivost dodam, da se v enem letu odvije 13 lunacij. Lunin koledar omogoča enostavno sledenje položajem lune oziroma luninim menam ter določa lunarno leto, ki je nekoliko krajše od sončevega – lunin koledar obsega z 12. meseci (cikli) 11 ali 12 dni manj kot naš, gregorijanski, saj je povprečna dolžina enega meseca 29,5 dni. Ker se lunin koledar uporablja predvsem v verstvih in mistiki, s tem načeloma ni težav – razen, če imate namen odpotovati v Savdsko Arabijo, ali pa morda sodelujete s tamkajšnjimi podjetji. V Savdski Arabiji namreč lunin koledar velja za uradni koledar, z našim pa se zaradi manjšega števila dni uskladi zgolj na vsakih 33 let. Zanimiv nebesni fenomen je modra luna, ki se zgodi le vsaki dve leti in pol. V resnici luna ne bo modra, gre za izraz, ki ga astronomi uporabljajo za pojav, ko se polna luna pojavi dvakrat v enem koledarskem mesecu. V kolikor vas zanima si lahko na vaš telefon naložite aplikacije z luninim koledar in luninimi menami.   Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Oranžni 4

24.10.2017

7. in 8. december 2017 ob 19.30 Gallusova dvorana, Cankarjev dom   Orkester Slovenske filharmonije James Judd, dirigent Brigitte Pinter, sopran - Richard Wagner:  Uvertura k operi Tannhäuser Preludij k 1. dejanju opere Parsifal Preludij in Ljubezenska smrt, iz opere Tristan in Izolda Preludij k 3. dejanju opere Lohengrin Siegfriedova vožnja po Renu, Siegfriedova smrt in pogrebna koračnica, Sklepni prizor iz opere Somrak bogov   Wagnerjeve opere za dirigente predstavljajo prav poseben izziv. Richard Wagner namreč ni bil le pomemben inovator na področju operne glasbe, kjer je odločilno spremenil potek razvoja te glasbeno-scenske oblike, temveč tudi na področju dirigiranja. S teorijo in prakso vodenja orkestra se je ukvarjal ne le na koncertnem odru in v gledališkem jašku, temveč tudi v svoji knjigi O dirigiranju (1869), s katero je v veliki meri nadgradil dirigentsko tradicijo in tehniko, ki sta jo pred njim razvila Felix Mendelssohn in Hector Berlioz. Zato ne preseneča, da se je njegovim delom prav posebej posvetil tudi britanski dirigent James Judd, ki je tokrat pripravil izbor odlomkov iz Wagnerjevih oper. Judd je umetniški vodja Izraelskega simfoničnega orkestra Rishon LeZion, od jeseni 2016 pa tudi šef dirigent korejskega Daedžeonskega filharmoničnega orkestra. V sezoni 2017/18 prevzema mesto umetniškega vodje Orkestra Slovaške filharmonije. Posveča se tako orkestrskemu kot tudi opernemu repertoarju. K prepričljivosti izvedb bo vsekakor prispevala avstrijska dramska sopranistka Brigitte Pinter, svetovno znana interpretka Wagnerjevih vlog, izšolana na newyorški univerzi Juilliard. nakup vstopnic

preberi več

Pišite z nami

Widgeti za katere imate pravice deljenja:

Widgeti za katere čakate na odoboritev:

Widgeti za katere lahko zaprosite za pravico deljenja:

Člani:

Prikaži več >

KOLEDAR DOGODKOV

Politika

Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča. Sodišče ima znanje za preprečevanje demokracije!

4.11.2017

PRIČAKOVANA zgodba o NE-ODLOČITVI U S ! ali zahteva za počlovečenje človekovih pravic !  Spoštovani ! Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča  na pritožbo glede neenakopravnosti in neenakosti   v referendumski kampanji ! Zelo zanimivo! Skrivnostna so pota  gospodova – dr. Jadrana Sovdat je povozila samo sebe! Ampak v Slo so na žalost vse kršitve brez posledic. Praksa predsednice Jadranke Sovdat je v popolnem nasprotju z njenim “znanstvenim”  člankom, saj je – kar je najhuje, v nasprotju z njo samo. Shizofrenost na pohodu ??? Ali pa gre spet za politiko novih standardov, navadnim smrtnikom nedoumljivo, takšno politiko kot jo je  že pred letom in pol napovedala poslanka SMC Jasna Murgel. Povzetek: Sodniki so brez jajc, razen častnih izjem ! Sodnice jih tako ali tako nimajo ! Ostali kimajo in dvigajo roke ! Skratka ovce so tudi na Ustavnem sodišču !   Glasovanje  je bilo tokrat z rezultatom 6:3 ! Rezultat je pičel, vendar če sem sarkastičen se razmerje izboljšuje ! Čez  1000 let bomo v pravni državi ! Takrat Jadranke in mene več ne bo, bom pa poklrbel, da bo  lahko kdo prebral, kakšni človečnjaki so živeli v teh časih v teh krajih.                                                                             * Ta odločba US je vsekakor vredna javne objave in komentarja, še bolj pa to velja za ločeno mnenje ddr. Klemna Jakliča in Maka Šorlija! Vse bolj je jasno, da pri ogromni  večini (sploh pa ne na US) ne gre za neznanje, ampak za sofisticirano znanje za preprečevanje demokracije in človekovih pravic. Jaz sem to imenoval hudobija v ženskih hlačah – v primeru individualnih usod (dr. Milko Novič) pa to pomeni še kaj veliko hujšega! Naj mi moški in poštene ženske oprostijo, čim višje  so v hiearhiji,  bolj so upogljivi, ubogljivi in učinkoviti v produciranju zla. Postopek ugotavljanja grobega kršenja pravil demokracije ni končan, Sledila bo pritožba na Vrhovno sodišče, to me bo napotilo na US. Ko bo to izčrpano bo sledila pritožba na ESČP in na evropskega ombudsmana ter na evropski parlament in evropsko komisijo.   Seveda pa, da ne bo pomote, ne smemo pozabiti zaradi česa je referendum sploh bil in zakaj  ni smel uspeti.  Sicer pa bi bil pravi slovenski čudež, če bi se ta veliki kolač novodobnim gradbenim baronom iz F-21 in njihovim botrom izmuznil iz rok. Vseseno smo lahko zadovoljni, da je referendum bil in je bil z vidika razkrivanja TOTALITARIZMA IN OBLASTNE oligarhije vsaj delno uspešen. Napovedujem pa, da bo projekt vladni 2tir kmalu predčasno ustavljen ! Socialistična demokracija je enako slaba kot socialistična ekonomija. Učinkovita je samo pri uničevanju okolja. Spoznanje o tem sicer le počasi prodira, vendar nezadržno in bo prevladalo. Do tedaj pa je nujno potrebno pripraviti otoke obstanka in alternative – tudi SLOVENSKA SMER ČEZ KRAŠKI ROB spada v to !  Inženirji vseh slovenskih dežel združite se ! Več o tem na: http://referendumdrugitir.si/post/325320/vladni-drugi-tir-na-slepem-tiru-in-kaj-po-referendumu   Lepo pozdravljeni !                                      Vili Kovačič, državljan K.    v priponki pošiljam v branje tudi članek o tem, kaj ta smer je!   Pripis : Ločena mnenja so odličen material za boj z mlini na veter ! Čakam le, da veter zapiha drugam - v smer počlovečenja človekovih pravic ! Priponke v pdf formatu so spodaj.  vir slike: državni zbor

preberi več

SPREJETI ZAKON O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI JE ŠKODLJIV. Ustavimo ga lahko le še državljani z uspešno izvedenim referendumom.

Zakaj je Zakon škodljiv in ga je treba zavrniti? Ker se bodo zaradi Zakona čakalne dobe še podaljšale, ker bo zmanjšal število zdravnikov za delo na napotnico Ker bo onemogočal prosto izbiro osebnega zdravnika Ker si bo po prenehanju koncesije več kot 75 % ljudi moralo izbrati novega zdravnika( družinski zdravnik, pediater, zobozdravnik, ginekolog) Ker bodo v večini manjših krajev lahko ostali brez družinskih zdravnikov in zobozdravnikov (vse tiste občine ki nimajo lastnega zdravstvenega doma) Ker Zakon deluje proti mladim slovenskim zdravnikom, ki zato odhajajo v tujino Iniciativa za referendum Jozef Ivan Ocvirk

26.10.2017

preberi več

TISKOVNA KONFERENCA v prostorih Svetovnega Slovenskega kongresa v četrtek 10.08.2017 ob 11.00 h

9.08.2017

Spoštovani novinarji in uredniki,   V Sloveniji se človekove pravice kršijo, žal pa tega skoraj nihče ne opazi -  na to se požvižga celo USTAVNO SODIŠČE ! Kljub temu pa ostaja U S zadnji branik pred zlorabami in neustavnimi ravnanji oblasti, ki jih v Sloveniji nihče drug ne more ali noče sankcionirati.     Zato organiziramo jutri,  to je v četrtek  10.08.2017 ob 11 h, v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi I/4 tiskovno konferenco na temo:   1 .Ustavna pritožba na neustavni sklep vlade o samo-dodelitvi 97.000 eur Vladi RS za njeno referendumsko kampanjo. Sklep ni v skladu z ustavo in mednarodnimi akti. 2. Ustavna pritožba zaradi diskriminacije Sindikata vojakov Slovenije v aktualni referendumski kampanji, ki se prične 24.avgusta 2017. Ustavni sodniki imajo priložnost da naredijo popravni izpit!   3. Pritožba na ESČP na sklep Ustavnega sodišča republike Slovenije, ki neargumentirano in v celoti ignorira - preskoči,  zatrjevano in dokazano diskriminacijo članov sindikata vojakov Slovenije v fazi zbiranja podpisov zahteve za referendum, z odgovorom US, da je bilo zbranih dovolj  podpisov in s   tem  problem diskriminacije ignorira!  4. Potek finaciranja referendumske kampanje proti vladnemu zakonu - abstraktno in konkretno - ob drugem tiru ! Kako se boriti za denar, ki ga za kritične davkoplačevalce v Sloveniji  ne sme biti!   5. Dvakratni poslanec  Andrej Magajna – predsedujoči Koordinaciji neparlamentarnih strank in hkrati predsednik Krščanskih socialistov Slovenije - Krekovih socialistov, bo obrazložil dopolnitev zahteve za ustavno presojo zakona o Referendumski in volilni kampanji ter zakona o RTV, ki je v postopku pred US.         Naprošam vse  za objektivno informiranje o naši dejavnosti in naših stališčih.    Vili Kovačič, državljan K.

preberi več

Je soboški župan Jevšek plačal volilni zapitek 2014 in zaaral romske glasove za volitve 2018?

9.08.2017

Ta misel se ti nehote utrne ob spremljanju zadnjih dogodkov v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti, kjer je alfa in omega vsega soboški romski svetnik Darko Rudaš. Spomin na lokalne in županske volitve 2014 je še vedno svež, čeprav je policijska preiskava zavrgla indice o kupovanju romskih glasov, tudi za drugi krog županskih volitev, v katerem je zmagal kandidat SD in nekdanji visoki policijski uslužbenec Aleksander Jevšek. Le o dveh najbolj svežih dogodkih bo tekla beseda, ki sledita indicom. Pred dnevi je bilo v romskem naselju Pušča nadvse slovesno. Kako ne, ko pa je tamkajšnji nogometni klub NK Pušča po 60 letih delovanja dobil prepotrebne slačilnice. S to pridobitvijo je zadostil pogojem NZS, da lahko odslej kot gostitelj tekme 2. MNL Murska Sobota igra na domačem igrišču na Pušči. Otvoritve se je udeležil vrh Nogometne zveze Slovenije na čelu s predsednikom Radenkom Mijatovićem, ob Darku Rudašu seveda ni umanjkal soboški župan dr. Aleksander Jevšek. Če ne zaradi 240 tisoč evrov, ki jih je rdeča mestna oblast Murske Sobote namenila za izgradnjo garderobnega objekta, še 40 tisoč jih je primaknila Fondacija za šport, pa zaradi kamer in fotoaparatov, ki so s pridom beležile njegov široki nasmeh ob rezanju otvoritvenega traku in besed, ki jih je namenil zbranim. «Upam, da bo na nogometnem igrišču polno mladih ljudi in to vsak dan, 12 ur na dan. Vlaganje v šport je v Mestni občini Murska Sobota prioriteta", je povedal Jevšek, ki se je še posebej raznežil ob darilu, dresu NK Pušča s številko 56, kajti le dan po otvoritvi je praznoval rojstni dan. Da so zaradi romskega projekta slačilnic morale počakati na boljše čase druge naložbe v športno infrastrukturo v MO Murska Sobota, je drugotnega pomena. Tudi mesec dni pred tem je bilo na Pušči nadvse slovesno. Takrat je bil ob županu Aleksandru Jevšku še njegov partijski šef, sicer minister za kmetijstvo Dejan Židan in pa predsednik republike Borut Pahor. Znova številne kamere in fotoaparati, kajti s simbolično zasaditvijo prvih rastlin Prstastega trstikovca oziroma Miskantusa je požegnal projekt ustvarjanja zelenih delovnih mest za Rome. Na hektarju še ne tako daleč nazaj degradiranega prostora, na divjem odlagališču, kjer so Romi kurili električne kable, da so jih očistili plastike, bi s pomočjo socialnega podjetja Avtarkija in romske zadruge predelava Miskantusa nudila zaposlitvene možnosti za Rome. Da se kmetijska stroka zmrduje nad to tujerodno invazivno rastlino, ni omembe vredno, ker »se je politika tako odločila,« kar je s svojo prisotnostjo potrdil tudi kmetijski minister Dejan Židan. No in ta Miskantus, ki ga je za svojega vzela romska zveza Preporod soboškega romskega svetnika Darka Rudaša, naj bi prinesel zelena delovna mesta Romom po celi Sloveniji. Koliko proračunskih sredstev bo porabljenih za uresničitev tega načrta, še ni jasno, prav gotovo pa jih bodo zagotovili vladni resorji za kmetijstvo, delo, družino in socialne zadeve. Mimogrede, podoben zaposlitveni projekt je v nekaj letih »skuril« pol milijona evrov iz državnega in EU virov, pa ni prinesel niti enega delovnega mesta za Rome. Volitve, državnozborske in lokalne so pred vrati. Za Boruta Pahorja ni skrbi, vnaprej lahko računa na glasove romskih volivcev. Nanje seveda računa tudi soboški župan dr Aleksander Jevšek. Sam se, tako govorice v SD, vidi v poslanski klopi DZ in ko bo njegov šef Dejan Židan kot mandatar oblikoval vlado, tovrstne ambicije celo javno razglaša, se Jevšek vidi v sedežu ministra za notranje zadeve. V županski boj pa bo Jevšek verjetno poslal svojega strankarskega kolega in podžupana Zorana Hoblaja. In tu smo znova pri romskih volivcih. Da bodo obkrožili kandidata Socialnih demokratov bo poskrbel prav Darko Rudaš, ki je pred meseci postal član Židanove stranke. Pred tem je bil že v LDS, pa v SD, TRSu in ZL, zdaj pa naj bi se vrnil v Židanovo jato.Pred tem je bil v Hanžkovem TRS-u. Zato vprašanje, ali je Jevšek s tem poravnal volilni zapitek za 2014 in zaaral glasove za volitve prihodnje leto, ni niti tako brezpredmetno. Indici pač! Tudi sicer ima vsa romska funkcionarska oligarhija, na čelu s predsednikom Romske zveze Slovenije Jožekom Horvatom Mucem, ki se je tudi že okitil z doktorskim nazivom in Darkom Rudašem, oba sta tudi zbiratelja najrazličnejših funkcij v romskih organizacijah, vselej odprta vrata pri najvišjih vladnih in državnih funkcionarjih. Boris Cipot

preberi več

Boljših varuhov nima neumnost, sporočam tovarišema Andreju Karoliju in Mihi Šaleharju. Pojdite se zvagat na trg!

5.07.2017

“Tovarišema” Andreju Karoliju in Mihi Šaleharju, ki na rožnatem VALU 202 vidno uživata v podjebavanju drugorazrednih državljanov sporočam, da Boljših varuhov nima neumnost, bi rekel Ivan Cankar! ... Obenem je pa sramotno, da moramo takšen program, kot je RTVSLO prisilno plačevati! Fantje iz hiše RTVSLO, pustite te plače, ki so nam državljanom prisilno izpuljene iz že tako praznih žepov in se pojdite zvagat na trg.  Garantirano bo norčevanja hitro konec.  Vili Kovačič, državljan K

preberi več

Izjava za javnost: norčevanje Brgleza iz volivcev in denarja. Referenduma ne želi speljati skupaj s predsedniškimi volitvami

30.06.2017

NUJNI POZIV PREDSEDNIKOMA DRŽAVE IN DRŽAVNEGA ZBORA ! (izjava za javnost)   Prosim predsednika države, da sprejme na pogovor delegacijo podpisnikov zahteve za referendum.  Že za danes je namreč napovedan korak predsednika DZ da voljo 48.000 podpisnikov, da je referendum hkrati s predsedniškimi volitvami,  v imenu nekakšne velike pomembnosti obeh zadev, gladko ignorira. Slovenska visoka politika, ob kakem tako enostavnem in elementarnem vprašanju, še nikoli  ni bila tako skregana z zdravo pametjo in z ljudstvom. Mislim, da moramo narediti vse, da se volitve in referendum združijo v praznik demokracije, ne pa norčevanje iz nje.    Ponovno pozivam, da se oba predsednika – predsednik države Borut Pahor in predsednik DZ dr. Milan Brglez skupaj s poslanci poenotijo in dogovorijo za datum, ki bo v javno  korist in bo zagotovil čim večjo udeležbo državljanov - tako na volitvah kot na referendumu in da to stališče oba predsednika v praksi s pomočjo državnega zbora tudi uveljavita. Gre za sledeče :     - na volitvah in referendumih naj odloča čim več ljudi, ne čim manj. Zato naj bosta oba dogodka skupaj, na isti dan, ne pa čim dlje narazen.   - predsednik DZ naj ne podcenjuje ljudi, da se ne bi znali odločiti. Tak primer smo že imeli leta 2007 ko je šlo za združitev 2 kroga predsedniških volitev z referendumom. Tedaj ni bilo nobene degradacije pomembnosti predsedniške  funkcije     ali rizika nekakšne “zmedenosti” državljanov -  demokracija ni zastonj, zato je argument zmanjšanja stroškov treba maksimalno upoštevati, kadar je to le mogoče. V danem primeru pa bi zavračanje pomenilo nezrelost  in absurd. To bo tudi test odtujenosti oblasti. Predsednik DZ naj       prihranek  nameni za sklad za bolne otroke, in/ali za pospeševanje civilne družbe in demokracije !   Uspešnost tega apela je seveda odvisna od politične volje naslovnikov, vsa dejstva pa so na na naši strani. Ob odločitvi za združitev obeh dogodkov je hkrati na preizkusu politična zrelost voditeljev. Prav pomembnost obeh dogodkov je argument, da se dogodka združita in ne obratno.  Na preizkusu pa je tudi opravilna sposobnost oziroma ne-sposobnost predstavniškega sistema oblasti in njegovih voditeljev, v tem primeru  poslancev DZ in obeh predsednikov, predsednika države in predsednika DZ ! Neupoštevanje tega apela smatramo za akt nespoštovanja in nagajanja državljanom, ki se za odrasle in resne ljudi ne spodobi in se bo akterjem te nespodobne in proti državljanske politične igre slej ko prej vrnilo kot bumerang, v škodo njih samih. 

preberi več

Vladavina prava je izgubila

16.11.2017

Zgodba z ilegalnim migrantom je doživela epilog - in ta epilog je vladno popuščanje - s strani Cerarja in Brgleza. Ilegalni migrant Ahmad zaenkrat ostaja v državi. Vladavina prava je izgubila, skrajna levica, ki se bori za svet brez meja in narodov, pa zopet slavi. Najprej moramo pogledati razlog, zakaj je skrajna levica tako vztrajno zagovarjala ohranitev točno tega ilegalca. Po besedah poslancev, ki so se zanj zavzeli, je Ahmad "sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno." Povedano z drugimi besedami, se je vključil v vrste skrajne levice. In kot že lahko sklepamo, ko si enkrat v vrstah skrajne levice, zakon za tebe več ne velja. Poglejmo za primer ilegalno okupacijo Roga, nasilje antife, preprečitev deportacij, in mnoge druge primere. Skrajna levica je v tej državi konsistentno drobila vladavino prava na račun svojih želja. In ob tem je, zaradi popuščanja s strani levičarskih poslancev, mestnih svetnikov, uradnih oseb, medijev, še celo policistov, doživljala uspehe. Vsaka zmaga je skrajni levici prinesla nove motivacije, nove iniciative in osredotočenosti. Tako se obnašajo, ker to obnašanje za njih deluje. Kaj naj torej dobromisleči in domoljubni ljudje storijo, da ustavijo ta pohod skozi inštitucije? 1. Postanite aktivisti in širite domoljubno logiko. 2. Samo-organizirajte se in bodite samo-iniciativni. 3. Pridružite se Generaciji identitete in postanite aktiven član organizacije. 4. Ekstremistične in destruktivne tendence (ljudske upore, ulično pravdo,...) raje usmerjajte v konstruktivno in aktivistično delo.5. Čustvene in sovražne izbruhe preusmerite v racionalne in dobro-argumentirane zapise.

preberi več

V ESSNU UGRABILI IN ZLORABILI NOSEČO ŽENSKO

6.11.2017

Policija je v Essnu aretirala večje število Libanoncev, ki so ugrabili mlado nosečo žensko.V filmski akciji, so morali uporabiti veliko sile pri čemer so bili 3 policisti poškodovani, zaradi upora, ki so ga bili deležni iz strani v Nemčiji živeče libanonske družine. Žensko so ponoči ugrabili in jo na silo zvlekli v svojo hišo, kjer so se nad njo izživljali. Policija jo je našla v hiši groze hudo poškodovano ležati na tleh. Najbolj neverjetno dejstvo pa je, da je policija enega izmed osumljencev že izpustila na prostost, od koder se bo lahko zagovarjal. Ali je v takšni primerih begosumnost in možnost ponovitve kaznivega dejanja resnično manjša, kot pri ostalih milejših prekrških, ki jih obravnavajo pri domačih državljanih?Smo resnično postali manjvredni v lastnih državah? Kdaj bomo nehali verjeti floskulam o prečudovitem multikulturnem svetu? Na delo, slovenske vse hčere, sinovi, da rešimo rod svoj pred tujstva okovi! Generacija Identitete Štajerska https://www.derwesten.de/staedte/essen/schwangere-verschleppt-und-misshandelt-neue-erkenntnisse-zum-streit-in-libanesischer-grossfamilie-id212437013.html http://www.politikversagen.net/schwangere-frau-verschleppt-und-misshandelt https://www.waz.de/staedte/essen/schwangere-frau-aus-essen-wurde-verschleppt-und-misshandelt-id212428115.html

preberi več

Začnimo se učiti iz bogatih zgodovinskih izkušenj Evropske civilizacije.

4.11.2017

Začnimo se učiti iz bogatih zgodovinskih izkušenj Evropske civilizacije.

preberi več

Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča. Sodišče ima znanje za preprečevanje demokracije!

4.11.2017

PRIČAKOVANA zgodba o NE-ODLOČITVI U S ! ali zahteva za počlovečenje človekovih pravic !  Spoštovani ! Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča  na pritožbo glede neenakopravnosti in neenakosti   v referendumski kampanji ! Zelo zanimivo! Skrivnostna so pota  gospodova – dr. Jadrana Sovdat je povozila samo sebe! Ampak v Slo so na žalost vse kršitve brez posledic. Praksa predsednice Jadranke Sovdat je v popolnem nasprotju z njenim “znanstvenim”  člankom, saj je – kar je najhuje, v nasprotju z njo samo. Shizofrenost na pohodu ??? Ali pa gre spet za politiko novih standardov, navadnim smrtnikom nedoumljivo, takšno politiko kot jo je  že pred letom in pol napovedala poslanka SMC Jasna Murgel. Povzetek: Sodniki so brez jajc, razen častnih izjem ! Sodnice jih tako ali tako nimajo ! Ostali kimajo in dvigajo roke ! Skratka ovce so tudi na Ustavnem sodišču !   Glasovanje  je bilo tokrat z rezultatom 6:3 ! Rezultat je pičel, vendar če sem sarkastičen se razmerje izboljšuje ! Čez  1000 let bomo v pravni državi ! Takrat Jadranke in mene več ne bo, bom pa poklrbel, da bo  lahko kdo prebral, kakšni človečnjaki so živeli v teh časih v teh krajih.                                                                             * Ta odločba US je vsekakor vredna javne objave in komentarja, še bolj pa to velja za ločeno mnenje ddr. Klemna Jakliča in Maka Šorlija! Vse bolj je jasno, da pri ogromni  večini (sploh pa ne na US) ne gre za neznanje, ampak za sofisticirano znanje za preprečevanje demokracije in človekovih pravic. Jaz sem to imenoval hudobija v ženskih hlačah – v primeru individualnih usod (dr. Milko Novič) pa to pomeni še kaj veliko hujšega! Naj mi moški in poštene ženske oprostijo, čim višje  so v hiearhiji,  bolj so upogljivi, ubogljivi in učinkoviti v produciranju zla. Postopek ugotavljanja grobega kršenja pravil demokracije ni končan, Sledila bo pritožba na Vrhovno sodišče, to me bo napotilo na US. Ko bo to izčrpano bo sledila pritožba na ESČP in na evropskega ombudsmana ter na evropski parlament in evropsko komisijo.   Seveda pa, da ne bo pomote, ne smemo pozabiti zaradi česa je referendum sploh bil in zakaj  ni smel uspeti.  Sicer pa bi bil pravi slovenski čudež, če bi se ta veliki kolač novodobnim gradbenim baronom iz F-21 in njihovim botrom izmuznil iz rok. Vseseno smo lahko zadovoljni, da je referendum bil in je bil z vidika razkrivanja TOTALITARIZMA IN OBLASTNE oligarhije vsaj delno uspešen. Napovedujem pa, da bo projekt vladni 2tir kmalu predčasno ustavljen ! Socialistična demokracija je enako slaba kot socialistična ekonomija. Učinkovita je samo pri uničevanju okolja. Spoznanje o tem sicer le počasi prodira, vendar nezadržno in bo prevladalo. Do tedaj pa je nujno potrebno pripraviti otoke obstanka in alternative – tudi SLOVENSKA SMER ČEZ KRAŠKI ROB spada v to !  Inženirji vseh slovenskih dežel združite se ! Več o tem na: http://referendumdrugitir.si/post/325320/vladni-drugi-tir-na-slepem-tiru-in-kaj-po-referendumu   Lepo pozdravljeni !                                      Vili Kovačič, državljan K.    v priponki pošiljam v branje tudi članek o tem, kaj ta smer je!   Pripis : Ločena mnenja so odličen material za boj z mlini na veter ! Čakam le, da veter zapiha drugam - v smer počlovečenja človekovih pravic ! Priponke v pdf formatu so spodaj.  vir slike: državni zbor

preberi več

Turizem

Združenje turističnih kmetij Slovenije deluje že 20 let

20.11.2017

Združenje turističnih kmetij Slovenije je bilo ustanovljeno konec leta 1997 (4. 11.). Organizirano je v skladu z Zakonom o društvih in kot področna turistična organizacija povezuje že 400 turističnih kmetij iz vse Slovenije. Člani združenja imajo okrog 2.600 ležišč in 11.800 sedežev.- http://www.turisticnekmetije.si/   Po podatkih (marec 2017) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS v Sloveniji so kmetije z dopolnilno dejavnostjo turizem na kmetiji v Sloveniji sledeče : 446 izletniških kmetij, 81 vinotočev, 26 osmic, 395 turističnih kmetij z nastanitvijo. Vse te kmetije imajo skupaj 33.937 sedežev in 4.751 ležišč. Od ustanovitve leta 1997 dalje skrbi združenje za: skupen nastop turističnih kmetij na trgu, za razvoj ponudbe, informiranje in usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah, zastopanje interesov članov na gospodarskem in pravnem področju,... Združenje svojim članom nudi: brezplačno svetovanje o aktualnih zadevah, mesečno informiranje članov o aktualnem dogajanju, brezplačno predstavitev na sejmih v okviru združenja, cenejše objave v promocijskih materialih združenja, cenejšo objavo na internetu, ugodnejša ali brezplačna usposabljanja (računalniški tečaji, tečaji tujih jezikov, komuniciranje z gosti....ipd.). Dejavnosti promocijskega spleta so v preteklih desetih letih pomembno vplivale na:  večjo prepoznavnost ponudbe turističnih kmetij, boljše zavedanje potrošnikov, boljše poznavanje in večjo naklonjenost ponudbi slovenskih turističnih kmetij ter tako zagotovile vsaj 30% večjo zasedenost zmogljivosti v primerjavi z letom 1997. Združenje turističnih kmetij Slovenije že od samega začetka tesno sodeluje s: Slovensko turistično organizacijo, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za gospodarstvo, Kmetijsko gozdarskimi zavodi v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter z različnimi izobraževalnimi ustanovami. Z razvojem turističnih produktov podeželja, z dobro načrtovanim marketinškim komuniciranjem na domačem in tujih trgih, pri katerem bo ZTKS sodelovalo s Slovensko turistično organizacijo ter drugimi strateškimi partnerji ter z dvigom kakovosti turističnih storitev, želimo v prihodnjih petih letih povečati zasedenost zmogljivosti na 90 dni in s tem prispevati k: višjim prihodkom kmetij iz turistične dejavnosti, k novim delovnim mestom na kmetijah ter nenazadnje k ohranjanju poseljenosti in kulturne krajine našega podeželja. Turistične kmetije s svojo avtentičnostjo in domačnostjo predstavljajo pomemben del slovenske turistične ponudbe. ZTKS je ob 20-letnici izdal zbornik z naslovom »Oj, lepo je res na deželi«, ki v besedi in sliki bralca popelje skozi zgodovino ZTKS od leta 1997 do danes.   Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Bele breze in steljniki

14.11.2017

Kaj so stelnjiki? To so kmetijske površine, ki jih poraščajo znamenite bele breze, ponekod rdeči bor, orlova praprot in lisičjak. Steljnike je potrebno redno, vsaj enkrat na leto popasti oziroma pokositi. Zaradi drugačnega kmetovanja kot nekoč, se je uporaba steljnikov zmanjšala in začeli so hitro zaraščati. So ena od najbolj prepoznanvnih znamenitosti Bele krajine. Belokranjske občine, Zavod RS za varstvo narave in Krajinski park Kolpa so se zavzeli, da uspemo ohraniti vsaj del teh čudovotih steljnikov. Od lastnikov zemljišč so dobili dovoljenje, zbrali prostovoljce, steljnike očistili, označili in to predstaviti v medijih ter na sejmih kot projekt ohranjanja kulturne dediščine. Najbolj znani steljniki se nahajajo na poti iz Metlike proti Drašičem, pri Vinomerju.

preberi več

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudli ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičov, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovnskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabije in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, rejijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer s trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudli ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičov, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovnskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabije in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, rejijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer s trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Guinnessov (sladki) rekord v postavitvi znaka M&M iz bombonov

8.11.2017

Zaposleni v družbi Mars Incorporated so več kot 17 ur gradili največji svetovni mozaik (logotip) M & M v nakupovalnem centru Paradise Center v Sofiji v Bolgariji. S svojim dosežkom so se vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Mamljivo izdelan logo je izdelala ekipa 27 oseb. Napis iz znanih M&M's bombonov je meril celih 49.59 m² in je bil sestavljen iz predvidoma 291,490 bombonov. Rekord je bil priznan samo za M&M's logo- brez rumene podlage. Klub vsemu pa je celotna slika iz bombonov tehtala okoli 1,000 kg. Za sestavo »sladke« slike je ekipa potrebovala 17 ur in 30 minut. Namen tekmovanja in dosege rekorda s strani podjetja Mars je bilo povečati prepoznavnost njihove blagovne znamke v Bolgariji.  Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Enomesečni festival Stare trte v Mariboru se bo zaključil z martinovanjem

7.11.2017

Festival Stare trte je vinski, kulinarični in kulturni poklon najstarejši trti na svetu. Trti, ki nas – Mariborčane, Štajerce in Slovence – navdaja s ponosom, našim obiskovalcem pa razgrne tančico skrivnosti o izjemno bogati vinogradniški tradiciji ter uspešnih zgodbah štajerskih vinarjev. V času od 1.10.2017 do 11.11.2017 se bo odvijalo mnogo dogodkov povezanih z najstarejšo trto v Mariboru in svetu. Stara trta, najstarejša trta na svetu, domuje v Mariboru, prav v osrednjem delu starega mestnega jedra. Stara trta je s starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove – brez dvomov, strokovnjaki potrjujejo, da je res najstarejša! Iz njenih grozdov, sorte žametovka oz. modra kavčina, mojstri vsako leto iztisnejo dragoceni sok. Stara trta simbolizira bogato vinsko kulturo Maribora in Slovenije ter navsezadnje celotnega sveta.  Danes pa njene potomke rastejo že domala po vsem svetu. Zgodba Stare trte, te častitljive dame, pripoveduje o vinu, trdoživosti in življenjski energiji. Naj s svojo neizmerno energijo simbolično in z energijo plodov njenih sestra navdihne tudi vas! Da je Stara trta v Mariboru resnično najstarejša trta na svetu, potrjujejo tako slikovni kot tudi strokovno izmerjeni dokazi. Posebno ponosni smo lahko na vpis v Guinessovo knjigo rekordov. Celomesečni dogodki se bodo zaključili z tradicionalnim Martinovanjem v soboto 11.11.2017. Več o stari trti si preberite na https://www.staratrta.si/.   Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Slovenija se aktivno predstavlja na največji svetovni globalni borzi World Travel Market London 2017

6.11.2017

 Od 6. do 8. novembra 2017 bo v Londonu potekala 37. mednarodna  turistična borza. Geslo slovenskega nastopa je »Be(e) responsible – bodi odgovoren, kjer se bo posebej predstavilo slovensko čebelarstvo. WTM London je vodilna borza turistične industrije, saj zagotavlja edinstveno priložnost za srečanja, mreženje, pogajanja ter sklepanje poslov na enem mestu. Vsem udeležencem so zagotovljene odlične priložnosti za poglobitev obstoječih in pridobitev novih poslovnih kontaktov.  Slovenija se bo letos predstavila na odlični lokaciji, na kar 176,5 m2, sodelovalo pa bo 35 slovenskih podjetij, kar je 12 več kot lani.  Partner nastopa je Radovljica (kultura & čebelarstvo), sodelujejo pa še naslednje destinacije in slovenska podjetja:  ABC rent a car in turizem, Adria Airways, Alpinum hoteli, Bohinj Eko Hotel, Fabula, Giz Golf, Happy Tours, Hit Alpinea Kranjska Gora, Hotel Aleksander Rogaška, Hotel Atlantida Rogaška, Hotel Park Urban&Green, Istrabenz turizem, JZ Ljubljanski grad, Kobilarna Lipica, Kompas, Konzorcij Slovenia Green, M tours, Medical Center Rogaška, Palma, Promet T&T, Park Postojnska jama, Razvojna agencija Sora, Sava Turizem, Terme Olimia, Terme Resort – Rimske terme, Thermana Laško, Turizem Bled, Turizem in kultura Radovljica, Turizem Ljubljana, Turizem Kranjska Gora (Julijske Alpe), Union hoteli, Zavod za kulturo Bled, Zavod za turizem Maribor – Pohorje, Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia, Žičnice Vogel Bohinj. V lanskem letu je WTM London obiskalo 51.000 udeležencev, kar je 6 % več v primerjavi z 2015, 5.000 razstavljavcev iz 185 držav, vsako leto pa se na borzi vzpostavi več kot 300.000 novih poslovnih stikov. Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Legenda o mlinarju

3.11.2017

Nekoč, ko Črnomelj še ni bil mesto in ni še ni imel imena, je tam prebival bogat, vendar skopuški mlinar po imenu Stonič. Mlel je koruzo, pšenico in črni riž. Nekega dne ga je obiskala vila z Gorjancev, prelevljena v staro, bogo ženko in ga prosila za pest bele moke. Ta ji je nasul črno moko. Vila se je vrnila na Gorjance, da bi svojemu bolnemu otroku spekla pogačo in kmalu ugotovila, da jo je mlinar ukanil. Vrila se je k njemu in ga uklela: "Da bi tvoji mlinski kamni vselej črno moko mleli!". Od takrat so njegovi kamni vsako zrnje zmleli v črno moko. Od tukaj je pozneje prišlo ime ČRNOMELJ:

preberi več

Šport

Conte osupnil upravo in oškodoval Chelsea

9.06.2017

Miran Pritekelj. Po reakcijah sodeč sem navdušil vse prisotne!

9.06.2017

Kličejo me Tovariš. Največ sem pedagog, manj sem koreograf in skoraj nikoli plesalec.

9.06.2017

Keku novo priznanje na Hrvaškem

9.06.2017

Hrvaški nogometni vrh je z novim priznanjem izkazal čast slovenskemu strategu Matjažu Keku, ki je Rijeko popeljal do prvega naslova državnega prvaka v zgodovini kluba.

preberi več

Pingvini do prve zaključne žoge

9.06.2017

Hokejisti Pittsburgh Penguins potrebujejo samo še eno zmago za osvojitev naslova prvaka lige NHL za sezono 2016/2017.

preberi več

Poraz pred nastopom na EP

8.06.2017

Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je doživela svoj drugi poraz v pripravah na svoj krstni nastop na evropskem prvenstvu, ki bo med 16. in 25. junijem potekalo na Češkem.

preberi več

Kultura

Leto 2017 je še vedno Plečnikovo leto

10.11.2017

Nagrobni spomeniki so naš večni spomin in opomin

1.11.2017

Slovenci v zamejstvu in slovenska narodna skupnost

28.10.2017

Slovenci po svetu so zelo aktivni

27.10.2017

Oranžni 4

24.10.2017

52. Borštnikovo srečanje v Mariboru

23.10.2017

Digitalna kulturna dediščina slovenskih pokrajin na portalu

22.10.2017

Slovenski slovarji na enem mestu

Spletni portal Fran (http://fran.si/) združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter slovarje, ki so v okviru dela na tem inštitutu dobili digitalno obliko. Omogoča tudi iskanje po drugih izbranih slovenskih jezikovnih korpusih. Namen portala je omogočiti dostop do slovarskih informacij čim širšemu krogu uporabnikov, zato omogoča tako povsem preproste kakor tudi zelo kompleksne poizvedbe. Portal Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je uporabnikom prosto dostopen na svetovnem spletu. Portal vključuje sledečo zbirko slovarjev: Slovar slovenskega knjižnega jezika eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika Slovenski pravopis ePravopis – Slovenski pravopis Slovar novejšega besedja Slovar slovenskega knjižnega jezika Sprotni slovar slovenskega jezika Slovar slovenskih frazemov   Naj bo ta članek povabilo bralcem, da bodo uporabljali omenjene slovarje in skrbeli za izborni slovenski jezik. p.s. Ne veste kaj pomeni pridevnik »izboren« ? Poglejte v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Mirjana Ivanuša-Bezjak

11.10.2017

preberi več

Modri abonma in Oranžni abonma

ORANŽNI IN MODRI ABONMA - Gallusova dvorana CD: 8 koncertov VPIS ABONMAJEV ZA SEZONO 2017/2018 Vpis abonmajev v jesenskem terminu poteka med 4. in 14. septembrom, vsak delavni dan od 11. do 13. ure in od 15. do 17. ure, v Slovenski filharmoniji, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana.Zamenjava termina v okviru istega abonmaja  Če koncerta zaradi višje sile ne morete obiskati v svojem terminu, vam bo Cankarjev dom ob doplačilu 2,00 € izdal vstopnico za drug termin v okviru vašega abonmaja. Zamenjavo abonmajskih izkaznic uredite na blagajni Cankarjevega doma najpozneje dva dni pred koncertom. Redni abonenti Prostor Plačilo v celoti10% popust Polna cenaabonmaja Obrok polnecene (4 ob.) Kategorija I 144,00 € 160,00 € 40,00 € Kategorija II 115,00 € 128,00 € 32,00 € Kategorija III  97,00 € 108,00 € 27,00 € Upokojenci, študentje in dijaki Prostor Plačilo v celoti10% popust Polna cenaabonmaja Obrok polnecene (4 ob.) Kategorija I ----- ----- ----- Kategorija II 57,50 € 64,00 € 16,00 € Kategorija III  48,50 € 54,00 € 13,50 € Če želite prejemati tekoče napovedi koncertov Slovenske filharmonije, vas prosimo, da nam sporočite svoj elektronski naslov po e-pošti: info@filharmonija.si.

3.07.2017

preberi več

Orkester in Zbor Slovenske filharmonije na otvoritvi 65. Festivala Ljubljana

Carl Orff: Carmina Burana La Fura dels Baus Carlus Padrissa, režija Josep Vicent, dirigent Amparo Navarro, sopran Luca Espinosa, sopran, igralka Jordi Domènech, kontratenor Carlos Daza, bariton   Orkester in Zbor Slovenske filharmonije  Zbor glasbene šole Vinka Vodopivca AjdovščinaKomorni zbor Ave 27. junij 2017, 21.30, Kongresni trg, Ljubljana V torek, 27. junija 2017 ob 21.30,  se na Kongresnem trgu v Ljubljani začenja 65. Festival Ljubljana. Na otvoritvenem koncertu bodo katalonska gledališka skupina La Fura dels Baus, Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, Zbor Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina in Komorni zbor Ave s skupnimi močmi izvedli Orffovo Carmino Burano. Veličastno scensko kantato za simfonični orkester, zbor in soliste si je v privlačni reinterpretaciji španske gledališke skupine po vsem svetu ogledalo že 100.000 gledalcev. Za špansko zasedbo, ki polni največje gledališke odre in je nastala že konec 70. let, je značilno svojevrstno prepletanje glasbe in gledališča, scensko dodelani nastopi ter posebni učinki. Obeta se veličasten dogodek, ki ga ne smete zamuditi!

22.06.2017

preberi več

Poslušajte vsi človeki! koncert - 500 let reformacije v Sloveniji

16.6.2017. ob 19.00, minoritska cerkev, Maribor Poslušajte vsi človeki! - 500 let reformacije v Sloveniji Zbor Slovenske filharmonije Trobilni kvintet Slovenske filharmonije Zbor Carmina Slovenica Martina Batič, dirigentka V petek, 16. junija, bo z zborovskim koncertom na prav poseben način obeležena 500. obletnica reformacije - dogodka, s katerim je Martin Luther sprožil plaz novih idej ter s tem pomagal prenoviti miselnost tedanje Evrope. Na koncertu, ki bo v mariborski minoritski cerkvi ob 19h, bosta z združenimi močmi pod vodstvom Martine Batič nastopile članice zbora Carmina Slovenica (zborovodkinja Karmina Šilec) ter Zbor in Trobilni kvintet Slovenske filharmonije. Na sporedu koncerta Poslušajte vsi človeki! prevladujejo protestantski napevi v različnih sodobnejših priredbah, sam koncert pa je del cikla Choregie. (več na: https://www.carmina-slovenica.si/novice/poslusajte-vsi-cloveki_1/)

14.06.2017

preberi več

Oris sezone 2017/18 Slovenske filharmonije

Modri abonma v prihajajoči sezoni nadaljuje zastavljene smernice sezone 2016/17, s poudarkom na obletnicah, kot je 500 let protestantizma na Slovenskem. Med solisti tokrat  izstopajo: pianista Simon Trpčeski in Fazil Say (ki se bo predstavil tudi kot skladatelj), klarinetist Mate Bekavac in violinist Julian Rachlin (prav tako tudi v vlogi dirigenta). Z Orkestrom Slovenske filharmonije bodo med drugim gostovali dirigenti: Aziz Šohakimov (dobitnik nagrade za najboljšega mladega dirigenta na lanskem Salzburškem festivalu), Risto Joost (zmagovalec dirigentskih tekmovanj Jorma Panula in Malko; umetniški vodja filharmonikov iz Talina, radijskega zbora iz Leipziga in Brigitta festivala), Vladimir Kulenović (nosilec naslova Chicažana leta 2015 v klasični glasbi ter dobitnik nagrade Sklada sira Georga Soltija za leto 2015). Prvič bodo v našem abonmaju zazvenele: Šostakovičeva Sonata za violino in orkester (v orkestraciji Michaila Zinmana), koncertantna skladba za klarinet mladega ameriškega skladatelja Chada Cannona (svetovna premiera), Amerikanec na Danskem Andyja Papea, Ščedrinove Poredne prigodnice, po natančno 50 letih bomo ponovno slišali tudi Rossijinevo delo Stabat Mater.  Rdeča nit Oranžnega abonmaja je gledališče oz. glasbena dela, ki so nastala za gledališče (opera, balet, scenska glasba…) ali po gledaliških predlogah. Med solisti izpostavljamo imenitno wagnerjansko sopranistko svetovnega slovesa Brigitte Pinter, mladega violinista Emmanuela Tjeknavoriana, violončelista Maria Brunella (ki bo tudi dirigent drugega koncerta Oranžnega abonmaja), pianiste Nikolaja Demidenka, Itamarja Golana in Danijela Detonija; med dirigenti bodo naši gostje Vladimir Fedosejev, Ari Rasilainen, György Győriványi Ráth, Philipp von Steinaecker, James Judd, Olari Elts. V Oranžnem abonmaju bomo med drugim slišali: 2. suito iz baleta Arležanka G. Bizeta, Medigro št. 3 iz Schubertove Rosamunde, Adésovo uverturo k operi Vihar, Debussyjevo suito iz baleta Peleas in Melisanda,suito iz Kavalirja z rožo Richarda Straussa, veličastne odlomke Wagnerjevih opernih mojstrovin (Tannhauser, Parsifal, Tristan in Izolda, Lohengrin, Somrak bogov), Bartokov Grad vojvode Sinjebradca, Štiri morske interludije iz Brittnove opere Peter Grimes, von Hauseggerjevo Simfonijo narave, suito iz Labodjega jezera P. I. Čajkovskega (v priredbi V. Fedosejeva). V letošnji sezoni bomo počastili obletnice: Georga Gershwina (80 let smrti in 130 rojstva), Clauda Debussyja (100 let smrti), Gioachina Rossinija (150 let smrti), Petra Iljiča Čajkovskega (125 let smrti) ter 100 let rojstva velikega skladatelja, dirigenta in pedagoga Leonarda Bernsteina. Zbor Slovenske filharmonije bo v Vokalnem abonmaju ponovno postregel z osmimi koncerti, med katerimi izpostavljamo Vokalni 1, ko gostimo  Zbor Latvijskega radia - enega najboljših zborov na svetu. Koncert je plod članstva Zbora Slovenske filharmonije v mednarodni zvezi TENSO (Evropsko združenje profesionalnih pevskih zborov) in ga podpira tudi program za kulturo pri EU. V Vokalnem 4 - pod dirigentskim vodstvom Stojana Kureta - med drugim predstavljamo novitete mladih in obetavnih slovenskih skladateljev na besedila Srečka Kosovela ter prepis Marija Kogoja zborovske skladbe za godalni kvartet. Obeta se še sodelovanje z NUK-om pri pripravi manjše razstave Kogojevih likovnih del. Pri načrtovanju Vokalnega 5 smo sledili željam občinstva po večjih vokalno - instrumentalnih delih (Haydn, Maša v d-molu), saj bosta nastopila Zbor in Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom uveljavljene norveške dirigentke Grete Pedersen. Za zaključek abonmajske sezone pa smo v goste povabili britanskega dirigenta Stephena Laytona, svetovno znanega specialista za sodobno zborovsko glasbo. Njegov prvi koncert z našim zborom je bil namreč eden od vrhuncev preteklih sezon, zato nas še posebej veseli njegova želja, da ponovno nastopi v Ljubljani z Zborom Slovenske filharmonije! Obeta se vrhunski zaključek sezone – dialog med staro in novo zborovsko glasbo.   Umetniški vodja 3. Filharmoničnega festivala baročne glasbe Matej Šarc se je posvetil programom treh koncertov v januarju 2018, ko bodo na sporedu dela italijanskega baroka. Na prvem koncertu bomo slišali izvedbo Vivaldijevega sakralno-vojaškega oratorija z naslovom Judita, zmagovalka nad Holofernovim barbarstvom, RV 644 za pet solistk, zbor in orkester. Drugi koncert bo, kot je že navada, namenjen komorni glasbi. Na njem se bodo predstavili člani Orkestra Slovenske filharmonije skupaj z našima vodilnima izvajalcema stare glasbe, Tomažem Sevškom in Domnom Marinčičem, ter izvedli večer cerkvenih in komornih sonat italijanskih mojstrov. Zaključni koncert nosi naslov Concerto con molti strumenti in je namenjen v baroku zelo priljubljenemu žanru koncertantnih skladb za več solističnih inštrumentov hkrati. Umetniški vodja cikla Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije Franc Kosem nas je seznanil s tremi koncerti, kjer bodo poleg naših trobilcev nastopili še Boštjan Gombač, Lucija Ćirović in Thomas Gansh.   Vljudno vabljeni na nova vrhunska umetniška doživetja v naši družbi!     VPIS ABONMAJEV 2017/2018 Modri, Oranžni, Vokalni, Študentski od 4. do 14. septembra 2017 med 11. in 13. ter 15. in 17. uro v Slovenski filharmoniji, Kongresni trg 10, Ljubljana   Vpis Študentskega abonmaja od 2. do 20. oktobra 2017 med 11. in 13. ter 15. in 17. uro v Slovenski filharmoniji, Kongresni trg 10, Ljubljana  

12.06.2017

preberi več

Minka Veselič Kološa. Ob 30. obletnici plesnega izobraževanja vsem globok poklon!

Vse o paradi plesa.

11.06.2017

preberi več

Zabava

Tekmovanje Rubik: Ljubljana Open 2017

11.11.2017

Nominacija v štirih kategorijah glasbene nagrade Grammy za slovensko glasbeno skupino Perpetuum Jazzile

3.11.2017

Kolorirana fotografija Valerije Heybal

4.08.2017

Muzikal Vesna. Lahkotna in zabavna zgodba pretežek uprizoritveni zalogaj slovenske glasbene scene!

11.06.2017

Najbolj zanimivi muzeji hrane v Evropi

11.06.2017

Vonj po morju tudi v vašem stanovanju

10.06.2017

Beverly Sills - operni soprano

9.06.2017

Miran Pritekelj. Po reakcijah sodeč sem navdušil vse prisotne!

9.06.2017

Tako vemo, da je primeren za nas

9.06.2017

Gospodarstvo in finance

{Petra Škarja} Virus »KAJ BODO PA LJUDJE REKLI...«

19.11.2017

Virusi so priučena in pridobljena (pomembno: ne naravna) prepričanja, mišljenja, ki so glavni zaviralci uspeha in doseganja pristne sreče pri večini ljudi v Sloveniji. Ste že kdaj peli v avtomobilu? Kdo si upa zlagati, da še nikoli NI? Predstavljajte si naslednje: Imate prečudovit dan. Popoln! Pravkar ste izvedeli, da ste dobili službo ali morda sklenili največji posel v svojem življenju, osvojili punco/fanta ... Nekaj, kar vam predstavlja popoln dan. Predstavljajte si občutke ob tem ... Polni sreče in pozitivnih občutkov kar kipite od energije, ne morete ustaviti nasmeha do ušes! S temi občutki se vsedete v avtomobil. Obrnete ključ. Vključite radio. O, vau, vaša najljubša pesem! Povečate glasnost in – zapojete! Pojete iz srca. Na ves glas! Sproti spontano še malo pomigate … Odprete okna. Vetrček prijetno pihlja, sončni žarki ravno prav pogrejejo že tako popoln trenutek ... Pojete! To je to – TO je življenje, si mislite. TO je popoln trenutek SREČE! Pripeljete se do semaforja. Rdeča luč. Ustavite. Ste na tropasovnici. VI ste na srednjem pasu. Na vašo desno se pripelje avtomobil. In še eden na vašo levo. Vsi stojite čakajoč na zeleno luč. Voznik na desni vas premeri s tistim pogledom, ki jasno govori: »Kaj pa njemu ni jasno ...« Oči voznika na levi še bolj jasno kažejo njegove misli: »Se mu je zmešalo ali kaj ...«Voznika na levi in desni se spogledata, si pokimata, takoj se razumeta: »Ja, ta tip je čuden, kaj mu ni jasno ...« ... Še pojete? Najpogumnejši morda še, a vsaj okna smo zaprli, kajne? In pa seveda zmanjšali jakost petja ... Povsem »logičen« odziv z naše strani, kajne? Podobno se dnevno odzovemo tudi pri drugih vsakdanjih zadevah, ne zgolj pri petju v avtomobilu. Normalno. Saj nočemo biti »čudni«. Kaj bodo pa ljudje rekli? Če to isto situacijo pogledamo z malo višjega zornega kota … Kaj smo s tem pravzaprav naredili sebi? Zapravili smo POPOLN trenutek svojega življenja, trenutek, kakršnega ne doživimo prav vsako minuto dneva. Zaradi dveh neznancev, ki ju verjetno nikoli več v življenju ne bomo videli. Ali ni to malo žalostno? Naš samodejni odziv na podobne situacije je, da se »potegnemo« nazaj in sovpadamo s povprečjem, z »normalnostjo«. S tem izgubimo te res prečudovite trenutke življenja. To počnemo prav vsak dan – različne situacije, podoben odziv. Prav vsak dan. Nezavedno. Si predstavljate, koliko takšnih čudovitih trenutkov zato izgubimo? Večinoma zaradi neznancev ali bežnih znancev. Ker smo okuženi z virusom: »Kaj bodo pa ljudje rekli ...« Morda bo za nekatere slišati malce kruto, a življenjska resnica je, da smo v življenju  ravzaprav SAMI. Pomislite – prav vsak trenutek našega bivanja na tem fizičnem svetu smo pravzaprav le sami s sabo. Vsi ostali okoli nas so le utrinki, ki pridejo in gredo. Eni so daljši, drugi krajši. Eni močnejši, drugi šibkejši. A vsi so le utrinki. Tudi partner, starši in otroci. Vsaj 85 % našega življenja se odzivamo na podlagi teh utrinkov. Kaj pričakujejo od nas, kaj zahtevajo, kaj velevajo, kaj svetujejo, kako nanje narediti vtis, kako se jim približati ... Vse na temeljih prepričanja: »Kaj bodo pa ljudje rekli ...« Poznate odgovor na vprašanje: Kaj bodo pa ljudje rekli?« Lahko vam ga povem. Ljudje smo bitja narave. Smo del narave. Drži? Narava je popolna. Narava nenehno teži k ravnovesju. Moški – ženske. Tema – svetloba. Toplo – hladno. Zakaj ni na svetu 1 milijarda moških in 6 milijard žensk (moškim bi to sicer bilo všeč)? Ker je naravni zakon, da narava vedno teži k ravnovesju. Ja, včasih je nečesa več, drugega manj, in obratno, a vedno teži k ravnovesju ... Ljudje smo tisti, ki rinemo »z glavo skozi zid« in rušimo ravnovesja, a narava ga vedno znova vzpostavi. Nikoli nismo bili in nikoli ne bomo močnejši od narave same. In ker smo del narave, ti zakoni veljajo tudi za nas. Lahko sie jim upiramo in si s silo ustvarjamo protisilo, ali pa ji raje sledimo in plujemo s tokom. Prav ta naravni zakon je dokaz pravilnosti odgovora na vprašanje: »Kaj bodo pa ljudje rekli«, ki vam ga bom podala.  Veste, kaj bodo rekli? Kar koli naredite, kar koli rečete, kakršni koli ste, kar koli zagovarjate .... VEDNO bo približno 50 % takšnih, ki vas bodo v tem podprli ali se vsaj strinjali z vami, in približno 50 % takšnih, ki jih to ne bo zanimalo ali bodo temu nasprotovali. Vedno. Če boste pustili »varno&« službo, bo polovica rekla, da ste neumni, polovica, da ste pogumni. Če boste poslovno izjemno uspešni in bogati, bo polovica rekla, da ste vzvišeni in pohlepni, polovica pa vas bo občudovala, kako ste uspešni. Če otroku prepoveste izhod, bo polovica rekla, da imate pretirano špartansko vzgojo, polovica da ste odgovoren starš. Če se naličite, bo polovica rekla, da ste umetni, polovica, da ste urejeni. Če nečemu rečete NE, bo polovica rekla, da ste »fini«, polovica, da se cenite. Če boste napisali knjigo, bo polovica rekla, da je »kr neki« in polovica, da je odlična. Če boste tekli, bo polovica rekla, da vam je prelepo in nimate drugega dela, polovica pohvalila, da skrbite za svoje zdravje. Če meditirate, bo polovica rekla, da se vam je zmešalo, polovica cenila, da ste duhovno zrastli. Če skočite s padalom, bo polovica rekla, da je nevarno, polovica, da je pogumno. Če berete knjige, bo polovica rekla, da je to izguba časa, polovica, da je to najboljša naložba vase. Če verjamete v posmrtno življenje, bo polovica rekla, da imate sprane možgane, polovica, da ste na visoki valovni ravni. Včasih bo ene polovice malo več, druge manj, včasih obratno. A vedno je približno tako. Če bi lahko popolnoma objektivno opazovali lastna dejanja, bi si to preprosto dokazali sami. Ker pa smo čustveno vpleteni v svoja dejanja in gledano realno nismo sposobni popolnoma objektivno zaznavati in oceniti, mislimo, da je ene ali druge polovice. Nikoli ne boste vsem ugodili! Nikoli, pa naj se še tako trudite! Škoda energije, ki jo lahko usmerite drugam. Tudi nikoli ne boste naredili nečesa, zaradi česar bi vas VSI sovražili. Pa če ste Mati Tereza ali Hitler. Drugo je, kaj pustite za sabo kot neko »zapuščino«. A  posamezna dejanja so vedno vredna približno 50/50. Ko to vedenje resnično usvojimo, ne da se ga zgolj ZAVEDAMO, se ozdravimo virusa: »Kaj bodo pa ljudje rekli ...« Ker ni pomembno. Ker bo narava vedno poskrbela za ravnovesje.  Vaša odgovornost in pravica je, kaj daste iz sebe. In da delujete tako, kot se vam zdi najbolj prav glede na vaše kriterije »pravilnosti«. Kako se drugi na to odzovejo, je njihova odločitev in PRAVICA. Na to ne moremo vplivati. Tudi če lahko, NE SMEMO – to je njihova pravica. Je pa naša odločitev, na katero polovico se osredotočimo. Nekateri se osredotočijo na tisto polovico, ki jim nasprotuje in jih ne podpira, zato mislijo: »Nihče me ne mara...« Drugi se osredotočijo na tisto polovico, ki jih podpira in zagovarja, in mislijo: »Vsi me imajo radi!« Ja, pa kaj še. To ne obstaja in nikoli ne bo. Ne prva ne druga skrajnost. Ljudje v osnovi ljubimo skrajnosti in se nenehno zapletamo vanje. A narava ljubi ravnovesje. Ko najdemo ravnovesje v vsem, bomo našli popolno notranjo srečo in mir. Je pa mnogokrat izjemno težko, vem ... Kaj bodo torej ljudje rekli? Približno polovica vas bo zagovarjala, približno polovica pa ne. Vi se raje osredotočite le na to, kaj VI daste iz sebe, da delujete pristno in s pozitivnimi nameni (tako lahko VEDNO zagovarjate svoja dejanja in besede) ter da energijo usmerjate v tisto polovico, ki vas potrebuje in podpira. Mislim, da je vprašanje »Kaj bodo pa ljudje rekli« najbolj razširjen in močan virus v Sloveniji. Zakaj nam je to toliko mar? Dokaj smiselno, če pogledamo značilnosti našega naroda, ki so logična posledica zgodovine, vere in okolja, v katerem bivamo. Izjemno smo vezani na mikro lokacijo, izredno vezani na dom, nepremičnine, zemljo. Izjemno smo vezani na vrednoto »mati« v širšem pomenu besede. Težko se premaknemo v sosednji kraj, kaj šele na drugi konec Slovenije, le izjemno izjemno redki izven Slovenije. In ker smo Slovenci tako zelo vezani na ENO lokacijo, na POZNANE stvari, na VARNOST POZNANEGA in DOMAČEGA, nam je posledično izjemno mar, kaj rečejo, kaj si mislijo ljudje okoli nas, saj ima večina Slovencev večino svojega življenja okoli sebe iste ljudi. Če bi se selili, kot imajo navado, na primer, Američani, bi nam bilo bolj malo mar, kaj bodo rekli sosedje – ker je velika verjetnost, da drugo leto sploh ne bodo več sosedje ... Toda! Ne pravim, da moramo sedaj postati nečustveni roboti, ki jim je mar za vse. Bog ne daj! Smo ljudje – iz mesa in krvi. Povsem normalno in pravilno je, da raje slišimo pozitivne komentarje drugih in težje sprejemamo negativne. Seveda, bodimo iskreni, radi smo pohvaljeni. A pomembno je, da tako negativni kot tudi pozitivni komentarji drugih ne vplivajo na nas do te mere, da bi nas omejevali ali v mnogih primerih celo ZAUSTAVILI na naši poti. Ko vam naslednjič nekdo reče (ali še bolj pomembno – ko si to rečete sami): »KAJ BODO PA LJUDJE REKLI ...« se hitro opomnite: »Ojej, alarm, virus, virus, virus ...« in pojdite stran. Ne dovolite, da vas okuži. Če ste okuženi, ga ozdravite, saj vam ta virus res ne prinaša nič dobrega ...   Petra Škarja   Petra je skodrana predavateljica, mlada podjetnica ter avtorica petih knjižnih uspešnic med katerimi je najbolj znano delo Ameriški milijonarji so spregovorili. Njena zadnja knjiga CAMINO - Od suženjstva do svobode je zapis o poti, ki ji je predstavljala osebni prehod. Prehod iz lastnega suženjstva do svobode, suženjstva kot posledice travme iz otroštva, s katerimi posledicami sem se borila vse do sedaj. Pripravljena sem bila iti na konec sveta, da se rešim teh okov, ki so postajali vse težji in težji in pod katerimi bremeni sem klecala spet in spet. In prav to sem storila. Šla na konec sveta (Fisterra) iskati preprosto - lahkotnost in svobodo! Camino je narava, katere del postaneš. Camino je čas, ki ga imaš, da spoznaš sebe. Camino so ljudje, ki jih srečaš, kjer te vsakdo na svojstven način obogati. Camino je pristnost - narave, življenja, odnosov. Camino je odločitev, da boš v življenju nekaj spremenil. In Camino je še nekaj, kar ni moč opisati, ampak lahko le doživiš.  http://www.petraskarja.com/

preberi več

Produktivnost & slovenska fama o 'Pridnosti'

18.11.2017

V naši deželi vlada (vsaj) ena precej škodljiva pregovorna 'fama' in sicer o pridnosti slovenskega naroda. No, ja, v bistvu je pregovorna slovenska pridnost sicer kar resnična, zaplete pa se v tem, da se slovenski delovni ponos enači z visoko produktivnostjo; realnost pa je, da biti priden in misliti, da si s tem avtomatsko produktiven, podobno kot zadevati se s kajenjem trave in od tega pričakovati duhovno razsvetljenje. Velika pridnost z nizko produktivnostjo ima nizko vrednost; v bistvu je nepotrebno zapravljanje časa, t.j. največje dobrine na svetu, ki je vredna več kot denar. V bistvu je pridnost brez produktivnosti slabše kot nič – daje občutek neke vrednosti, ki je dejansko sploh ni! Čas je edina dobrina na tem svetu, ki je ni mogoče nadomestiti, ko je enkrat zapravljena in v Sloveniji je produktivnost izredno nizka. Za vložen čas 'pridnega' dela imamo precej slab izkupiček. Čemu je tako, kaj je vzrok?  Če posameznik pri tem kar dela ni osredotočen (fokus) na to, kaj počne in istočasno tudi na to, kaj se dogaja v njem samem – pri čemer so motilci fokusa predvsem notranje moteči vedenjski vzorci, misli in čustva – potem produktivnost pada sorazmerno z obsegom prisotnosti teh motilcev. Če 'pridno' garamo s polno 'praznih' zunanjih dejanj (in notranjih motilcev), pri katerih ni nobenega učinka, to ni produktivnost, to je pridno uničevanje in zapravljanje časa. Šteje samo to, kolikšen je dejanski učinek (produktivnost) v nekem določenem porabljenem času, ne koliko praznih (pridnih) gibov in besed je posameznik ob tem naredil. Pridnost se lahko enači s produktivnostjo samo tam, kjer normativ učinkovitosti pri delu dosegamo izključno s pridnostjo – t.j. v preprostem 'proizvodnem' delu, kjer pa so človeka že zdavnaj nadomestili stroji. Izpostavljati, da je nekdo izredno priden, je postal že zdavnaj popolnoma zavajajoč merilni podatek – šteje samo to, kako učinkovit je v času, ki ga je porabil za določeno delo, dejanje, opravek, itd.  Učinkovitost pri delu je izključno odgovornost posameznika in je odvisna vedno od njegove notranje naravnanosti, njegovih vedenjskih vzorcev in sposobnosti obvladovanja le-teh. Slabi produktivnosti posameznika zato ni 'kriva' niti država, v kateri živi, ne podjetje, v katerem dela, niti sodelavci, niti problematični kupci ali dobavitelji, ni težava v pomanjkljivi izobrazbi, zateženih starših, žalostnem otroštvu ali v vseh ostalih dejavnikih, ki lahko služijo kot izgovor. Da je posameznik produktiven, je stvar notranje odločitve posameznika in ničesar drugega!   Daisy Doren Avtorica portala EVOLUCIJA PODJETNIŠTVA e-priročnik

preberi več

Slovenija bo 2018 predsedujoča skupini članic EU na področju socialne ekonomije

Ob robu Socialnega vrha držav članic Evropske unije, ki poteka 17.11.2017 v Goetheburgu na Švedskem, poimenovanega »Za pravična delovna mesta in rast«, je Slovenija dobila enoletni mandat predsedovanja Nadzornemu odboru Luksemburške deklaracije, sprejete decembra 2015. Za obdobje predsedovanja bo Maribor postal Evropska prestolnica socialne ekonomije za leto 2018.     Pred začetkom Socialnega vrha držav članic Evropske unije v Goethebourgu na Švedskem, se je 16.11.2017 odvila konferenca o vlogi socialne ekonomije v prihodnosti dela. V sklopu te konference je državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade RS Tadej Slapnik v okviru panela »Ugodni ekosistemi za socialno ekonomijo« predstavil aktivnosti Slovenije v sklopu vzpostavitve in krepitve ekosistema socialne ekonomije v Sloveniji ter v navezavi na zeleno in krožno gospodarstvo ter blockchain tehnologije in distribuirano ekonomijo.  Na zasedanju Nadzornega odbora Luksemburške deklaracije v Goetheburgu, ki je potekal v sklopu konference, so ministri in državni sekretarji držav članic nadzornega odbora na predlog Španije soglasno podprli državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade RS Tadeja Slapnika, državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade za predsednika nadzornega odbora in s tem tudi Republiko Slovenijo za predsedovanje in vodenje nadzornega odbora v letu 2018. Republika Slovenija bo v letu 2018 vodila povezavo 14 držav EU aktivih na področju razvoja socialne ekonomije na nacionalni in Evropski ravni. Vodenje nadzornega odbora bo Slovenija prevzela od Španije, ki je nadzorni odbor Luksemburške deklaracije vodila v letu 2017. Operativne in tehnične aktivnosti predsedovanja bo prevzel tehnični sekretariat predsednika, ki ga bo opravljalo nacionalno Združenje Socialna ekonomija Slovenije. S strani Združenja Socialna ekonomija Slovenije se je srečanja udeležila Nena Dokuzov, članica upravnega odbora združenja. Naziv evropske prestolnice socialne ekonomije bo od Madrida na polagi predloga Tadeja Slapnika in Združenja za socialno ekonomijo Slovenije prevzelo mesto Maribor, kjer se je socialne ekonomije v zadnjih 5 letih razvila v največjem obsegu v prinerjavi z drugimi slovenskimi mesti. Prav v Mariboru je tudi sedež Združenje SOCIALNA EKONOMIJA SLOVENIJE - http://socialnaekonomija.si/. ZSES je samostojna, nevladna, nepolitična institucija, ki temelji na principih socialnega podjetništva. Predstavlja svoje člane, ki aktivno delujejo na področju socialnega ekonomije ne glede na organizacijsko obliko. Člani ZSES so tako nevladne organizacije, socialna podjetja, novo nastajajoča socialna podjetja, institucije podpornega okolja, humanitarne organizacije in posamezniki, ki želijo prispevati k razvoju socialnega podjetništva. Združenje SOCIALNA EKONOMIJA SLOVENIJE deluje na načelih in principu socialnega podjetništva, kot ga predstavlja Mohammed Yunus. Deluje na načelih družbene odgovostnosti in na visokih etičnih načelih. S svojim načinom delovanja omogoča razvoj potencialov institucij ter posameznikov z namenom zagotavljanja blagostanja in inovativnega razvoja Republike Slovenije.  Vizija ZSES  Krovna organizacija za socialno ekonomijo v Sloveniji. Generator družbeno ekonomskih sprememb v Sloveniji in mednarodno prepoznan center odličnosti za razvoj in promocijo socialnega podjetništva. Skupna platforma za delovanje podjetij socialne ekonomije in tistih podpornih institucij, ki so si zadale cilj uveljavitve socialnega (družbenega) podjetništva in trajnostno naravnane skupnostne ekonomije v Sloveniji. Poslanstvo ZSES  Vzpostavljamo inovativno okolje za razvoj potencialov vseh akterjev socialnega podjetništva in zagotovitev učinkovitih mehanizmov za razvoj socialnega podjetništva na lokalni, državni in meddržavni ravni z namenom zagotavljanja blaginje in inovativnega razvoja Republike Slovenije.  Vrednote ZSES  etika; strokovnost in neodvisnost; pripadnost poslanstvu foruma; integriteta in družbena odgovornost; inovativnost, kreativnost in proaktivno delovanje, usmerjeno v prihodnost; spoštovanje in sprejemanje različnosti. Socialna ekonomija tvori polje, ki uravnava sistem za dosego uravnoteženega socialnega in gospodarskega razvoja. Sposobna je ustvarjati nove priložnosti za družbo in razvoj, takšno družbo v kateri so najpomembnejši ljudje. Socialna ekonomija pomembno prispeva k pravičnejši razdelitvi prihodka, k ustvarjanju in zagotavljanju socialnih storitev, k trajnostnemu razvoju in uravnavanju nesorazmerij na trgu dela.  izbonska strategija EU sama izrecno priznava socialno ekonomijo kot temelj politike zaposlovanja. Socialna ekonomija na področju zaposlovanja pomembno prispeva k:  zaposlovanju z ustvarjanjem novih delovnih mest, ohranjanju delovnih mest v sektorjih in podjetjih v težavah povečanju ravni stabilnosti delovnih mest, prenosu delovnih mest iz sive ekonomije na uradni trg dela, ohranjanju spretnosti, raziskovanju novih poklicev in razvoju poti na trg dela za skupine, ki so posebej prikrajšane in socialno izključene. V Evropi sta socialna ekonomija in socialno podjetništvo hitro razvijajoči in stabilni delovni področji. Napačno je prepričanje, da je socialno podjetništvo področje za črpanje financ. V mnogih državah predstavlja socialna ekonomija resnega tekmeca tržni ekonomiji. Njen razvoj predstavlja tisto sestavino družbe, ki daje človeku možnost razviti se v inovativnega igralca na tej sceni. Zakaj? Zaradi pravila po katerem v poslovanju ne bo več generiranje čim večjega dobička kot prvi cilj, temveč bo cilj posameznikov razvoj in posledično zadovoljstvo pri ustvarjanju, brez utesnjujočih in nepotrebnih pravil. Socialna ekonomija tako generira visoko kakovostne zaposlitve in izboljšuje kakovost življenja. Socialnemu podjetništvu omogoča ustvarjalnost in oblikovanje novih proizvodov in storitev v službi ljudi in okolja.  Drži pa, da imamo tako v klasičnem podjetništvu kot tudi v socialni ekonomiji primere dobrih in slabih praks.  Organizacijsko se socialna podjetja v Evropi najpogosteje pojavljajo v naslednji obliki:  nepridobitne organizacije (70 odstotkov), zadruge (26 odstotkov) in dobrodelne organizacije (4 odstotki). Delujejo na različnih področjih, od bančništva, zavarovalništva, potrošništva, energetike, kmetijstva, obrtništva, kulture, športa, gradbeništva, raziskovanja, izobraževanja, javnih storitev, turizma ter socialnega in zdravstvenega varstva. Kar je skupnega je skrb za trajnostni ekološki, ekonomski in socialni razvoj lokalnih skupnosti.  V Evropi se v zadnjih letih pomen in število teh podjetij precej povečuje. Po zadnjih podatkih je v tem sektorju zaposlenih deset odstotkov vse delovne sile. ZNAČILNOSTI SOCIALNEGA PODJETNIKA “Na začetku je potrebno biti vztrajen. Ko zadeva uspe, pa pošten. Tako preprosto je to.” Tomaž Stritar, Zavod Uspešen podjetnik Podjetnost: prepoznava priložnosti, nagnjen je k fleksibilnosti in razvijanju produkta/storitve; je prepričljiv, hitro prepozna konflikte in težave, daje pobude in predloge, se hitro odziva; je odgovoren, zanesljiv, pošten, priznava predpise in tudi lastne napake. Inovativnost: široko razmišlja, daje predloge za izboljšanje obstoječih delovnih procesov, je iznajdljiv, prepoznava nove poslovne priložnosti, je izviren in dinamičen, na stvari gleda izven ustaljenih okvirjev in praks. Vztrajnost in predanost: pri delu se ne ustavi ob prvi nevšečnosti, ampak jo poskuša tako kot vse naslednje odpraviti in/ali obrniti sebi v korist. Dela veliko in delo vedno dokonča. Etičnost: delovanje v skladu s poslovno etiko. Spoštuje temeljne vrednote, integriteto in odgovornost v osebnem, strokovnem in poslovnem delovanju v skladu z najvišjimi strokovnimi standardi, spoštuje kredibilnost, razvija zaupanje, se odziva na opažanja glede neetičnega delovanja ali konflikta interesov, ustvarjanje pogojev, v katerih vsi deležniki lahko povedo svoje mnenje, priznava napake in sprejema odgovornost zanje, moč ali avtoriteto uporablja v skladu z etičnimi standardi, prepoznava in sprejema ustrezne ukrepe za zmanjšanje vpliva predsodkov na poslovne odločitve,… Družbena odgovornost: pri svojem poslovanju in ravnanju so družbeno odgovorni. K aktivnosti jih ne ženeta profit ali častihlepnost, ampak želja po večji družbeni pravičnosti in reševanje družbenih problemov. Multi disciplinarnost: pri svojem delovanju povezuje različna in na prvi pogled pogosto nezdružljiva področja in znanja v nove modele reševanja družbenih problemov. Pozitivna naravnanost, povezovalnost, energičnost, kreativnost, radovednost,… Mirjana Ivanuša-Bezjak

17.11.2017

preberi več

Zakaj ne bi pravila šaha uporabili za reševanje poslovnih problemov?

Eden izmed najpomembnejših dejavnikov osebne in poklicne uspešnosti je odločanje. Odločanje je zahtevna miselna dejavnost, ki jo lahko povežemo z šahom. Zato ne govorimo več samo o zabavni miselni igri. Gre za miselno dejavnost, ki odloča o naših uspehih ali neuspehih v poslovnem in zasebnem življenju. Vsi 24 ur na dan na nek način v svojih mislih preigravamo "šahovske poteze in sprejemamo odločitve".   Šah je zahtevna intelektualna miselna igra na igralni deski za dva igralca. Za igranje je potrebna šahovnica s 64 črno-belimi polji (8 x 8) in šest različno močnih in različno gibajočih se figur: (2 x 1) kralj, (2 x 1) dama, (2 x 2) trdnjavi, (2 x 2) lovca, (2 x 2) skakača in (2 x 8) kmetov. Vsak igralec ima na začetku 16 figur razporejenih zrcalno nasproti po določenem vrstnem redu. Prvi na potezi ima bele in drugi črne figure. Cilj šahovske igre je prisiliti nasprotnikovega kralja v položaj kjer je napaden in nima možnosti za premik ter napada ne more preprečiti. Takrat napovemo šah-mat. Vendar do tega stanja vedno ni mogoče doseči. Lahko nastopi remi ali izenačenje.   Šaha ne igrajo samo šahisti. Vsak poslovnež in vsak zaposleni sprejema svoje odločitve na osnovi miselnih procesov, ki so podobni igranju šaha.   Šahovska strategija je dolgoročen elastičen načrt z nedoločenim številom potez, katerega namen je nadvlada nasprotnikovega položaja s pridobivanjem manjših prednosti, ki omogočajo kasnejše taktične priložnosti in boljšo končnico, če do nje pride. Šahovsko strategijo povezujemo s pozicijsko igro in zaprtimi šahovskimi otvoritvami. Idejni oče pozicijske igre je François-André Danican Philidor, ki je že leta 1749 v svoji šahovski knjigi L'analyse de jeu des Echech, razložil prednosti pozicijske igre pred kombinacijsko, ki jo je pred njim učil Gioacchino Greco. Danes je znano, da je za uspešno obvladovanje šahovske igre potrebno tako znanje strategije, kot tudi taktike, vendar pa je dobra strategija predpogoj za uspešno taktiko.   Philidorjevo temeljno delo so kasneje dopolnjevali mnogi, vendar so najpomembnejše prispevke k šahovski strategiji dodali: Wilhelm Steinitz, Siegbert Tarrasch in Aaron Nimzowitsch. Njihova dela se v glavnem delijo na naslednja poglavja: center in razvoj, izmenjava, odprte linije, predzadnja in zadnja vrsta, lovski par, vezava, odkriti šah, preobremenjenost, končnica, napredni kmetje, vezani kmetje, dvojni in zaostali kmetje.  Šahovsko strategijo lahko prenesemo v poslovno in zasebno življenje. Vede ali nevede vsi izvajamo"šahovske" strategije našega poslovanja oz. življenja.   Šahovska taktika je kratkoročen načrt s kombinacijo določenih potez, katerega namen je omogočiti neko konkretno prednost. Le-ta je lahko zmagovalna, materialna, strateška, napadalna, prostorska, časovna ali pobudna. Šahovsko taktiko povezujemo s kombinacijsko igro in odprtimi šahovskimi otvoritvami. V zgodovini šaha se je najprej razvil kombinacijski način igranja. Stara španska in italijanska šahovska šola je priporočala tak način igranja. Z raznimi gambiti so dosegali dvorezne pozicije, katere so kasnejši šahovski mojstri večinoma ovrgli. Taktičen način igranja je zato v nekaterih zgodovinskih obdobjih skoraj zamrl, dokler ga niso kasneje zopet obudili nekateri šahisti, ki so odpravili napake svojih predhodnikov in taktični igri dodali pozicijsko osnovo in jo tako izboljšali. O šahovski taktiki so pisali mnogi. Tematika šahovske taktike se v glavnem deli na naslednja poglavja: napad, žrtev, pokrivanje, umik, dirigiranje, medpoteza, odklon, odstranitev zaščite, blokiranje, deblokiranje, zaviranje, odpiranje linije, krčenje linije, prekinitev linije.   Šahovska taktika je enaka poslovnim in zasebnim taktikam vsakega posameznika.   Šahovski problem je uganka na šahovnici, ki reševalcu predstavlja neko nalogo. Npr. beli je na potezi, najdi tako potezo belega, da na vsak odgovor sledi mat črnemu. Tak problem se imenuje »mat v dveh potezah« ali dvopoteznik. Sestavljavec problema se imenuje tudi kompozitor. Več izrazov uporabljenih v šahovskih problemih je v izrazoslovju problemskega šaha.   Šahovski problem je umetno postavljena (komponirana) pozicija; ni del neke šahovske partije, temveč namensko sestavljena naloga. Določena je tudi naloga reševalcu, pogoj (ang. stipulation), npr. matiraj črnega v določenem številu potez.   Problemom podobne naloge so taktične uganke, kjer je potrebno najti najboljšo potezo, ki vodi k matu ali materialnem dobitku. Take uganke so lahko del dejansko odigranih partij ali pa so sestavljene tako, da spominjajo na običajno šahovsko igro. Po drugi strani pa problemi, kot umetno sestavljene naloge, nimajo videza pozicije iz šahovskih partij, čeprav jih je možno doseči iz začetne postave.  Šahovski problemi in uganke so naši vsakodnevni poslovni in zasebni problemi. Vendar jih ne povezujemo pogosto s šahovsko igro.  Šah je fascinanten starodavni vojaški šport (igra). Je tudi umetnost in znanost, ki združuje elemente taktik z dolgoročno strategijo. Tisti strategi, ki so zmožni razlikovati prefinjen prehod med različnimi fazami (odprtje, sredina in konec igre), bodo brez oklevanja držali oprijemljivo prednost pred svojim nasprotnikom. V bistvu je to tisto, kar razlikuje najboljše stratege od drugih. Ideje, kdaj in kako izvesti direkten napad, braniti strateško točko ali začeti z protinapadom, se nam zdijo enostavne, vendar je vpleteno nenehno ocenjevanje zalog, časa in planiranja.  Najbolj pomembna naloga vsakega igralca šaha, da med igro ves čas analizira položaj. Veliko mojstrov med igro ne razmišlja o prihodnjih potezah, temveč o trenutnem položaju. Vedeti morate, da pravi plan in pravilno potezo najdete le takrat, ko se popolnoma zavedate situacije.   Unikatne strateške karakteristike šaha so vsekakor prenosljive tako na vojaško znanost kot na ravnanje podjetja. Zato lahko v obeh primerih uporabimo osnovna načela šaha za planiranje strategij vojskovanja ali poslovanja. Pri šahu je pomembno, da poznamo teren (pozicijo) in se prilagajamo na postopne in hitre spremembe. Prav tako je pomembno poznavanje svojega nasprotnika, njegovih karakteristik in njegovih navad.   Tako je tudi v poslovanju. Preden se odločimo in naredimo poslovno strategijo kako se potegovati za tržišče, je pomembno razumeti tržišče do potankosti. To vsebuje analizo prednosti in slabosti  podjetja, kdo je naša konkurenca, kaj so njihove močne in šibke strani, katere tržne karakteristike izstopajo in mnogih drugih koščkov informacij, ki bi jih naj pregled analize poslovnega procesa razkril.   Poznati nasprotnika in ga razumeti kot človeka, nam omogoči, da razvijemo taktiko z večjo natančnostjo. Da postaneš uspešen šahist, moraš imeti sposobnosti razumeti namere svojega nasprotnika.   V analih vojskovanja (podjetništva, šaha, borilnih veščin) je splošno znano, da udariš na najšibkejši točki z najbolj učinkovito silo. Ob tem je jasno, da moramo našo potezo prikazati tako kakor, da smo nasprotniku blizu, a smo v resnici daleč stran od njega. Ko vrne udarec, nas ni nikjer in njegov udarec zazveni v prazno. Takšna taktika zmede našega nasprotnika. “Moj sovražnik ne sme vedeti, kje se nameravam bojevati. Če ne ve kje se nameravam bojevati, se mora pripraviti na mnogo mestih.” (Sun Tzu)  Na primer: Hawlett Packardova filozofija, kako ostati pred konkurenco pri tiskalnikih, je izvajanje preventivnih korakov, s katerimi naredijo svoje produkte zastarele. Ponujajo izboljšane produkte z novimi funkcijami, ki zamenjajo še uspešne produkte, kar HP-ju omogoča stalno nadvlado na tehnološkem področju tudi, ko se ta spreminja.   Omenjena taktika diverzije (žrtvovanja) je ustvarjena, da prisili nasprotnika preusmeriti svoje moči iz strateške pozicije in s tem oslabi samega sebe. Če se podjetje začne širiti, da bi zaščitilo svojo pozicijo, bo prej ali slej prišlo do preobremenitve virov (finančnih, materialnih, števila zaposlenih), ki privede do propada sistema. Pri šahu razumemo nevarnost branjenja pozicije z velikim številom figur, ki le za las držijo pozicijo. Ko figure, ki so postavljene v bran, utrpijo direkten napad, se pozicija poruši. Ista situacija velja tudi pri poslovanju.  Šah nas uči, naj ne zaspimo, ko smo dosegli položaj nadvlade. Takšne napake nas slej ko prej udarijo po glavi. Vzporednice s šahom so neverjetne. “Popolnoma je jasno, da nekdo lahko doseže zmagovalno pozicijo, vendar jo zaradi sprostitve in samo trenutka nepazljivosti, preobrne v izgubljeno.”(Krogius)  V podjetniškem smislu je menedžer vedno pod pritiskom in se ne more in ne sme sprostiti niti za trenutek, sicer lahko izgubi dobro pozicijo na trgu. Šah je simulacija poslovnega cikla in vsebuje mnogo podobnih taktik in strategij. Resne študije tega starega športa (igre) nam lahko služijo kot učne metode za poznavanje in ocenjevanje podjetniških situacij, strategij in taktik.   Vabljeni na partijo (poslovnega) šaha.   Mirjana Ivanuša-Bezjak 

15.11.2017

preberi več

Ali ste pripravljeni deliti dobrine z drugimi ?

Delitvena ekonomija(sharingeconomy) je po definiciji ekonomija, v kateri več posameznikov uporablja eno dobrino, na primer avto, kolo, stanovanje ali hišo, hišne pripomočke, orodja, zemljišče; pri vsem pa ima prednost dostopnost pred lastništvom.Delitvena ekonomija predstavlja alternativo individualnemu lastništvu.Internet in pametni telefoni so naredili revolucijo na področju delitvene ekonomije.Delitvena ekonomija ima največji vpliv na turizem.(transport, nastavitev, gostinstvo, vodniki in izleti)   DEFINICIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA   Evropski parlament definira delitveno ekonomijo kot niz praks, modelov in platform, ki s pomočjo tehnologij in skupnosti omogoča posameznikom in podjetjem, da si vsaj delno delijo izdelke, storitve in izkušnje. Vključuje neprofitne in profitne platforme, ki izvorno izhajajo iz čiste delitvene ekonomije modela vsak z vsakim in/ali neprofitnih organizacij. (Europen Parliament, 2015, str.17)   Za začetek delitvene ekonomije lahko štejemo idejo, ki se je prijela v velikih mestih z dobrim javnim prevozom – souporaba avtomobilov.Trenutno tudi pri nas najbolj znana primera sta zagotovo Airbnb in Uber, pri nas pa Prevozi.org in Najel.bi, sem pa bi lahko šteli tudi sistem za izposojo koles Bicikelj in Knjižnico Reči.   Uporabniki dobrin so nad delitveno ekonomijo navdušeni, saj praviloma prinaša cenejšo storitev najema oziroma uporabe, uradniki pa malo manj, saj jo je težko nadzorovati. Pri povezovanju ponudnikov in uporabnikov je ključen internet in prav ta omogoča preskok posrednikov in nadzornikov.(http://data.si/blog/2015/09/10/delitvena-ekonomija-brez-davcnih-popustov/)   Gre za posojanje, delitev in najem stvari, prostorov in znanja, kar sta internet in pametni telefon zelo poenostavila. Delitvena ekonomija je alternativa potratni rabi surovin, preveliki proizvodnji in obremenjevanju okolja. Delitvena ekonomija zagotovo spreminja pravila igre na trgu, potrošnikom pa prinaša koristi: večjo dostopnost in prožnost storitev, ki so nekoč veljale za luksuz, večji občutek za skupnost in večjo izbiro med številnejšimi igralci na trgu, kar znižuje cene in zvišuje kakovost storitev. Vse to je razveseljivo, zakonodajalce pa je očitno ujelo nepripravljene. De Stefano opozarja, da so doslej neko vrsto vloge zakonodajalca odigrala sodišča, ki razsojajo v posamičnih primerih sporov med novimi in tradicionalnimi ponudniki storitev, večjih zakonodajnih iniciativ pa doslej ni bilo mogoče videti. Ekonomist ljubljanske ekonomske fakultete dr. Marko Jaklič opozarja, da gre za trend, ki ga ni mogoče ustaviti, podobno kot velja za globalizacijo. Seveda pa to še ne pomeni, da je država brez moči.  »Dober regulator (država) bo znal spodbuditi nastajanje novega, pri čemer ne vemo prav dobro, kaj lahko nastane, in hkrati regulirati tako pozitivne kot negativne posledice na način, da se bo razvoj nadaljeval in da bo v čim večji meri pošten, trajnosten oziroma dolgoročen. Socialna država in tudi drugi sistemi delitve oziroma prerazdelitve se bodo morali spremeniti tudi zaradi drugih razlogov. 'Bismarckovi' pogoji ne obstajajo več. Pravi odgovor 'socialne države' na vse te izzive je univerzalni temeljni dohodek. Seveda ga bo politično in ekonomsko težko uvesti in bo do takrat preteklo še kar nekaj vode. Potrebna bi bila sistemska rešitev vsaj na ravni več držav,« o možnem odgovoru na nova vprašanja in razmerja v kapitalizmu 2.0 razmišlja dr. Jaklič.   Na poskuse uveljavljenih podjetij in regulatorjev, ki skušajo delitveno ekonomijo zatreti, gleda z veliko zaskrbljenostjo. Okrcal je tudi slovensko ministrstvo za gospodarstvo, ki bi po njegovem mnenju moralo vpeljavo Uberja imeti na prioritetnem seznamu, da bi država razbila škodljiv kartel taksistov.   »Tako lahko vidimo, da popolnoma zdravi in inteligentni 20- ali 30-letniki vozijo taksi, namesto da bi počeli kaj bolj primernega njihovim spodobnostim. Taksije bi morali voziti težje zaposljivi ali starejši. Bojazen s prekarizacijo teh delavcev je odveč. Treba je strogo ločiti trg dela in socialne korektive. Če zaposleni na nekem delovnem mestu ne more zaslužiti dovolj za plačevanje minimalnih življenjskih stroškov, nastopi država s socialnimi transferji, ki delavcu povečajo razpoložljiv dohodek. Cilj ekonomske in socialne politike mora biti v prvi fazi čim večja zaposlenost ljudi in drugih virov, zato bi morala država delitveno ekonomijo aktivno spodbujati. Negativni učinki (izguba službe kartelnih taksistov) so namreč precej manjši od pozitivnih sekundarnih učinkov (zaposlenost težje zaposljivih kategorij delavcev, zmanjšanje izdatkov za socialne transferje, nižja cena storitev, boljša izraba proizvodnih sredstev, prezaposlitev kartelnih taksistov v druge storitve, sprostitev povpraševanja s predragih taksi prevozov na porajajoče trge in ustvarjanje novih delovnih mest na teh novih trgih). Delitvena ekonomija bo izboljšala položaj zlasti tistih na dnu socialno-ekonomske lestvice in s tem omogočila bolj socialno državo,« je prepričan dr. Burger.   Ekonomija 2.0 in lekcije globalizacije   Če pogledamo razloge, ki so pospešili nastanek delitvene ekonomije, smo prav lahko na pragu nove dobe, v kateri ne bo več »in« biti lastnik, ampak imeti dostop do dobrin. Poleg interneta in mobilnih naprav, ki so omogočili razvoj uporabnikom prijaznih aplikacij, so pospešek delitveni ekonomiji dali tudi okoljski razmisleki in nedavna gospodarska kriza, ki je marsikoga prisilila v iskanje alternative nakupovanju. Ali kot je na enem svojih nastopov za portal Ted talk pomenljivo dejala ena vidnejših zagovornic in proučevalk delitvene ekonomije RachelBotsman:  »Povprečna ameriška družina vrtalni stroj, ki ga ima doma, v vsej njegovi življenjski dobi uporablja le 12 minut.« Zakaj ga torej ne bi oddajali na internetnem portalu in z njim nekaj zaslužili, najemniku pa znižali stroške?  A kar je po mnenju Botsmanove še pomembnejše – platforma Airbnb, kot številne druge platforme, deluje po načelu zaupanja med ponudniki in potrošniki. Tako ponudnik kot potrošnik lahko posameznika na drugem koncu transakcije ocenita. Slabe ponudnike in slabe goste skupnost hitro izloči. Če ste kdaj uporabljali te storitve, veste, da ni nič nenavadnega, če vas v hladilniku gostitelja čaka kakšna doma narejena sladica ali pa vas gostitelj vpelje v lokalno življenje. To so izkušnje, ki jih prek tradicionalnih hotelskih storitev ne boste doživeli. Botsmanova zato kot novo valuto v ekonomiji 2.0 vidi zaupanje. Potrošnik pa v tej novi ekonomiji dobiva vse večjo moč. V ocenjevanju ponudnikov, v katerem De Stefano vidi pasti, uporabniki vidijo prednosti. Danes smo sicer navajeni poslušati predvsem kritike na račun sodobnih tehnologij in aplikacij (veliko raziskav ugotavlja na primer negativne psihološke vplive pretiranega »visenja« na facebooku in na splošno neprestane priklopljenosti na pametne telefone), vendar bi nam pojav delitvene ekonomije oziroma platform, ki spadajo v ta nov fenomen, utegnil povrniti, kar smo menda izgubili – občutek za skupnost.   Zdi se torej, da nas delitvena ekonomija še dodatno sili v globlji razmislek o tem, kako na novo zastaviti socialno državo oziroma kako v obstoječem sistemu zagotoviti poštena pravila igre za nove oblike »delovnih razmerij«. Če nas je globalizacija kaj naučila in če bo fenomen delitvene ekonomije dosegel večje razsežnosti, je jasno, da moramo tokrat pozitivne in negativne učinke bolje menedžirati. Globalizacija, ki je sicer v povprečju povečala blaginjo, in podobno je mogoče pričakovati tudi v delitveni ekonomiji, velikemu delu razvite zahodne družbe ni prinesla praktično ničesar. Ne vemo še, kako daljnosežne bodo posledice delitvene ekonomije. Morebiti gre le za modno muho, morebiti za začetek tektonskih sprememb v kapitalizmu. Gotovo pa je, da bi srednji razred razvitega zahodnega sveta težko mirno pogoltnil še en val podobnih pritiskov na dohodke in socialno varnost, kot ga je doživel v zadnjih treh desetletjih. Država bo z vidika zagotavljanja socialne varnosti morala postati precej bolj inovativna, kot je bila doslej. Zgolj lepljenje obstoječih socialnih prispevkov in davkov na nove oblike dela in dohodkov ne bo dovolj.(https://www.dnevnik.si/1042748660)   Najboljši prevod pojma sharingeconomy bi bil »ekonomija medsebojne delitve dobrin«, ki najbolje odslikava bistvo teh novih ekonomskih oblik – delitve dobrin (stvari in storitev) med posamezniki, podjetji in drugimi organizacijami ter družbenimi skupnostmi; vendar zadošča, da uporabimo skrajšano obliko, tj. ekonomija delitve. Ta besedna zveza je v uporabi že vsaj od leta 2003, ko je izšla knjiga K ekonomiji delitve (katere avtor je spodaj podpisani), medtem ko sta se drugi dve obliki pojavili šele v zadnjih dveh, treh letih.(http://za-misli.si/kolumne/rok-kralj/3031-kapitalizem-2-0-ali-kdo-se-boji-delitvene-ekonomije-odziv-na-clanek)   Medsebojno deljenje virov sicer ni nova stvar ne na področju medpodjetniškega poslovanja (na primer deljenje težkih strojev v kmetijstvu) ne na področju poslovanja s končnimi kupci (na primer samopostrežne pralnice perila). So pa trije dejavniki, zaradi katerih se je to deljenje dobrin močno razširilo na številne panoge. Najprej, vedenje kupcev se je močno spremenilo in raje delijo stvari med sabo, kot si jih lastijo. Drugič, spletna družbena omrežja in elektronski trgi lažje povezujejo kupce med seboj. Tretjič, zaradi mobilnih naprav in elektronskih storitev je deljenje izdelkov in storitev veliko bolj priročno in preprosto (na primer aplikacija na pametnem telefonu namesto dejanskega ključa za hišo).   Gre za hibridni tržni model, v katerem več posameznikov uporablja eno dobrino, na primer avto, kolo, stanovanje ali hišo, hišne pripomočke, orodja, zemljišče; pri vsem pa ima prednost dostopnost (deljenje) pred lastništvom. Navadno se to dogaja s pomočjo spletnih storitev, ki temeljijo na skupnosti. Trenutno tudi pri nas najbolj znana svetovna primera sta Airbnb in Uber, slovenska pa Prevozi.org in Najel.bi.(https://iprom.si/slovar/delitvena-ekonomija/)  Bistvo delitvene ekonomije (nov pristop potrošnje, kjer več posameznikov uporablja eno dobrino in kjer se daje prednost dostopnosti pred lastništvom – “SharingEconomy”)   si je prisvojila t.i. »gig ekonomija«  Le-ta je finančno podprta s strani največjih tehnoloških velikanov internetne dobe in ekstremno usmerjena v doseganje hitrih dobičkov. Zaradi nenehne rasti in novih razmerij se spreminjajo ne le odnosi med ponudniki in potrošniki temveč klasični odnos med delodajalcem in delavci. Glede na razvoj in smernice bomo tako le še delovna sila, ki se bo najemala na kratek rok, za določena dela prek spletnih aplikacij – prekarne oblike zaposlitve in delo na črno (siva ekonomija), saj se ne plačuje davkov in socialnih prispevkov. Kakšen vpliv bo to imelo na socialno državo, ne ve nihče. Bodo pa zaradi manjka v proračunu prve na udaru  prav javne storitve in posledično njihovo krčenje oz. »privatizacija«.   Vpeljevanje gig ekonomije kliče po inovativnosti držav za zagotavljanje socialne varnosti prebivalcev.  Dejstvo je da delitvena ekonomija spreminja pravila igre na trgu. Ali bo potrošnikom prinašala  koristi – večjo dostopnost in prožnost storitev, večji občutek za skupnost in večjo izbiro med številnejšimi igralci na trgu, kar naj bi zniževalo cene in zviševalo kakovost storitev, pa je vprašanje časa in ali jo bodo potrošniki sprejeli. Saj lobistov in podpornikov med  politiki  ima ta, z kapitalom močno podprta ekonomija, več kot dovolj, tako, da ji je vsaj kratkoročen uspeh več kot zagotovljen.   Vprašanje je ali je ta oblika ekonomije dolgoročno vzdržna, saj krši delovnopravno zakonodajo in vzpostavlja prekariat in delo na črno (siva ekonomija), krši se potrošniška zakonodaja, ponuja se predvsem storitve, ki so že dostopne na trgu, koristi zlasti tistim, ki imajo oz. so lastniki stvari in storitev.   Veliki kapital si je v najbolj razvpitih primerih delitvene ekonomije prisvojil tako komunikacijsko informacijsko tehnologija kot tudi  idejne zamisli in  zagon “start up-ov”.  Iz idealističnih idej delitvene ekonomije nastaja na hitri dobiček osredotočen poslovni modeli, kjer so odnosi med ljudmi zgolj le še blago. In zaupanje in vzajemnost, ki sta tako pomembni v samem bistvu delitvene ekonomije, se nadomeščata z nadzorom/kontrolo nad kakovostjo blaga in/ali izvedbo storitve in pridobivanjem hitrega zaslužka (http://dsd.si/prisvojitev-delitvene-ekonomije/)   Medsebojna delitev dobrin je vedno povezana s sodelovanjem in z vzajemnim zaupanjem, njen cilj pa je pravičnejša porazdelitev globalnih virov med vse prebivalce sveta. Dejansko ne potrebujemo še več dobrin oziroma še več gospodarske rasti, ki prinaša še več dobička. Z obstoječim obsegom dobrin in proizvodnje danes lahko zadovoljimo osnovne potrebe vseh ljudi na planetu. S tem pa tako rekoč hipoma lahko odpravimo temeljne vzroke za večino največjih globalnih problemov – globoko družbeno neenakost, okoljsko krizo, obsežno revščino in lakoto, terorizem in vojaške konflikte ter še marsikaj.  Odločitev za medsebojno delitev dobrin je odločitev za življenje in za prihodnost, odločitev za komercializacijo pa nas vodi v propad oziroma v razpad družbenih in okoljskih sistemov.(https://delitev.blogspot.si/2017/09/komercializacija-pustosi-z-orkansko.html)  Zaključek Ekonomija delitve je torej širok okvir različnih ekonomskih oblik, kjer je (univerzalen) dostop do dobrin pomembnejši od njihovega lastništva in kjer je vsakdo lahko ponudnik in uporabnik dobrin. Te oblike že spreminjajo podobo sodobne ekonomije in družbe, zato je škoda, da se že v samem začetku vnaša pojmovna zmeda. Zdi se, kot da so vodilni slovenski ekonomisti nekoliko zaspali in šele v zadnjem času odkrivajo velikanski pomen ekonomije delitve, tudi z novim poimenovanjem. A to niti ni tako pomembno, kajti na terenu gredo stvari hitro naprej – pod takšnim ali drugačnim imenom. (http://za-misli.si/kolumne/rok-kralj/3031-kapitalizem-2-0-ali-kdo-se-boji-delitvene-ekonomije-odziv-na-clanek) S prihodom novih spletnih in mobilnih turističnih platform so majhne garsonjere postale zaželeni apartmaji, stari spački pa zaželeni taksiji. Airbnb, Uber, BlaBlaCar in sorodne storitve spreminjajo tako vloge kot odnose v turizmu. Vloge posameznikov so se pomešale kot igralne karte. Naenkrat smo postali tako potrošniki in tudi ponudniki.Deljenje niso le veliki dobički, so majhni zneski, boljša izraba virov in manj potrošništva, socialno podjetništvo, skrb za okolje, skrb za sočloveka, … Je družbena odgovornost in zavedanje, da so viri omejeni. Je na nek način postopna vrnitev v blagovno menjalno ekonomijo.Ali ni blockchain – najnovejša tehnologija veriženja blokov tudi na nek način posebna oblika delitvene ekonomije?   Naj bo ta članek izziv za razmislek o vaši vključitvi in vašem osebnem soprispevkuv nove trende delitvene ekonomije kot fizična ali kot pravna oseba.   »Jasno je, da odvečne dobrine napravijo življenje samo odvečno,«je dejal Pier P. Pasolini. »Človek, ki samo kopiči bogastvo, bo zanesljivo propadel.«    Literatura in viri: EuropeanParliamentDirectorate General forInternalPolicies, Researchfortrancommitte – tourismandsharingeconomy: challengesandopportunitiesforthe EU. Brussels, 2015. http://data.si/blog/2015/09/10/delitvena-ekonomija-brez-davcnih-popustov/ https://www.dnevnik.si/1042748660 http://za-misli.si/kolumne/rok-kralj/3031-kapitalizem-2-0-ali-kdo-se-boji-delitvene-ekonomije-odziv-na-clanek https://iprom.si/slovar/delitvena-ekonomija/ http://dsd.si/prisvojitev-delitvene-ekonomije/ https://delitev.blogspot.si/2017/09/komercializacija-pustosi-z-orkansko.html    Mirjana Ivanuša-Bezjak  Izvirno objavljeno v reviji Denar.

4.11.2017

preberi več

Ko v sistemu ni reda, nastopijo težave

Vsaka organizacija predstavlja sistem in ta sistem je prav tako del večjega sistema. Vsak element vsakega sistema vpliva na delovanje celote in na vse ostale elemente, celo na misli in dejanja na primer zaposlenih ali zunanjih partnerjev organizacije. Življenje v organizaciji se nenehno spreminja. Investitorji, zaposleni, deležniki, prejšnji zaposleni, dobavitelji in stranke so ti, zaradi katerih so upravljanje organizacijskega sistema kompleksno in zapleteno. Povezave in interakcije med vsemi temi sistemi dnevno potrebujejo upravljanje, vzpostavljanje reda. Pristop v zasnoval filozof Bert Hellinger. Organizacijske sistemske postavitve se upravljajo na nivoju organizacij, posameznega posla ali tima. Organizacijske simulacije izhajajo iz preproste resnice da vsak in vse ima svoje » pravo« mesto v sistemu. In takrat, ko smo kot posameznik ali tim na »pravem mestu« stvari tečejo, in vsak lahko da največ od sebe da prispeva k skupnemu cilju. Sistem deluje jasno, viri so na voljo in čuti se pretok energije. Vse živi. Ko smo kot posameznik ali tim na »pravem mestu« stvari tečejo, in vsak  največ  prispeva k skupnemu cilju. Sistem deluje jasno in čuti se pretok energije.  Ko pa v sistemu ni reda, produktivnost pada, pojavljajo se nesporazumi, napetosti in zapleti in zastoji.  V pomoč iskanju razlogov je pregled treh osnovnih principov, ki vzpostavljajo red v sistemu: princip hierarhije, princip pripadnosti in princip  uravnovešenja med dajanjem in prejemanjem. Če je kateri od principov kršen in niti na dolgi rok  ni popravljen, bo delovanje težavno. Princip uravnoteženega dajanja in prejemanja Danes na kratko o o enem osnovnih pravil, ki deluje v vsaki organizaciji, to je pravil usklajenosti med dajanjem in sprejemanjem. Pravilo deluje vedno, in neupoštevanje se vidi na krajši, ali na daljši rok. Neusklajenost ostane v organizaciji (podjetju ali drugi organizaciji) in ima posledice tudi za udeležence, ki pridejo v organizacijo kasneje in običajno prvotnih dogodkov niti ne poznajo. V organizaciji se upošteva prispevek posameznika, prispevek oddelka do celote in oddelkov med seboj, pa upoštevanje starejših in njihovega prispevka k temu, da je organizacija  sedaj takšna kot je, da se je prebila skozi čas in spremembe. Naslednji vidik usklajenosti med dajanjem in prejemanjem je tudi na nivoju organizacija in okolje. Ali organizacija razume in spoštuje podporo, ki jo prejema od okolja (različni viri in nivoji) in ali spoštljivo skrbi, da se okolju vrne prispevan delež. Lahko govorimo o «družbeni odgovornosti« organizacij, a lahko preprosto  govorimo  o preprostem upoštevanju, da se spoštuje to kar ti je omogočeno in vrača po najboljših močeh. Do usklajenosti prihaja v nekih časovnih obdobjih in je normalno, da so v kakšnem trenutku vidne neusklajenosti. Posameznik se lahko vedno vpraša kakšna je njegova«notranja« bilanca na tem področju.  Več praktičnih primerov in pogled na druge principe sledi. Velika odgovornost menagerjev ja, da uravnavajo upoštevanje vseh teh principov pri vsakodnevnem odločanju.  Če pred vsako odločitvijo analiziramo  tudi te principe, lažje odločamo. Sveže ustanovljene organizacije  bodo s spoštovanjem teh pravil in prav  z upoštevanjem  pravic prve ekipe in ideje, svojo pot začele stabilno.  Nered se lahko »vleče« kar nekaj desetletij.  V organizacijah, ki  delujejo že dolgo in ki so v preteklosti doživele več sprememb,  večina pristojnih oseb, nima vpogleda v pretekla dogajanja in izvore »nereda« in zastojev. Vsak pa lahko naredi prvi korak s tem, da spoštuje vse, ki so v organizaciji delovali in vlagali pred njim. Ne glede na sedaj vidne rezultate iz časovne distance težko vemo, katere bi bile prave odločitve v preteklosti in zato ne sodimo. Spoštujejo se vsi sodelavci, še posebej ti, ki so v organizaciji že dolgo, saj brez njih ne bi sedaj imeli s čim »upravljati«. Odgovoren manager bo torej spoštoval preteklost in bo želel imeti celovit vpogled na problematiko, za katero je zadolžen in eden redkih načinov je prav analiza, ki jo lahko opravi s pomočjo organizacijskih postavitev.  Korak k doseganju ciljev pa je uspešen, če se trudimo vnesti »red« v delovanje organizacije. UPORABA POSTAVITEV Iščejo se odgovori na tipične dileme: ali se odločiti za ali proti/ ali za izbor med več možnostmi (postavljanje prioritet / ali iskanje ključnih razlogov za nekaj), /lahko tudi vpogled v usklajenost strategij, taktik in ciljev/ lahko v pregled nad dinamiko v timu, ali v projektu / ali pa za pregled nad koraki za doseganje nekega cilja. Uporablja se na splošnem poslovnem nivoju, za reorganizacijska in kadrovska vprašanja, za marketinška vprašanja in drugo. Priporočljiva tudi, ko je potrebno neko odločitev sprejeti na hitro in ni časa in možnosti za dolge analize.   ZGODOVINA Organizacijskih sistemskih postavitev Je energetsko metoda, ki podpre sistemski pristop. Izhaja iz dela Berta Hellingerja (sistemske postavitve) , ki jo je zasnoval  individualnem nivoju, družini kot sistemu. Od osemdesetih let se razvija na področju organizacijskih postavitev, kjer delujeta Jan Jacob Stam in Guenter Weber. Uporablja se v več kot 40 državah  (VB, Nizozemska, Avstrija, Švica, Španija, Latinska Amerika, Rusija, Hrvaška). V Sloveniji prva certificirana Nataša Čebulj.   mag Mia Miše je trenerka veščin Zavestnega ustvarjanja lastnega življenja Avatar® – Avatar Master in certificiran moderator organizacijskih sistemskih postavitev  

4.11.2017

preberi več

Bodite sprememba, ki jo želite videti v svetu!

Zgodovinska kolekcija za začetek konkretne gradnje nove tradicije Peka na njegovi 113 letni gospodarski in kulturni dediščini se predstavi!  ​Če se vam nova spletna stran s klikom na fotografijo ne prikaže, kliknite direktno TUKAJ v trgovino To zimo bomo stopili s pozitivnim pogledom na življenje. V teh časih, ko nas pestijo vsakodnevne skrbi, dnevne tudi neprijetne novice in globalne spremembe, je bolj kot kdajkoli prej pomembno, da se s svetom soočimo s pogumom in radostjo ter iskrenim nasmehom na obrazu. Ponosno sporočamo, da naši čevlji ne škodijo sočloveku in ne našemu naravnemu okolju. Smo sprememba, ki jo želimo videti v svetu. ​   ​ SLOVENSKI LES. V naših čevljih je vgrajen les, ki predstavlja našo usmeritev v trajnostni razvoj. Les kot dober izolator, prijeten in človeku ter okolju prijazen material. Zaščiten je z naravnim voskom. ​ VOLNENI FILC. Iz najboljše merino volne. Naraven filc, brez kemične obdelave. Odlikujejo ga zračnost, sposobnost absorpcije neprijetnih vonjav, izolativnost pred mrazom in toploto. Zaradi velike vsebnosti lanolina odbija umazanijo in tekočine. Posebno prijazen do človeške kože. Biološko razgradljiv in popolnoma neškodljiv okolju. ​ USNJE. Kontrolirana, certificirana proizvodnja kož po postopku rastlinskega strojenja in barvanja z rastlinskimi barvili. Kože so pridobljene izključno kot stranski produkt prehrambene industrije. Brez škodljivih kemičnih dražil, primerno tudi za uporabnike, ki so alergični na kovine. ​ NARAVNA GUMA. Pri naši obutvi uporabljamo naravno gumo paro, ki jo odlikuje dobra mehanska odpornost, odlična elastičnost in mehkoba, visoka odpornost na trganje in odpornost na obrabo. Človeku in naravi prijazen material. ​ TRAJNOSTNI RAZVOJ IN KROŽNO GOSPODARJENJE. Stremimo k proizvodnji v krožnem gospodarjenju s čimmanj vplivi na okolje - z uporabo naravnih, človeku ter naravi prijaznih materialov in tehnologijo, ki bo zmanjšala vplive na okolje v čimvečji meri. ​ ZADOVOLJNI ZAPOSLENI. Naši zaposleni so za svoje opravljeno delo plačani korektno in stimulativno, vsi so udeleženi pri delitvi presežkov - dobička, izkoriščanja ni in ga ne bo.  ​  S čevlji Peko kooperative varno, udobno, zdravo z odločnim korakom v svetlo prihodnost. BODITE PRIJAZNI DO SEBE, SOLJUDI IN DO NARAVNEGA OKOLJA.   Ne želimo slediti modnim trendom, ki se spreminjajo tako hitro, da jim noben žep ne more slediti. Sledimo novim izzivom v svetu, kako pomagati našemu planetu s trajnostnimi, neoporečnimi izdelki iz čistih naravnih materialov v krožnem gospodarstvu, da se začne zdraviti in krepiti. Vse, kar obvarujemo, varuje nas. Začetna srebrna kolekcija je oblikovana brezčasno zato, da bo modna tudi čez 5 ali 10 let, v svet mode pa prinašamo barve v znak proslavljanja pozitivnega preobrata.  Z optimističnim odnosom do sebe, do drugih in do naravnega okolja ter novimi trajnostnimi in zdravimi čevlji Peko kooperative je svet videti takoj bolj barvit. Vse se vrti okoli tradicionalnega modnega izražanja, a z ogromnim preskokom v miselnosti, ki želi sodelovati, ne škodovati sočloveku in naravnemu okolju.  Pomembno je, da se z življenjem soočimo bolj sproščeni ter predvsem enotni in v medsebojnem spoštovanju. Peko kooperativa združuje ljudi s ciljem ustvarjanja skupnega dobrega, s skrbjo do naravnega okolja, ki smo si ga od zanamcev samo izposodili. Želimo delovati skupaj, a ne da bi človek izgubil svoj individuum in svoj stil. Vsi smo namreč unikatna, edinstvena in nenadomestljiva bitja. Strahu pred nasiljem, ki grozi vsem živim bitjem, se človek osvobodi, ko premaga samega sebe!  Goethe STE ZA IZSTOP IZ NAVIDEZNEGA UDOBJA POGOSTIH NAKUPOV CENENIH NEKAKOVOSTNIH IZDELKOV? BODITE ZA!  p.s.: Samo do 1. decembra prednaročniške cene, za zadružnike kar 50% nižje in še pripis 10% deleža od neto cene nakupa, za ostale 30% nižje prednaročniške cene. Za nakup v prednaročilu kliknite TUKAJ, kjer v rubriki novice najdete tudi novico USTVARILI SMO NOVO SPLETNO STRAN IN SPLETNO TRGOVINO, KJER JE POJASNILO, ZAKAJ CENE NISO NA NIVOJU, PO KATERIH LAHKO KUPITE ČLOVEKU IN NARAVNEMU OKOLJU ŠKODLJIV KITAJSKI KIČ. Če se morda spletna stran ne odpre, morate zbrisati zgodovino iskanja na vašem računalniku ali telefonu. 

31.10.2017

preberi več

Tehnologija

Človeška posadka je na Mednarodni vesoljski postaji že 17 let

2.11.2017

Mednarodna vesoljska postaja (tričrkovna kratica MVP) (angleško International Space Station (ISS), rusko Междунаро́дная косми́ческая ста́нция (МКС)) je skupni projekt šestih vesoljskih agencij ZDA, Rusije, Japonske, Kanade, Brazilije in Evropske unije. Postaja se nahaja na tirnici okoli Zemlje na višini približno 360 km, tirnici, ki se ji običajno reče nizka Zemljina tirnica. Njena dejanska nadmorska višina se spreminja za nekaj kilometrov zaradi atmosferskega upora sredstva in uskladitve (dviganja) višine. Postaja dnevno izgubi na višini od 65 do 100 m, zato je potrebno vzdrževati orbito s pomočjo raket. Njena orbitalna perioda je približno 92 minut. Do sedaj je naredila več kot 86.500 obhodov od izstrelitve modula Zarja 20. novembra 1998. Tirna hitrost je 7,66 kilometrov na sekundo (27.600 km/h; 17.100 mph). MVP je podrla je tudi rekord veosljske postaje Mir z najdaljšim človeškim bivanjem v eni postaji in sicer 13 let in se še nadaljuje. MVP v mnogočem predstavlja združitev prejšnjih načrtovanih neodvisnih vesoljskih postaj: ruske Mir 2, ameriške Freedom/Alpha in predvidenih modulov, evropskega Kolumba in japonskega Eksperimentalnega modula Kibō (希望, Upanje). Bilo je nekaj predlogov, da bi postajo imenovali po Hermanu Potočniku Noordungu, vendar ni prišlo do tega. Postajo v glavnem oskrbujejo plovila Sojuz izpeljanke TMA, Progress in Nasin raketoplan, ki pa trenutno ne obratuje več. Prva stalna človeška posadka se je naselila 2. novembra 2000. Trenutno lahko v njej prebiva šest ljudi. Vse dosedanje stalne posadke so bile ruske in ameriške, drugače pa je postajo obiskalo več vesoljcev iz 15 različnih držav in tudi prvi vesoljski turisti. Postajo se lahko vidi z Zemlje s prostim očesom[1] Financiranje je zagotovljeno do leta 2024, možno je delovanje tudi do leta 2028.   MVP služi za preučevanje učinka mikrogravitacije, kozmičnega sevanja  in drugih vesoljskih pojavov, ki vplivajo na organizme. Študije bodo pokazale dolgoročne vplive na daljše človeško bivanje v vesolju, npr. pri kolonizaciji vesolja. Preučuje se tudi astronomija, astrobiologija, vesoljsko vreme, medicina, fizični pojavi, temna snov in temna energija. Pogled iz postaje na Zemljo (kot ga vidijo astronavti) si lahko ogledate na spletni strani https://eol.jsc.nasa.gov/ESRS/HDEV/.   Na spletni strani - https://www.nasa.gov/mission_pages/station/main/index.html boste lahko dnevno spremljali dogodke na postaji. Pred šestimi dnevi se je z astronavti po satelitski povezavi pogovarjal papež Frančišek. Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Edina gimnazija na svetu, ki ima dva Nobelova nagrajenca in kar 37 akademikov se nahaja v Osijeku

20.10.2017

Gimnazija Osijek (Hrvaška) je edina na svetu, katere dva dijaka sta dobila Nobelovo nagrado. Kemika Lavoslav Ružička in Vladimir Prelog- oba sta bila tudi častna člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Oba kemika sta živela in delala v Švici. V Švici podeljujejo "Ružička" za mlade znanstvenike ki delajo v Švici. Vladimir Prelog je bil štipendist Hrvaškega kulturnega društva,  v njegovo čast so ustanovili  fond za štipendiranje mladih, ki nosi njegovo ime. Med rednimi člani omenjene hrvaške akademije znanosti je kar 37 dijakov in učiteljev gimnazije Osijek. Med ostalimi srednjimi šolami se lahko med svojimi dijaki kot dobitniki Nobelove nagrade za mir, pohvalita še gospodarska šola v Budimpešti in tehnična šola v Belgiji. Več informacij na http://www.jutarnji.hr/globus/Globus-zivot/jedina-gimnazija-na-svijetu-koja-ima-dva-nobelovca-i-cak-37-akademika-nalazi-se-u-hrvatskoj/6656277/.   Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

S partnerstvom do energetske obnove

8.06.2017

Občina Črnomelj je na javnem razpisu za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin ministrstva za infrastrukturo uspela pridobiti dobrih 590 tisoč evrov nepovratnih sredstev... Več ...

preberi več

Bea Johnson: The journey free of waste starts at home

7.06.2017

Bea Johnson swapped Provence in France, where she grew up, for life in sunny California. Many years ago, she turned the everyday life of her family upside-down. Today, together with her husband Scott and two teenage boys, she lives a better-quality life that annually generates only a liter of garbage.

preberi več

Plugin Magazine 8: Plug in. Drive off. Enjoy. In stores now!

7.06.2017

Don't miss out – the new, eighth issue of Plugin magazine is already available at your local newsagent's! Exciting news gathered for you from the innovative world of e-vehicles, new technologies, smart design and urban lifestyle.

preberi več

Letos delna energetska obnova

2.06.2017

preberi več

Avtomobilizem

Novo v Sloveniji: Suzuki Swift

9.06.2017

Suzuki od začetka junija na slovenskem trgu spet ponuja model Swift. Gre za novi, tretji rod - potem, ko je Swift postal Suzukijev svetovni avto.

preberi več

Vozili smo novega arteona!

9.06.2017

preberi več

Test: MV AgustaBrutale 800, je 'dvokolesni Ferrari' res tako nekaj posebnega?

9.06.2017

preberi več

Pot v ekskluzivnost

8.06.2017

Tretja generacija micre je s svojo obliko lovila predvsem pripadnice ženskega spola, četrta pa je postala bolj neizrazita, kot bi bila v nekakšni krizi identitete. Najnovejša pa se vrača s čisto novim, veliko bolj dinamičnim značajem. O tem, d...

preberi več

Najhitrejši gokart na svetu v 1,5 sekunde do 100 km/h!

8.06.2017

Kanadski proizvajalec lahkih električnih vozil, Daymak, je predstavil najhitrejši gokart na svetu s precej zasoljeno ceno. "Kdo ga potrebuje? Nihče. In kdo ga hoče imeti? Vsi,'' se glasi zapis na spletni strani podjetja, ki zatrjuje, da proto...

preberi več

Tesla napoveduje kompaktnega crossoverja

8.06.2017

Prav veliko o četrtem modelu v ponudbi ameriškega velikana električnih avtomobilov niso povedali, saj je še vedno v razvojni fazi. Musk je izdal, da bo model Y narejen na enaki osnovi kot težko pričakovani model 3, a ga ne bodo izdelovali v isti t...

preberi več

Krabat turizem

Bele breze in steljniki

14.11.2017

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudli ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičov, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovnskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabije in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, rejijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer s trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudli ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičov, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovnskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabije in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, rejijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer s trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Luksuzne obletnice in poroke v ambientu srednjega veka

7.11.2017

Grajsko življenje je vedno povezano s prestižom. Takšna bo tudi Vaša poroka, obletnica ali poročno potovanje. Poskrbeli bomo za vse potrebno. Nudimo vam edinstven in nepozaben dogodek. Okusili boste le najboljše delicije in bivali v luksuzno opremljenih sobah. Ob koncu bomo za vas pripravili digitalen, z najnežnejšo svilo obložen foto-album s profesionalnimi fotografijami, v katerih bodoo ujeti vaši najlepši trenutki.   Ponujamo vam dogodke na najvišjem nivoju, ki bodo navdušili tudi najzahtevneše goste. Želimo, da na svoj poseben dan brez zadržkov povabite tudi prijatelje iz poslovenga sveta, svetovaljane in poznavalce luksuza. Pripravili vam bomo unikaten program, izdelan po vaših željah. Zaupajte nam Vaš dan ljubezni. Lokacija: Grad Otočec, ki je nekoč bil tudi v lasti barona Ivana Lenkovič, uskoškega poveljnika. Profesionalni fotograf: Stane Ješič. Catering: Gastronimija Zdravilišča Krka  Poročni plan bosta izdelali in realizriali: Doris in Monika Bračika

preberi več

Legenda o mlinarju

3.11.2017

Nekoč, ko Črnomelj še ni bil mesto in ni še ni imel imena, je tam prebival bogat, vendar skopuški mlinar po imenu Stonič. Mlel je koruzo, pšenico in črni riž. Nekega dne ga je obiskala vila z Gorjancev, prelevljena v staro, bogo ženko in ga prosila za pest bele moke. Ta ji je nasul črno moko. Vila se je vrnila na Gorjance, da bi svojemu bolnemu otroku spekla pogačo in kmalu ugotovila, da jo je mlinar ukanil. Vrila se je k njemu in ga uklela: "Da bi tvoji mlinski kamni vselej črno moko mleli!". Od takrat so njegovi kamni vsako zrnje zmleli v črno moko. Od tukaj je pozneje prišlo ime ČRNOMELJ:

preberi več

Kmetijstvo

Tradicionalni slovenski zajtrk

14.11.2017

Kivi, užiten z lupino

14.11.2017

Sadjarstvo

14.11.2017

Letos je na slovenskem trgu večina jabolk in tudi hrušk, sliv, orehov in kivija iz uvoza. Po lanski spomladanski pozebi je še letos v naših intenzivnih nasadih pozeblo 90 do 95 odstotkov tržnih jabolk, kar pomeni, da je na trgu lahko od 5.000 do 7.000 ton, večina zlatega delišesa in gale. Na trgovskih policah imamo tako povečini poljska, hrvaška in srbska jabolka, katerih poreklo ni dvomljivo, medtem ko je dvom zagotovo upravičen, če se med njimi pojavijo slovenska jabolka. Več o sadjarstvu kot pomembni panogi kmetijstva pa v posebni prilogi Kmečkega glasa (15. 11. 2017).

preberi več

Malinova marmelada in vino

10.11.2017

Na kmetiji Pavlovič je oče Zdravko mešano kmetijo preusmeril v zelenjadarsko, danes pa sin Danilo s svojo družino kmetijo iz zelenjadarske usmerja v sadjarsko oziroma pridelavo in predelavo jagodičja. Razen jagod, ki jih prodajo sveže, večino malin, aronije in rdečega ribeza predelajo v sokove, marmelade in malinovo vino, ki jih prodajajo pod svojo blagovno znamko z znakom petelina, ki kupcu zagotavlja, da je osnovna surovina pridelana na domači kmetiji. Več preberite v prilogi Sadjarstvo v Kmečkem glasu

preberi več

Letina v povprečju zelo dobra

6.11.2017

  Semenarska hiša RWA Slovenija – Agrosaat je tudi letos povabila poljedelce na Dan koruze na Ljubljanskem barju, kjer je predstavila več hibridov koruze za zrnje in za silažo, izvedla žetev poskusa hibridov za zrnje, tehtanje in merjenje vlage. Po rezultatih je izstopal hibrid LG 30.360, ki ni tržen hibrid ter najboljša tržna hibrida DKC 4590 in DKC 4717. Več preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa

preberi več

Družabnost za jesenske večere

6.11.2017

Muzej Ribnica v sodelovanju s številnimi društvi v kraju izvaja projekte, ki predstavljajo pozabljene utrinke navad in običajev ljudi dežele suhe robe. Člani Turističnega društva Grmade iz Velikih Poljan so v okviru večletnega projeka letos pomladi opravili setev žit,  poleti mlatenje, pred kratkim pa, kot je bilo za jesenski čas pobiranja pridelkov običajno, ličkanja koruze. Po ročni žetvi koruze so se zbrali pod kozolcem pri Novakovih v Velikih Poljanah. Družba je sedela v krogu, ličkala koruzo in pela ljudske pesmi, vmes pa je kdo povedal kakšno zgodbo ali šalo. Ni manjkalo harmonike in tudi pijače ter jabolčnih štrudljev ne. Ko je bila koruza zličkana, so jo pripravili za sušenje, ličkanje pa bodo porabili za predpražnike, košare, podstavke za posodo, omelo za peč ali jo bodo dali živini za krmo ali za nastilj. Več preberite v Kmečkem glasu

preberi več

Nepremičnine

Lepota in zdravje

Kdaj je čas za prva očala?

12.06.2017

Skutna pita s sadjem

11.06.2017

Moda eksotičnih dežel

11.06.2017

Otroci in pravila: Prav vsak se jih lahko nauči!

10.06.2017

Otroci so čudoviti. Najlepša in najdragocenejša bitja.

preberi več

Velike in težke torbice - v njih pa "pol stanovanja"

10.06.2017

Torbice, tiste 'ta velike', te so ženska strast. Vanjo lahko pospravimo pol kopalnice, pol pisarne in mini garderobo, včasih tudi kuhinjo.

preberi več

7 zdravstvenih učinkov blitve

10.06.2017

Blitva je zelo okusna in hkrati zdrava zelenjava.

preberi več

Kronika in sodstvo

Dosje Milko Novič: ključni poudarki pritožbe

20.10.2017

1.      KLJUČNI POUDARKI PRITOŽBE   V nadaljevanju pritožbe obramba po poglavjih argumentira, zakaj je izpodbijana sodba napačna, nezakonita, nelogična in tudi v nasprotju z izvedenimi dokazi, bistveni poudarki pa so:   MOTIV: Obdolženi motiva ni imel, z oškodovancem ni imel praktično nobenega stika, slednji ga tudi ni dojemal kot grožnjo. Je pa oškodovanec v zadnjem letu povsem spremenil obnašanje, dobival je grožnje, bal se je za svoje življenje. Obdolženi s tem nima absolutno nič, kar je bilo ugotovljeno in bo tudi obširno obrazloženo, sodišče pa navedeno popolnoma ignorira.   POSNETKI VARNOSTNIH KAMER: Kljub temu, da je okolica kraja kaznivega dejanja v celoti pokrita z varnostnimi kamerami, obdolženca na posnetkih ni. Kolesar brez luči, za katerega sodišče zaključuje, da je obdolženi, slednji ne more biti zaradi časovnega aspekta in povsem nasprotne strani prihoda na kraj. Obdolženca tudi ni zaznala nobena od varnostnih kamer na poti od njegovega prebivališča do kraja dejanja.   ALIBI: Obdolženi ima alibi vse do nekaj minut preden je bilo kaznivo dejanje storjeno. V času, ki mu je bil na voljo, ni mogel priti na kraj kaznivega dejanja, upoštevajoč tako izvedeno rekonstrukcijo (ki je bila sicer izvedena pomanjkljivo), kot tudi posnetke varnostnih kamer, iz katerih izhaja, da se je t.i. kolesar brez luči na kraju nahajal že kar nekaj minut pred umorom.   BAZNE POSTAJE: Iz izvedenih dokazov izhaja, da signal mobilne telefonije z bazne postaje AVARNO3, ki pokriva kraj kaznivega dejanja, pokriva tudi kraj obdolženčevega prebivališča, zato dejstvo, da se je obdolženčev telefon ob 20:06:45 uri (približno pol ure po umoru) priklopil na navedeno bazno postajo, nima nikakršne dokazne vrednosti glede prisotnosti obdolženca na kraju kaznivega dejanja. Sploh upoštevajoč dejstvo, da se je njegov telefon ob 19:49:26 uri (približno deset minut po umoru) priklopil na „domačo“ bazno postajo AVRHOV1, prav tako ob 20:10:58 uri.   ČASOVNI VIDIK: Obdolženi v tako kratkem času, kot je bil na voljo od trenutka, ko je njegova hči odšla od doma, do trenutka izvršitve kaznivega dejanja, ni mogel priti na kraj, še posebej upoštevajoč posnetke varnostnih kamer in časa, ko se na posnetkih prvič pojavi t.i. kolesar brez luči, za katerega sodišče (sicer brez vsakršne podlage v izvedenih dokazih) zaključuje, da je obdolženi. Ob tem se postavlja tudi logično vprašanje, kako naj bi obdolženi vedel, da oškodovanec zamuja ter koliko zamuja, da bi kot nor kolesaril proti Via Boni, da bi prišel pravočasno.   SLEDI STRELCA: Sodba nasprotuje ugotovitvam nemških izvedencev, da na obdolženčevi jakni najdeni GSR delci izvirajo iz različnih virov (vrst streliva) in bolj verjetno ne iz streliva, ki je bilo uporabljeno pri kaznivem dejanju. Prav tako nemški izvedenci kot povsem možno dopuščajo kontaminacijo na način, kot jo opisuje obdolženi.   IZOSTANEK ŽIVLJENJSKE LOGIKE: V izpodbijani sodbi sodišče ne upošteva osnovne logike, „zdrave pameti“, vsa dejstva (tudi povsem nevtralna ali celo obdolžencu v korist) vztrajno in dosledno tolmači v njegovo škodo, povsem ignorira domnevo nedolžnosti in načelo in dubio pro reo. Obramba na to opozarja sproti po posameznih poglavjih in točkah pritožbe.         9. KRIVDA   Obramba trdno stoji na stališču, da v predmetnem postopku obtoženčeva krivda ni dokazana. Sodišče je svojo odločitev sprejelo na podlagi nepravilne in nepopolne dokazne ocene. Poleg pomanjkljive dokazne ocene je moč sodišču očitati tudi napačno interpretacijo izvedenskih mnenj, v postopku je bilo storjenih nešteto absolutnih bistvenih kršitev postopka, zaradi katerih v nobenem primeru ni moč slediti odločitvi sodišča o dokazani krivdi dr. Noviča.   Odločitev sodišča je rezultat nezakonitega postopanja sodišča, oprtega na špekulacijah. Celotna sodba sloni le na indicih, ob izostanku kakršnihkoli neposrednih dokazov, ki bi tvorili zaključen krog. Obsodba dr. Milka Noviča je »šolski primer« arbitrarnega odločanja, špekulacij, neupoštevanja opozoril in predlaganih dokazov obrambe ter vseh ostalih v dokaznem postopku za obtoženega razbremenilnih dokazov, hudih kršitev temeljnih načel kazenskega postopka kot tudi ustavnih pravic posameznika. Obramba se ne more otresti misli, da je sodišče že od samega začetka sprejelo odločitev, da je obtoženi kriv in pri tej svoji tezi vztrajalo cel postopek, pri tem pa ni upoštevalo rezultatov dokaznega postopka, ki so obtoženca v celoti razbremenili.   V poglavju o krivdi sodišče prvič navede, da naj bi si obtoženi za kaznivo dejanje nabavil orožje. Navedena ugotovitev sodišča je protispisna in samovoljna. Orožje namreč vse do danes ni bilo najdeno! Tudi v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bil obtoženi lastnik orožja. Ko je hodil na strelišče, si je orožje vedno izposodil. V vsem tem času se tudi ni ugotovilo, kakšno orožje je sploh bilo uporabljeno in kje naj bi obtoženi (neugotovljeno) orožje nabavil. Zaključek sodišča o tem, da je obtoženi vse to storil, nima podlage v dokaznem gradivu. O poglavju orožja sodišče ne more napisati nič, saj ne samo, da nikoli ni bilo najdeno, še tip oz. vrsta orožja ni bila nikoli ugotovljena. Glede na najden tulec se je na strani NFL vrsta orožja le ugibala kot možna. Torej, sodišče na 214-ih straneh dolgi sodbi v nobenem delu ne pojasni, kdaj in kje naj bi obtoženi orožje za izvedbo očitanega ravnanja nabavil, medtem ko kljub temu, da s tem podatkom ne razpolaga, zaključi, da je obtoženi orožje nabavil!?   Obramba je glede samega orožja tekom obravnave opozarjala, da - v kolikor bi predpostavka o izvedbi očitanega ravnanja s strani obtoženega držala - bi obtoženi moral pred odhodom od doma orožje poiskat, se pripraviti, kar vse zahteva svoj čas. Sodišče je izpostavljeno pripombo obrambe na rekonstrukciji zavrnilo, v smislu »saj obramba ves čas trdi, da obtoženi ni imel orožja«. Po mnenju sodišča pri izračunavanju časa, ki bi ga obtoženi potreboval, da bi prišel na kraj, okoliščine priprave orožja ni potrebno upoštevati, medtem ko v poglavju o krivdi ugotovi, da si je obtoženi orožje predhodno nabavil, pri tem pa ne pojasni, kdaj naj bi si orožje nabavil in kakšno orožje naj si je obtoženi nabavil, kar je naravnost absurdno in presega minimum zdrave in logične človeške pameti. Sodba tudi v tem delu nima razlogov (kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP).   ---------------    Kolikokrat so opažene bistvene kršitve določb iz ZKP - v tekstu se ponovi 30-krat, dodatno sta še dve razlagi, kjer pravijo odvetniki, »ni treba ponovno poudariti«), torej je 32 absolutno bistvenih kršitev: ...kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP,... 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP         str. 19 (3.3. zavrnitev 3 prič  obrambe)       str. 21 (...mimo obeh izvedenskih mnenj zaključi, da ne drži, da bi obdolženi deloval altruistično...)       str. 22 (...utemeljenost strokovnih zaključkov izvedenca dr. Kravosa. Tega sodišče ni naredilo in kar samo ocenjevalo pravilnost              zaključkov psihiatra, kar je nedopustno) str. 23 (Dokazna ocena izvedenskih mnenj je napačna! Kravos, Benedik – prihiater, kl. psiholog) str. 27 ... in kršitev ustavnih pravic iz 22., 23., 27. in 29. člena Ustave (ugotovitev časa streljanja, usklajevanje časov posnetkov    kamer) str. 27 (...ravnanje sodišča, v delu, ko napačno navaja domet kamere restavracije Via Bona, ki je nameščena pred vhodom...) str. 28 (...sodišče ni upoštevalo edinega točno določenega dejanskega časa, ki je klic priče Horvat ob 19:42 uri...) str. 33 (...sodišče ni dopustilo izvedbo dokaza s posnetkom, ki ga je obrabama sama ustrezno približala,...) str. 36 (... kolesar: sodišče navaja, da ni vidno od kod je prišel,...) str. 37. (...Izvedensko mnenje možnosti, da gre za istega kolesarja ni izključilo, kar pomeni, da navedeni kolesar lahko predstavlja     isto osebo, ali pa tudi ne.) str. 38 (...Zaključek sodišča o tezi kolesarja, ki pripelje iz smeri parkirišča ob 19:39:19 tudi nasprotuje zaključkom sodišča o času       streljanja, ki ga sodišče utemeljuje na podlagi časa prihoda oškodovanca in časa prihoda priče Horvat...) str. 41 (...Argumentacije sodišča, zakaj na bi bil ta kolesar prav obtoženi, obramba v sodbi ni uspela zaslediti. Razlogov sodišča o       odločilnih dejstvu (zakaj je ta kolesar po mnenju sodišča ravno obtoženi) izpodbijana sodba sploh ne vsebuje!) str. 42-43 (...Novljan...posnetek njenega vozila... sodišče svojo odločitev znova opira na vsebino uradnega zaznamka, ki pa ni          dokaz, na katerega se sodba lahko opre...) str. 49 (4.3.2 ZAVRNITEV PREDLAGANIH DOKAZOV ZA PRAVILNO IZMERO POTI)   (1. ...da izmere policije, ki izhajajo iz dveh      uradnih zaznamkov, ne predstavljajo dokaz, na podlagi katerega lahko sodišče opre svojo sodbo. Obramba je želela, da se v         dokaznem postopku postavi ustrezen izvedenec, ki bi najprej opredelil možne poti in nato izvedel ustrezne meritve z    upoštevanjem vseh znanih okoliščin in posnetkov kamer...) str. 51 (2. ...izmerjen čas v rekonstrukciji na način, da se je meril ločeno po posameznik odsekih, ne pomeni natančno izmerjenega     časa.  ) str. 51 (3. ... dokazni predlog podan s strani obrambe, ki je bil neposredno vezan na samo pravilnost izvedbe rekonstrukcije, je bil       predlog, da sodišče zaseže posnetke družbe Avto Ljubljana kamere št. 2 na dan 16. 12. 2015 v času, ko se je opravljala             rekonstrukcija. Zavrnjen!) str. 55 (str 52: Sodišče sicer v celoti sledi priči Mulec, vendar kljub temu, da je na podlagi opravljenih meritev priča dopustila    možnost, da bi se obtoženčev telefon priklopil na bazno postajo AVARNO3 tudi, če bi se obtoženi nahajal doma, sodišče vseeno  zaključi, da se je kritičnega večera, ko je obtoženi prejel Bartolov drugi SMS, ni nahajal doma...) str. 58 (...sodišče bi lahko – če bi sledilo predlogu obrambe – v zadevi postavilo ustreznega izvedenca, ki bi to nejasnost odpravil    (čeprav je že priča Mulec povedal, da lahko meritve na cesti smiselno uporabimo tudi za meritve v stanovanju!). Zaradi zavrnitve    dokaznega predloga obrambe je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, pri tem pa je bila tudi kršena pravica obdolženca do  obrambe in določba tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije...) str. 61 (pižama ali trenerka?   ...uradni zaznamek o izjavi osumljenca z dne 22. 12. 2014 ni formalen dokaz. Obtoženi je svojo izjavo  podal  brez prisotnosti zagovornika, zato sodišče v skladu s tretjim odstavkom 148.a člena ZKP svoje odločitve ne sme opreti na to  izpovedbo. Sodišče je ves čas presojanja obtoženčevega zagovora na glavni obravnavi primerjalo z izjavo obtoženca dano policiji,  kar je nezakonito in predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki prvega odstavka 371. čelna ZKP.) str. 62 (...Sodišče za svojo ugotovitev, da je bil obtoženi oblečen v trenirko, nima nobene dokazne podlage, odločitev o tem, pa je  bila sprejeta brez upoštevanja vseh ugotovljenih okoliščinah in mimo dejstva, da na spodnjem delu trenirke ni bilo najdenih  nobenih sledi kaznivega dejanja...) str. 66 (6.1. Zakaj zavrnitev dokaznih predlogov s postavitvijo izvedenca kemijske stroke, pribavo dokumentacije od NFL v  zvezi s preiskavo GSR delcev in pribavo poročila o zadnjem servisu in zadnji kalibraciji SEM-EDX sistema predstavlja  bistveno kršitev določb kazenskega postopka?) str. 68 (...Obramba je po zaslišanju izvedenca Sabliča na glavni obravnavi izrecno opozorila, da glede na izpoved izvedenca  Sabliča, da ni izvedenec s področja prenosa snovi (kontaminacije) in da nima znanja s področja kemije, njegovih zaključkov v  zvezi s kontaminacijo v vseh njegovih pisanih mnenjih in njegove izpovedbe na zaslišanju v tem delu ni mogoče šteti kot  izvedensko mnenje! Sodišče se do tega sploh ni opredelilo in še naprej postopalo, kot da je izvedenec Sablič tudi strokovnjak za  vprašanja s področja kemije, kar je nedopustno in predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj je izpodbijana  sodba (tudi) iz tega razloga nepravilna in nezakonita. ) str. 68 (...Bistveno kršitev določb kazenskega postopka predstavlja tudi zavrnitev dokaznega predloga obrambe za pribavo vsega  gradiva (slik, spektrov in analiz) od NFL v zvezi s preiskavo GSR delcev. Zavrnjeni dokazni predlog vsekakor ni prepozen, saj ga je  obramba oziroma obdolženi podala takoj po zaslišanju priče Ester Ceket (ki je na NFL opravljala vzorčenje in analizo najdenih  GSR delcev), ko se je pokazal dvom v pravilnost opravljenih postopkov vzorčenja in analize.)  str. 69 (Ker so napačno in nepravilno označeni vrhovi na spektrih lahko posledica napačne kalibracije (oziroma nekalibracije) SEM-  EDX sistema – o tem podrobneje v nadaljevanju, tudi zavrnitev dokaznega predloga s pribavo zadnjega poročila o servisu in zadnji  kalibraciji elektronskega mikroskopa z EDX detektorjem) str. 71 (...Postavitev Franca Sabliča za izvedenca in uporaba njegovega mnenja (z dopolnitvami) pri sojenju predstavlja bistveno      kršitev določb kazenskega postopka – konflikt interesov – policijski uslužbenec, ni izvedenec kemijske stroke...) str. 72 (NFL torej za dejavnost, ki jo je opravil za predmetni kazenski postopek, ni akreditiran!) str. 74 (...sploh ne upošteva, da si je obdolženi v relevantnem 23-urnem obdobju nedvomno nekajkrat umil roke. Kaj to pomeni, je  razloženo – to dejstvo de facto izključuje možnost, da bi bili na obdolžencu najdeni GSR delci posledica streljanja ob izvršitvi  obravnavanega kaznivega dejanja! To je ključno, sodišče pa se do umivanja kot načinu za popolno odstranitev GSR delcev niti ne  opredeli, čeprav je obramba na to tekom postopka opozarjala.) str. 93 (...Skratka – nemško izvedensko mnenje je v bistvu v celoti pritrdilo stališčem obeh strokovnjakov obrambe  Maštruka in dr. Čeha ter se v bistvenem razlikuje od izvedenskega mnenja Franca Sabliča) str. 95 (- da najdba teh delcev potrjuje zagovor obdolženca o ravnanju z jakno na strelišču (odlaganje na kontaminirano polico), - da  prisotnost teh delcev jasno kaže na njihovo obstojnost v tkanini skozi daljše časovno obdobje, - da prisotnost teh delcev dokazuje  ne le možnost, temveč v konkretnem primeru dejstvo kontaminacije jakne, ki pa se ni zgodila ob streljanju v obravnavanem  dogodku. Zgoraj navedeni zaključki bi bili edini pravilni in zakoniti, upoštevajoč domnevo nedolžnosti, vendar je sodišče tudi za to  dejstvo našlo razlago, ki navidezno pritrjuje utemeljenosti zaključka o obdolženčevi krivdi. Sodišče namreč izpostavlja, da drugi  tulec s kraja dejanja ni bil najden in da delci tombak lahko izvirajo iz tega drugega tulca, prav tako pa obstaja možnost memory  efekta. Obramba opozarja, da gre pri tem za čisto špekulacijo, ki ni potrjena prav z nobenim dokazom! Kakšen je bil drugi tulec  ne vemo in tega dejstva ni mogoče tolmačiti v obdolženčevo škodo! Prav tako ni bilo najdeno orožje, da bi lahko potrdili  ali ovrgli memory efekt in tudi tega dejstva ni dopustno tolmačiti v obdolženčevo škodo! Sodišče pa počne ravno to, kar je  nezakonito in nedopustno in samo potrjuje opozorila obrambe, da sodišče izhaja iz domneve krivde. Zakonit zaključek sodišča v  zvezi z zgoraj navedenim bi namreč bil, da ni dokazano, da bi delci tombak izvirali iz drugega tulca (ker slednji ni bil najden), da  memory efekt prav tako ni dokazan (ker orožje ni bilo najdeno) in da torej delci tombak izvirajo s strelišča, ki ga je obdolženi  dokazano obiskoval. Postopanje in zaključki sodišča v tem delu vsekakor predstavljajo bistveno kršitev določb kazenskega  postopka...) str. 95 (...sodišče prav na koncu točke 177 obrazložitve zapiše, da je potrebno upoštevati, da je sodišče že predhodno zavrnilo  zagovor obdolženca o kontaminaciji jakne Bugatti. Pri tem je potrebno vedeti, da se sodišče v točki 177 prvič v sodbi ukvarja z  najdbo delcev tombak, ki pa bistveno vpliva na presojo kontaminacije. Vendar se sodišče do novo navedenih dejstev (najdbe  tombak delcev) ne opredeli v smislu možnosti kontaminacije, temveč zapiše, da je že predhodno zavrnilo zagovor obdolženca  glede tega vprašanja. Pika. Je sploh potreben dodaten komentar in opozorilo, da bi se moralo sodišče prav na tem mestu ponovno  ukvarjati z dokazno oceno, upoštevajoč novo izpostavljena dejstva, ki izhajajo iz dokaznega postopka? Najbrž ne.) str. 96 (...zakaj sodišče z gotovostjo (?)  ugotavlja, da so GSR delci, najdeni na obdolžencu in njegovi jakni, posledica streljanja  kritičnega večera in ne posledica kontaminacije. Pri tem sodišče v točki 187 izpusti eno ključnih ugotovitev nemških izvedencev in  sicer, da ostanki streljanja, najdeni na jakni, izvirajo iz različnih virov (vrst streliva). Tega dejstva sodišče ne pojasni zadostno nikjer  v sodbi. Kot že prej navedeno – razlaga najdenih delcev tombak z memory efektom v povezavi z drugim (nikoli najdenim) tulcem,  je čisto ugibanje in nič drugega! Tako kot obstaja možnost, da je temu tako, obstaja tudi možnost (najmanj takšna), da temu ni  tako. Celo izvedenec Sablič je glede možnosti memory efekta pojasnil, da je v konkretnem primeru irelevanten, saj ni bil najden  drugi tulec (prav tako pa ne orožje). Obramba na tem mestu ne bo ponovno opozarjala, kako mora sodišče v takšnih primerih  (dvomu) ravnati, saj je to povsem jasno.) str. 100 (...Glede na vse zgoraj navedeno se pokaže mnenje izvedenca Sabliča v delu, ki se nanaša na položaj strelca in  oškodovanca, povem zgrešen. Ob tem ne gre spregledati dejstva, s kakšno prepričanostjo je izvedenec Sablič zagovarjal  pravilnost ugotovitve položaja strelca, ki se je kasneje ugotovil za povsem netočen oziroma nezanesljiv. Enako velja tudi za  mnenje izvedenca Sabliča, ki se nanaša na GSR delce, vendar žal sodišče tega dela ni ocenilo kritično in pri svoji dokazni oceni ni  izhajalo iz domneve nedolžnosti.)

preberi več

8. september – mednarodni dan pismenosti

8.09.2017

PISMENOST je sposobnost branja in pisanja ter zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Je pomemben del razvoja neke družbe, česar se zavedata tudi Organizacija Združenih Narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) in Mednarodno bralno društvo. Že leta 1966 sta 8. september razglasila za mednarodni dan pismenosti, ki opozarja na to, da je kljub današnjemu razvoju stopnja pismenosti v mnogih državah sveta še vedno izrazito nizka. Največ nepismenih je v Saharski Afriki ter južni in zahodni Aziji, v Evropski uniji pa skoraj 75 milijonov odraslih ne obvlada osnov branja in pisanja. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je z Mednarodnim bralnim društvom leta 1966 razglasila 8. september za mednarodni dan pismenosti. Ob letošnjem 8. septembru je na svetu po podatkih organizacije 793 milijonov odraslih nepismenih. Med njimi je večina deklet in žensk, podatki pa še kažejo, da približno 67 milijonov šoloobveznih otrok v svetu ne more koristiti svoje pravice do osnovnošolskega izobraževanja. O pismenosti je potrebno govoriti. Pismenost je namreč človekova pravica, orodje osebne moči in sredstva za socialni in človeški razvoj ter pomembna za izkoreninjenje revščine, zmanjšanje umrljivosti otrok, omejevanje rasti prebivalstva, doseganje enakosti med spoloma in zagotavljanju trajnostnega razvoja, miru in demokracije. Četudi se nam pismenost zdi samoumevna – po svetu ni tako. UNESCO ugotavlja da je na svetu okoli 780 milijonov oseb, ki ne zanjo čitati, pisati in računati. Od tega 2/3 žensk. Osebni računalniki ter svetovni splet in dostopnost gradiv na njem sta nas kar polenila. Vse  manj beremo knjige in o njihovi vsebini razmišljamo. Vse manj pišemo ročno – praviloma na izpitih. Vse manj se poglabljamo v razumevanje vsebine sporočil. Naj bo današnji dan – mednarodni dan pismenosti vzpodbuda, da bomo večkrat vzeli v roke knjigo in jo prebrali. Morda pa je prišel čas- da se ponovno organizirajo čitalnice, kjer bo prepovedana uporaba telefonov in računalnikov. Predvsem bo zapovedano branje in pogovor o prebranem. Iščem somišljenike, ki bi lahko organizirali ČITALNICE  po Sloveniji v okviru svojih že obstoječih aktivnostih in dejavnostih.   Kontakt: ivanusa.mirjana@gail.com  

preberi več

Iraški deklici, ki sta izginili, in njuno mamo so našli žive in zdrave

9.06.2017

Pogrešani iraški deklici, ki sta izginili v ponedeljek, in njuno mamo so včeraj našli žive in zdrave. Danes so že prispele nazaj v Slovenijo.

preberi več

Odvezan pes pod kolo kolesarja

9.06.2017

Zaradi odvezanega psa, ki mu je prekrižal pot, se je telesno poškodoval kolesar.

preberi več

Bik kmetico stisnil ob steno hleva

9.06.2017

Včeraj v poznih popoldanskih urah so bili so bili štajerski policisti obveščeni, da se je 52-letna lastnica kmetije poškodovala pri krmljenju govedi v Gornji vasi pri Šmarju pri Jelšah.

preberi več

V prometni nesreči umrl motorist

9.06.2017

Na gorenjski avtocesti pri počivališču Povodje umrl motorist, avtocesta je bila dlje časa zaprta.

preberi več

Migrantska kriza

Spomini Hillary Clinton z naslovom Kaj se je (dejansko) zgodilo

17.10.2017

Demokratska kandidatka za predsednico ZDA je napisala knjigo z naslovom What happened - Kaj se je (dejansko) zgodilo. V njej opisuje ozadje in njen pogled na predsedniške volitve v ZDA leta 2016. Hillary Rodham Clinton prvič razkrije, kaj je razmišljala in se počutila med eno najbolj spornih in nepredvidljivih predsedniških volitev v zgodovini. Zdaj lahko brez omejitev Hillary z bralci deli svojo osebno izkušnjo. Svojo željo da postane prva ženska, ki jo je za glavno kandidatko nominirala velika stranka na volitvah. Na drugi strani pa se je pojavil protikandidat Donald Trump, ki je prekršil vsa pravila. To je njen najbolj osebni spomin in pogled. Na skoraj 500 straneh knjige opisuje, kako je »tekla« proti Donaldu Trumpu, napakam, ki jih je naredila, kako se je soočila s šokantno in uničujočo izgubo, in kako je našla moč, da se znova vzpostavi nazaj. S humorjem in iskreno besedo bralcem pove, kaj je vzela, da se vrne na noge - rituale, odnose in branje, ki so jo spoznale, in kakšna izkušnja jo je naučila o življenju. Govori o izzivih močne ženske v očeh javnosti, kritiki nad njenim glasom, starostjo in videzom ter dvostranskim standardom, s katerimi se srečujejo ženske v politiki. Hillary v knjigi opisuje, kako so volitve leta 2016 zaznamovale neprimerni napad na našo demokracijo s strani tujega nasprotnika. Z analizo dokazov in povezavo točk, Hillary kaže, kako nevarne so sile, ki so oblikovale izid, in zakaj jih morajo Američani razumeti, da bodo v prihodnosti zaščitili svoje vrednote in našo demokracijo. Izvolitev ameriškega predsednika leta 2016 je bila brez primere in zgodovinska. Eda izmen njenih misli je bila: »Ljudje so hoteli slišati visoke cilje, o katerih lahko sanjajo, in ne konkretne politike za dosego tistega, kar je realno. To je bila moja napaka." V samo nekaj dneh po izidu je knjiga pristala na 10.mestu najbolj prodajanih knjig na seznamu spletnega trgovca Amazon, ki se je pri prodaji omenjene knjige lotil taktike brisanja negativnih komentarjev bralcev, ki so knjigo prebrali. Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Azilna politika v EU: Dublinski sistem mrtev, nastaja novi

8.06.2017

"Priznati si moramo, da evropski azilni sistem ne deluje. Ni prestal testa realnosti. Pravzaprav nikoli ni deloval. Tudi prej ne," je skoraj dve leti po begunski krizi, s katero so se neuspešno soočale evropske države, včeraj v Evropskem parlamentu odkrito priznala švedska liberalka Cecilia Wikström (ALDE), sicer poročevalka Evropskega parlamenta v zadevi prenove dublinskega azilnega sistema. Reforma dublinske uredbe, s katero se ukvarjata Svet EU in Evropski parlament, je prednostna naloga malteškega predsedovanja. Wikströmova je aktualni dublinski sistem razglasila za mrtvega, saj ga številne evropske države imajo za neživljenjskega, prav takšen pa je za desettisoče prosilcev za azil, ki na odločbe o mednarodni zaščiti v mnogih evropskih državah čakajo do dve leti. Nova skupina beguncev v SlovenijiV Slovenijo je v torek zvečer iz Grčije prispela nova skupina beguncev v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v EU. Prišlo je 13 državljanov Sirije, med njimi so pretežno družine, ki bodo v Sloveniji vložili prošnjo za mednarodno zaščito, so zapisali na spletni strani ministrstva za notranje zadeve. Kot so še navedli, je bilo doslej v Slovenijo premeščenih 199 ljudi, od tega 35 državljanov Eritreje iz Italije ter 141 državljanov Sirije, 17 državljanov Iraka in šest ljudi brez državljanstva iz Grčije. (sta) Za olajšano združevanje begunskih družin Zato se švedska evropska poslanka zavzema za pospešitev odločanja v azilnih postopkih, s tem pa tudi za pospešeno vrnitev migrantov, ki jim mednarodna zaščita v evropskih državah ne bo odobrena. Ključ do nove dublinske azilne arhitekture bosta še naprej solidarnost med državami članicami in enakopravna delitev bremen glede na število prebivalcev in velikost bruto družbenega proizvoda. Za prosilce za azil je predvideno, da ostanejo v državi, kje so zaprosili zanj. Svobodno gibanje po državah članicah schengenskega območja naj ne bi bilo več možno, tudi zaradi zmanjšanja varnostnega tveganja, povezanega z masovnimi migracijami. Ena od glavnih tem, kjer se politično razhajajo politične sile v Evropskem parlamentu, je združitev družin, ki je zdaj pomanjkljivo in slabo urejena. Za največjo politično skupino v Evropskem parlamentu, Evropsko ljudsko stranko (EPP), je združitev družin problematična. Italijanska poslanka Alessandra Mussolini iz EPP, sicer nečakinja italijanskega diktatorja Benita Mussolinija, je predstavila stališče, da bi bolj liberalna ureditev združevanja družin zelo povečala število migrantov v EU, saj bi bil to dejavnik, ki bi v EU vabil predvsem ekonomske migrante. Elly Schlein se v imenu politične skupine socialistov (S&D) zavzema za poenostavljeno in pohitreno združevanje družin, a pod bolj jasnimi, strožjimi pogoji. A še preden je izpogajana nova dublinska azilna arhitektura, stara doživlja zadnje udarce. Ta teden so iz Češke namreč sporočili, da ne bodo več sodelovali pri premeščanju beguncev iz Italije in Grčije v druge članice unije. Češka namreč trdi, da načrt premeščanja beguncev znotraj unije ne deluje in da so se varnostne razmere po nedavnih terorističnih napadih spremenile. Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je zato Češki zagrozi s pravnim postopkom zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki opredeljuje začasni dveletni sistem za premeščanje beguncev znotraj unije. Z enakim postopkom je Avramopulos zagrozil tudi Madžarski. Češka, Madžarska, pa tudi Poljska in Slovaška, članice zloglasne Višegrajske skupine, doslej namreč niso premestile nobenega begunca. Sicer je shema za preselitev beguncev velik neuspeh EU, saj je bilo doslej premeščeno 18.418 ljudi od 160.000 predvidenih. Dostojno bivanje za begunceČeprav je bil odziv evropskih držav na begunsko krizo z vidika začasne nastanitve prosilcev za azil neustrezen, pa v Evropi obstajajo častne izjeme. "Situacija pri nas je kot v peklu, a pekel smo poskusili preobraziti v dostojno bivanje za begunce," je primer dobre prakse ravnanja z begunci predstavil Stavros Myrogiannis, direktor sprejemnega centra na Lezbosu v Grčiji. Begunce ima za obiskovalce, zato je zgrožen nad ljudmi in politiki, ki svoj politični profit kujejo na hrbtih nemočnih. Drugi veliki evropski humanitarec je Damien Careme, župan mesta Grande-Synthe na severu Francije, kjer je najmočnejša politična sila Nacionalna fronta. Careme je poskusil ustvariti prvi civilizirani sprejemni center v Franciji, pri čemer se je soočal z nasprotovanji policije in dela prebivalcev, češ da je sprejemni center preveč civiliziran in da bo s tem pritegnil preveč beguncev. Caremu je nedaleč od nekdanjega zloglasnega centra v Calaisu, imenovanega džungla, uspelo ustvariti urejen center za bivanje beguncev z bivanjskimi, zdravstvenimi in higienskimi razmerami na ustreznem nivoju. (ue) Višegrajskim državam grozi udarec po žepu Trdih stališč vlad višegrajskih držav se zaveda tudi poročevalka Wikströmova: "Težko je čez noč iti z nič na sto odstotkov kvote, zato se zavzemamo za postopnost pri sprejemanju beguncev. Predlagali bomo, da vsaka država sprejme v prvem letu 20 odstotkov kvote, naslednje leto 40 odstotkov, vse do 100 odstotkov v petih letih." V primeru, da se višegrajske države, ki sicer nimajo zadostne večine, da bi v Svetu EU blokirale takšno rešitev, ne bi držale solidarnostnih dogovorov, so namesto denarnih sankcij predvidene blokade črpanja finančnih sredstev iz vseh evropskih skladov. Znano je, da so višegrajske države med največjimi prejemnicami sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov na prebivalca. Komisar za migracije Avramopoulos je še opozoril, da beguncev in migrantov ne smemo povezovati s teroristi, poleg tega pa še, da je EU vstopila v obdobje humanitarne mobilnosti. "Če želimo EU brez notranjih meja, potrebujemo delujoč dublinski sistem. Potrebujemo robusten sistem, ki temelji na solidarnosti in je pravičen. Nacionalne azilne sisteme je treba harmonizirati," je bil jasen Avramopoulos. Če želimo EU brez notranjih meja, potrebujemo delujoč dublinski azilni sistem

preberi več

Nasilje nad migranti: Igra z življenji

3.06.2017

Kaj doživljajo begunci v balkanskih državah? Skozi 140 intervjujev se je raziskovalcem beograjskega centra za človekove pravice, Oxfama in makedonskega združenja mladih odvetnikov (MYLA) izrisala slika policijskega pretepanja, zavajanj, da bi ljudi vrnili čez mejo, protipravnih odvzemov telefonov, slačenja in sezuvanja, prisilnega čakanja na mrazu ter zapiranja v policijske kombije s hlajenjem na maksimum. Aprilsko poročilo A Dangerous Game (Nevarna igra, op.p.) govori o situaciji na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji, Bolgariji in v Makedoniji. "Pomembno je razumeti, da vsa ta kruta in protipravna ravnanja z ničemer ne ustavijo ljudi, ki iščejo varnost in dostojanstvo. Nikamor se nimajo vrniti in v resnici ni nič, kar najdejo v Evropi, huje od tistega, kar so pustili za seboj, doma," je iz Srbije pojasnila Nikolina Milić. Teroristični napad ta teden v Kabulu, v katerem je umrlo vsaj 90 ljudi, je prisilil Nemčijo, da je ustavila deportacije zavrnjenih prosilcev za azil. Še naprej bodo vzpodbujali prostovoljne vrnitve in posamično ocenjevali deportacije obsojenih kriminalcev, a zaradi napada bo nemška vlada "ponovno pozorno preverila" varnostno situacijo v Afganistanu. Gre za izvajanje politike EU Balkan že dobro leto mejijo žice. Na makedonsko-grški meji se pri straženju visoke, dvojne ograje izmenjujejo tudi slovenski policisti – zadnja, 16. skupina bo tam do konca junija. Idejo o zaprtju balkanske poti je kot dokončno rešitev predstavil prav slovenski premier Miro Cerar januarja lani. Zoran Drangovski, predsednik MYLA, pravi, da so posledice tega le, da so begunci prisiljeni v iskanje drugih poti, pogosto s tihotapci, zaradi česar so še bolj ranljivi. "Odgovornost držav je ščititi ljudi pred kriminalci in zagotoviti primerno identifikacijo ranljivih skupin ter posameznikov, ki potrebujejo zaščito," opomni pravnik. Razočaran je, da je zadnje leto izničilo leta njihovega dela, ko so oblasti pozivali, naj zagotovijo učinkovit azilni sistem. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je že aprila opozorila na obstoj tržnic z ljudmi na jugu Libije. Na njih se v suženjske razmere izkoriščanja prodaja migrante in begunce, ki bežijo preko severne Afrike. V ujetništvu se jih pretepa, strada in posiljuje. EU sicer tesno sodeluje z libijskimi oblastmi – 12. aprila je potrdila prvih 90 milijonov evrov, od načrtovanih 200 milijonov, ki bodo šli Libiji za področje migracij. To je poleg drugih projektov v vrednosti 120 milijonov evrov. EU z Libijo sodeluje tudi pri analizi dela policije in pravosodno-kazenskega sistema ter sektorja civilne zaščite, a raziskovalci opozarjajo, da je sodelovanje v premajhni meri utemeljeno in pogojeno z zagotavljanjem spoštovanja prava človekovih pravic in mednarodnega prava. Vračanje ljudi v trgovino s sužnji "Namesto tega se je Makedonijo potisnilo v gradnjo zidov. EU ploska našim oblastem vsakič, ko ji predstavijo statistike, koliko ljudem so preprečili vstop ali jih vrnili v Grčijo," pravi Zoran Drangovski. Makedonija želi ohraniti videz tranzitne države, zato oblasti ne dovolijo, da bi bili begunci tam dalj časa – "a to je v nasprotju z dolžnostmi po mednarodnem pravu. EU bi morala narediti več, da zagotovi zaščito beguncev in delujoč azilni sistem." Policija, doda, je prepuščena sama sebi – "edina navodila, ki jih imajo, so načrti EU o preprečevanju ‘sekundarnega gibanja ljudi‘." Tudi Nikolina Milić pravi, da sklepajo na pritiske ciljnih držav EU, ki privedejo do ravnanja oblasti, ki so mu priča. Prepričana je, da sta ključna javna obsodba nasilja in kaznovanje odgovornih. A ob tem spomni na bolgarske vaške straže samooklicanega Dinka Superstarja, ki ga slavi celo nacionalna televizija. Tiskovni predstavnik komisije EU odgovarja, da poročilo poznajo in so "vselej zaskrbljeni ob poročilih o nehumanem ravnanju z migranti in begunci, ki jih jemljemo zelo resno. Vsaka oblika nasilja ali zlorab nad migranti in begunci je nesprejemljiva". Poudarjajo pomen spoštovanja pravic migrantov, a odzive prepuščajo posameznim državam. -krat je eden od pričevalcev iz poročila že poskušal prečkati meje Balkana in doseči kraje, kjer bi dobil zaščito in našel varnost 20 Nazaj k temeljem prava V Srbiji raziskovalci in aktivisti redno vlagajo pritožbe, a trčijo ob nesodelovanje oblasti. Postopki pred evropskim sodiščem za človekove pravice trajajo tudi do dve leti, in celo ko sodišče obsodi državo, oblasti sodbo označijo za neumno in grozijo z izstopom iz Sveta Evrope, razlaga Nikolina Milić. Tudi v Makedoniji odvetniki z migranti in begunci vodijo pritožbene postopke ter ohranjajo vero v evropsko vladavino prava in človekovih pravic. "Sedanja kriza človeštva se mora vrniti k temeljem konvencije o statusu beguncev in osnovnim pojmom – ljudje bežijo pred vojno in države imajo človeško in pravno dolžnost, da jim pomagajo," je jasen glede rešitev Zoran Drangovski.

preberi več