s

Črnomelj, moje mesto!

20.01.2018 23:49

Izjava za javnost

Referendum Drugi tir

VLADA V ŠKRIPCIH - DENARJA NI IN GA NE BO ! Metod Dragonja: »Zdaj je na politiki in sodstvu, da uveljavita zakon o 2 tiru. Mi pa opozarjano, da zamuda povzroča gospodarsko škodo. Dokler se zakon ne uveljavi, ne moremo črpati sredstev, niti tistih za pripravljalna dela NE." Spričo velikega zanimanja vlade, javnosti in medijev za »škodljivo« delovanje davkoplačevalcev v zvezi z drugim tirom, izjavljam sledeče: Hvala za kompliment, NISMO ŠE REKLI ZADNJE BESEDE! Do sedaj smo s kritiko vladnega drugega tira (2TDK) davkoplačevalcem že prihranili milijardo. Če bo ta vlada dobila še en mandat, se nam obetajo še mnogi večji milijardni prihranki. Večja je neumnost ki jo stori vlada, večji je prihranek z njeno blokado. Problem pa je, da se tega niti ne da izračunati, ker vlada, ki ne ve kaj, kako, kje in za kakšen denar bo gradila, stalno spreminja številke. V Delu 2.dec.2017 pa novinar "Škarpena" alias nadučitelj Doline Šentflorjanske Boris Šviligoj piše: "Kaj takega, da en VILI po porazu na referendumu o 2TIRU tuja moda na tujem žaru cvre, si niti v diktaturi proletariata ne znajo predstavljati«. Odgovor: Ko bodo tuja moda scvrta do konca, Škarpena vabljen na tiskovko ! Državljan K.   In še ! PISMO VRHOVNEMU SODIŠČU !!!  Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča!   Iz medijev sem obveščen, da je Vlada RS v četrtek 30.11.2017 poslala na Vrhovno sodišče RS (VS) ugovor v zvezi z mojo pritožbo na izid referenduma o 2 tiru. Ker do danes – od  tega pa je že več kot 5 dni,  kot prizadeta in zainteresirana stranka ugovora še nisem dobil po redni pošti, niti ugovora nisem dobil po e-pošti, prosim V S, da mi ta ugovor nemudoma  pošlje.   Ugovor potrebujem, da preverim resničnost in utemeljenost navedb Vlade RS.  V primeru, da so navedbe v njem neutemeljene ali neresnične, želim izkoristiti pravico do ugovora.  Prosim tudi, da mi sporočite imena in priimke sodnikov, ki jim je ta zadeva dodeljena.    Hvala za razumevanje!   S spoštovanjem,    Vili Kovačič,  pobudnik referenduma

Preberi več

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

V Fokusu

Evropski poslanci, člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), so včeraj z veliko večino potrdili poročilo o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih, katerega snovalka je kot poročevalka za Evropski parlament evropska poslanka Romana Tomc. Začetki ideje segajo v leto 2012, ko je Evropska komisija za namene zmanjševanja brezposelnosti med mladimi državam članicam namenila 6,4 milijarde evrov. Celoten proračun Pobude za zaposlovanje mladih za sedemletno obdobje znaša 7,6 milijarde evrov. Države članice, ki lahko koristijo ta sredstva, morajo zadostiti določenim pogojem in sprejeti konkretne programe, preko katerih lahko mladi dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku šolanja oziroma začetku brezposelnosti. Rezultati po državah so precej različni, ponekod jih je zelo težko spremljati, kar je tudi ena od slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju odpraviti. Romana Tomc v svojem poročilu ugotavlja, da bi bila lahko učinkovitost boljša. To potrjuje tudi poročilo Evropskega računskega sodišča, ki je opozorilo na slabe rezultate izvajanja Pobude v sedmih državah članicah. »Kljub temu da v nekaterih državah članicah sredstva, namenjena Pobudi za zaposlovanje mladih, niso bila najbolj učinkovito porabljena, je nesporno, da je program pomembno pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. Premišljenost in dobra ciljna usmerjenost se je nekaterim zelo obrestovala. Primer dobre prakse je zagotovo Finska,« navaja evropska poslanka Romana Tomc. Ena izmed težav, ki botrujejo brezposelnosti mladih, je neustrezna izobrazba oziroma pomanjkljivo znanje, ki ni prilagojeno temu, kar delodajalci iščejo. Povezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela je slaba, prilagoditve pa potekajo prepočasi. S slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in trgom dela se srečujejo povsod v EU, v Sloveniji pa je ta še posebej pereča. »Zelo pomembno je, da se s sredstvi, ki jih zagotavlja EU, ne rešuje le kratkoročnih zaposlitev, ampak tudi strukturna neskladja. To pa pomeni tudi poseg v izobraževalni sistem in njegovo prilagoditev sodobnim trendom,« je ob tem izpostavila Romana Tomc. Pobuda za zaposlovanje mladih se bo iztekla leta 2020. »Odgovornost držav članic je, da učinkovito uporabijo sredstva, ki jih EU namenja za reševanje brezposelnosti mladih. To med drugim pomeni, da se sredstva ne smejo izgubljati za izvajanje birokracije in programov, ki so sami sebi namen. Ta denar mora priti neposredno do mladih, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela. To je tudi ključno sporočilo mojega poročila,« je ob robu zaključila Romana Tomc.

Preberi več

Vladavina prava je izgubila

Generacija identitete

Zgodba z ilegalnim migrantom je doživela epilog - in ta epilog je vladno popuščanje - s strani Cerarja in Brgleza. Ilegalni migrant Ahmad zaenkrat ostaja v državi. Vladavina prava je izgubila, skrajna levica, ki se bori za svet brez meja in narodov, pa zopet slavi. Najprej moramo pogledati razlog, zakaj je skrajna levica tako vztrajno zagovarjala ohranitev točno tega ilegalca. Po besedah poslancev, ki so se zanj zavzeli, je Ahmad "sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno." Povedano z drugimi besedami, se je vključil v vrste skrajne levice. In kot že lahko sklepamo, ko si enkrat v vrstah skrajne levice, zakon za tebe več ne velja. Poglejmo za primer ilegalno okupacijo Roga, nasilje antife, preprečitev deportacij, in mnoge druge primere. Skrajna levica je v tej državi konsistentno drobila vladavino prava na račun svojih želja. In ob tem je, zaradi popuščanja s strani levičarskih poslancev, mestnih svetnikov, uradnih oseb, medijev, še celo policistov, doživljala uspehe. Vsaka zmaga je skrajni levici prinesla nove motivacije, nove iniciative in osredotočenosti. Tako se obnašajo, ker to obnašanje za njih deluje. Kaj naj torej dobromisleči in domoljubni ljudje storijo, da ustavijo ta pohod skozi inštitucije? 1. Postanite aktivisti in širite domoljubno logiko. 2. Samo-organizirajte se in bodite samo-iniciativni. 3. Pridružite se Generaciji identitete in postanite aktiven član organizacije. 4. Ekstremistične in destruktivne tendence (ljudske upore, ulično pravdo,...) raje usmerjajte v konstruktivno in aktivistično delo.5. Čustvene in sovražne izbruhe preusmerite v racionalne in dobro-argumentirane zapise.

Preberi več

Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča. Sodišče ima znanje za preprečevanje demokracije!

Referendum Drugi tir

PRIČAKOVANA zgodba o NE-ODLOČITVI U S ! ali zahteva za počlovečenje človekovih pravic !  Spoštovani ! Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča  na pritožbo glede neenakopravnosti in neenakosti   v referendumski kampanji ! Zelo zanimivo! Skrivnostna so pota  gospodova – dr. Jadrana Sovdat je povozila samo sebe! Ampak v Slo so na žalost vse kršitve brez posledic. Praksa predsednice Jadranke Sovdat je v popolnem nasprotju z njenim “znanstvenim”  člankom, saj je – kar je najhuje, v nasprotju z njo samo. Shizofrenost na pohodu ??? Ali pa gre spet za politiko novih standardov, navadnim smrtnikom nedoumljivo, takšno politiko kot jo je  že pred letom in pol napovedala poslanka SMC Jasna Murgel. Povzetek: Sodniki so brez jajc, razen častnih izjem ! Sodnice jih tako ali tako nimajo ! Ostali kimajo in dvigajo roke ! Skratka ovce so tudi na Ustavnem sodišču !   Glasovanje  je bilo tokrat z rezultatom 6:3 ! Rezultat je pičel, vendar če sem sarkastičen se razmerje izboljšuje ! Čez  1000 let bomo v pravni državi ! Takrat Jadranke in mene več ne bo, bom pa poklrbel, da bo  lahko kdo prebral, kakšni človečnjaki so živeli v teh časih v teh krajih.                                                                             * Ta odločba US je vsekakor vredna javne objave in komentarja, še bolj pa to velja za ločeno mnenje ddr. Klemna Jakliča in Maka Šorlija! Vse bolj je jasno, da pri ogromni  večini (sploh pa ne na US) ne gre za neznanje, ampak za sofisticirano znanje za preprečevanje demokracije in človekovih pravic. Jaz sem to imenoval hudobija v ženskih hlačah – v primeru individualnih usod (dr. Milko Novič) pa to pomeni še kaj veliko hujšega! Naj mi moški in poštene ženske oprostijo, čim višje  so v hiearhiji,  bolj so upogljivi, ubogljivi in učinkoviti v produciranju zla. Postopek ugotavljanja grobega kršenja pravil demokracije ni končan, Sledila bo pritožba na Vrhovno sodišče, to me bo napotilo na US. Ko bo to izčrpano bo sledila pritožba na ESČP in na evropskega ombudsmana ter na evropski parlament in evropsko komisijo.   Seveda pa, da ne bo pomote, ne smemo pozabiti zaradi česa je referendum sploh bil in zakaj  ni smel uspeti.  Sicer pa bi bil pravi slovenski čudež, če bi se ta veliki kolač novodobnim gradbenim baronom iz F-21 in njihovim botrom izmuznil iz rok. Vseseno smo lahko zadovoljni, da je referendum bil in je bil z vidika razkrivanja TOTALITARIZMA IN OBLASTNE oligarhije vsaj delno uspešen. Napovedujem pa, da bo projekt vladni 2tir kmalu predčasno ustavljen ! Socialistična demokracija je enako slaba kot socialistična ekonomija. Učinkovita je samo pri uničevanju okolja. Spoznanje o tem sicer le počasi prodira, vendar nezadržno in bo prevladalo. Do tedaj pa je nujno potrebno pripraviti otoke obstanka in alternative – tudi SLOVENSKA SMER ČEZ KRAŠKI ROB spada v to !  Inženirji vseh slovenskih dežel združite se ! Več o tem na: http://referendumdrugitir.si/post/325320/vladni-drugi-tir-na-slepem-tiru-in-kaj-po-referendumu   Lepo pozdravljeni !                                      Vili Kovačič, državljan K.    v priponki pošiljam v branje tudi članek o tem, kaj ta smer je!   Pripis : Ločena mnenja so odličen material za boj z mlini na veter ! Čakam le, da veter zapiha drugam - v smer počlovečenja človekovih pravic ! Priponke v pdf formatu so spodaj.  vir slike: državni zbor

Preberi več

Izjava za javnost

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

Predsednik Pahor sprejel dr. Marjano Novič, soprogo dr. Milka Noviča

Vladavina prava je izgubila

V ESSNU UGRABILI IN ZLORABILI NOSEČO ŽENSKO

Začnimo se učiti iz bogatih zgodovinskih izkušenj Evropske civilizacije.

Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča. Sodišče ima znanje za preprečevanje demokracije!

+++ STOP HALAL +++

Novice

Mile zime in vlažne pomladi so idealne za aktivno dejavnost klopov

Za klopnim meningoencefalitisom je lani zbolela 101 oseba v Sloveniji, od tega 40 žensk in 61 moških. Med njimi je zbolel tudi en otrok, star do štiri leta, in devet otrok, starih od pet do 14 let. Za lymsko boreliozo, ki jo tudi prenašajo komarji, pa je zbolelo 4537 ljudi, piše na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Primeri klopnega meningoencefalitisa so bili v ljubljanski, mariborski, murskosoboški, kranjski, koprski, koroški, goriški in celjski regiji, največ jih je zbolelo v starostni skupini od 65 do 74 let in v skupini od 45 do 54 let, navaja NIJZ. Lymska borelioza pa je bila lani prisotna v vseh slovenskih zdravstvenih regijah. Največ bolnikov, ki so zboleli za lymsko boreliozo, je bilo starih med 55 in 64 let.Bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu borrelia, se največkrat pokaže z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.Medtem ko v zadnjem tednu preteklega leta ni bilo nobenega primera klopnega meningoencefalitisa, pa je bilo v tistem tednu zabeleženih 17 bolnikov z lymsko boreliozo. Lymska borelioza se namreč pojavlja preko celega leta, a je najpogostejša od februarja do novembra. Mile zime in vlažne pomladi pa ojačajo dejavnost klopov, so še navedli na NIJZ. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost, v odstotku ali dveh pa je tudi smrtna. Na NIJZ ne navajajo, koliko bolnikov je lani zaradi te bolezni pri nas umrlo.   Kdaj, kje in kako se cepiti Cepljenje je možno skozi celo leto, zelo primeren čas za prvi odmerek pa je zaradi mirovanja klopov zima. Zavod za varstvo pri delu cepljenje uspešno izvaja že vrsto let. Izkušnje potrjujejo, da si cepljene osebe zagotovijo visoko varnost pred boleznijo, delodajalci pa s tem pridobijo bistveno zmanjšanje bolniških odsotnosti zaposlenih iz delovnega procesa.   Bazično cepljenje proti klopnemu meningitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva. Po prvem cepljenju izvedemo drugo po enem do treh mesecih in nato še tretje po devetih do dvanajstih mesecih. Prvo revakcinacijo, “osvežitveno cepljenje”, se z enim odmerkom opravi po treh letih, nato pa na pet let.  Cena enega odmerka cepiva je 30 €. Celoten strošek bazičnega cepljenja je 90 €.  Več informacij na http://www.zvd.si/zvd/medicina-dela/laboratorij-za-fiziologijo/cepljenje-proti-klopnemu-meningitisu/.  

12.01.2018

preberi več

Nara Petrovič in njegova knjiga Slovenija: navodila za uporabo; vodič do osebne in skupne

»Če obstaja kakšna knjiga, ki potrebuje za svoje življenje resnično aktivnega bralca, je to prav ta knjiga. Zasnoval sem jo tako, da je tesno povezana s srečanji, delavnicami in predavanji, preko katerih bodo ideje iz knjige zaživele po Sloveniji. Na dinamičnih, interaktivnih, zabavnih in provokativnih dogodkih bom udeležence vabil k tehtnemu razmisleku, k pogovoru v parih in manjših skupinah o temah, ki zadevajo vse nas«. Tako je svojo knjigo opisal avtor Nara Petrovič. Nara Petrovič na eni strani izstopa po preprostosti bivanja in osebni skromnosti, na drugi strani po širini razmišljanja in udeleženosti v globoke družbene premike. Zgodba o združevanju skrajnosti je ovekovečena v dokumentarnem filmu Nara = Človek. Je avtor šestih knjig, dobitnik nagrade za najboljši slovenski esej, prevajalec, mednarodno dejaven moderator skupinskih procesov in trener soudeleženega strateškega načrtovanja, član sveta evropske mreže ECOLISE, mentor državnim timom v globalni akciji Očistimo svet 2018. S predavanji redno gostuje doma in v tujini, z izobraževalnimi programi je razširil obzorja že tisočim.   Več o knjigi in avtorjevem razmišljanju lahko preberete na njegovem blogu. Mirjana Ivanuša-Bezjak

3.11.2017

preberi več

Notarji bodo v četrtek 26.10.2017 delali brezplačno

Slovenski notarji bodo v četrtek 26.10.2017 vsem, ki bodo to želeli, brezplačno svetovali v zadevah, ki se nanašajo na notarske storitve. S tem se pridružujejo Evropskemu dnevu civilnega pravosodja, ko se lahko evropski državljani okoli 25. oktobra vsako leto seznanijo s civilnim pravom v želji, da bi to postalo dosegljivo vsakomur. Kot so sporočili iz Notarske zbornice Slovenije, bodo notarji v četrtek brezplačne nasvete delili v času uradnih ur, in sicer od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure. Pri tem bodo obiskovalcem na voljo za odgovore na vsa vprašanja, ki se nanašajo na dedovanje, oporoke, nepremičnine in ostale zadeve, ki zadevajo premoženje vsakega posameznika.   Poleg dneva odprtih vrat bo Notarska zbornica Slovenije (http://www.notar-z.si/) obeležila »Evropski dan civilnega pravosodja« tudi s predavanji. Predsednica NZS Sonja Kralj  bo v torek, 24. oktobra, ob 10.15 pri predmetu Družinsko pravo študentom 2. letnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani predstavila vloga notarja v družinskih zadevah. Ob 12.00 pa bosta skupaj z notarjem Bojanom Podgorškom študentom 5. letnika pri predmetu Civilno pravo predstavila vlogo notarja v civilnih zadevah s poudarkom na družinskih zadevah. V okviru dogodkov ob Dnevu Pravne fakultete Univerze v Mariboru bo  v sredo, 25. oktobra, ob 10.00,  predsednica NZS Sonja Kralj študentom in ostalim vabljenim predstavila Notarsko zbornico Slovenije in vlogo notarja v  civilnih zadevah. Mirjana Ivanuša-Bezjak

25.10.2017

preberi več

Nova storitev spletnega portala zavoda za zaposlovanje za delodajalce

Na portalu za delodajalce (https://www.zadelodajalce.si/) je na razpolago nova storitev, ki vam omogoča pošiljanje sporočila o izidu posredovanja za zaposlitev v elektronski obliki. To pomeni, da vsi delodajalci, ki ste prosto delovno mesto oddali od ponedeljka, 25. 9. 2017, in že prejeli pisno sporočilo o izidu posredovanja, lahko obrazec izpolnite in pošljete na portalu za delodajalce: www.zadelodajalce.si. Pri tem so vam v pomoč navodila za izpolnjevanje.  Z novo eStoritvijo nam torej hitreje in enostavneje sporočite, koga ste izbrali in kako je potekal postopek izbora. S poznavanjem vaših potreb bo Zavod RS za zaposlovanje v prihodnje lažje našel primerne kandidate za vas in izboljšali učinkovitost njihovega izbora.   Če iščete nove sodelavce, vas vabijo, da jim sporočite prosto delovno mesto, elektronsko na portalu za delodajalce. Pred prvo uporabo portala se registrirate. Prosto delovno mesto lahko objavite v spletnem in mobilnem iskalniku, ki vsak dan pritegneta več kot 20.000 ogledov iskalcev zaposlitve.   Ravno tako se z njimi lahko dogovorite za izbor in napotitev primernih kandidatov glede na zahteve vaših delovnih mest, kot tudi za predstavitve delovnih mest iskalcem zaposlitve, skupaj s kratkimi zaposlitvenimi razgovori. Kot rečeno, jim sporočilo o izboru kandidatov oziroma izidu posredovanja nato vrnete elektronsko na portalu za delodajalce.  Pri uporabi omenjene eStoritve vam je v pomoč Kontaktni center na brezplačni telefonski številki: 080 20 55. Za dogovor o skupnem sodelovanju pa se obrnete na najbližjo pisarno za delodajalce - izbirate lahko med 12 lokacijami po vsej Sloveniji. Vir: https://www.zadelodajalce.si/ Mirjana Ivanuša-Bezjak

19.10.2017

preberi več

Spodbude za zagon podjetij v problemskih območjih za leti 2018 in 2019

 Z razpisom za vzpodbude se bo na območjih občin Pomurske regije, Pokolplja, Maribora s širšo okolico, Hrastnika, Radeč in Trbovelj skupno podprlo do 80 novonastalih podjetij, posledično pa se bo zmanjšala brezposelnost«  Objava razpisa P2R – Spodbude za zagon podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v letih 2018 – 2019 Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS)  je 06.10.2017 v Uradnem listu RS št. 55/2017 in na spletni strani Sklada skupno razpisal 2,9 mio EUR zagonskih spodbud za podjetja v problemskih območjih[1], ki jih bodo novonastala podjetja lahko prejela v obliki nepovratnih sredstev.  Upravičena podjetja lahko prejmejo do 40.000 EUR nepovratnih sredstev v obdobju dveh let. Novoustanovljena podjetja, ki izpolnjujejo pogoje razpisa in so registrirana od 24.8.2016 do 20.10.2017 na enem izmed zgoraj naštetih problemskih območjih, lahko prejmejo največ do 40.000 EUR sofinanciranja za povračilo stroškov operacije, nastalih in plačanih od 1.1.2017 do 30.09.2019, v dveh letnih izplačilih, in sicer: do največ 16.000 EUR v letu 2018 do največ 24.000 EUR v letu 2019 Pozor! Če je vlagatelj od ustanovitve podjetja do oddaje vloge spremenil sedež podjetja, mora podati utemeljitev spremembe sedeža podjetja. Upravičenec mora po prejemu sofinanciranja ohraniti napovedano število zaposlenih ter ohraniti sedež podjetja in izvajati aktivnosti operacije na problemskem območju najmanj do 31.12.2022.  Namen razpisa je spodbuditi zagon podjetij, cilj pa zmanjšati brezposelnost na problemskih območjih Namen javnega razpisa P2R za obdobje 2018-2019 je spodbuditi zagon novoustanovljenih podjetij v problemskih območjih z namenom zniževanja stopnje umrljivosti v začetnem obdobju poslovanja ter izboljšanje lastne konkurenčnosti na domačih oz. tujih trgih. Poleg zagona novih podjetij pa je cilj javnega razpisa zmanjšati razvojni zaostanek v problemskih območjih in z novimi delovnimi mesti in zaposlovanjem zmanjšati brezposelnost.  Spodbude za zagon podjetij na problemskih območjih, ki so financirane tudi iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, bodo novonastalim mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki se kot: pravne ali fizične osebe ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge in zavodi ali socialna podjetja, ki so se preoblikovala po Zakonu o socialnem podjetništvu, in ne razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi, omogočila hitrejši in intenzivnejši razvoj tržnih produktov in s tem izboljšanje tržnega položaja novonastalih podjetij na problemskih območjih.  Rok za oddajo vloge: 07.11.2017 Upravičeni stroški in ostali pogoji so podrobno definirani v javnem razpisu P2R – Spodbdude za zagon podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo 2018-2019.  [1] Natančno so kraji v posameznih problemskih območij občin navedeni v javnem razpisu P2R 2018-2019 Več informacij najdete na http://www.podjetniskisklad.si/sl/razpisi?view=tender&id=60 vir: spletna stran Slovenski podjetniški sklad    

7.10.2017

preberi več

Posvet ekonomskih svetovalcev na diplomatskih predstavništvih Slovenije na tujem

V Mariboru se je pričel dvodnevni letni posvet ekonomskih svetovalcev, ki delujejo na predstavništvih Republike Slovenije v tujini. Odprl ga je zunanji minister Karel Erjavec. Da je prvi del posveta potekal v Mariboru gre zasluga Štajerski gospodarski zbornici, ki ima po besedah njene direktorice Aleksandre Podgornik plodno in razvejano sodelovanje z Ministrstvom za zunanje zadeve, kar po svoje tudi vpliva na ugodnejše kazalce  gospodarske podobe v regiji. Dobra praksa sama po sebi zahteva še intenzivnejše povezovanje pri iskanju razvojno zanimivih projektov. Podobno misel je v pozdravnem nagovoru izrekel tudi mariborski župan dr. Andrej Fištravec, minister za zunanje zadeve Karel Erjavec pa ni skrival zadovoljstva nad izboljšanjem gospodarske situcije v Mariboru in na Štajerskem, ki sta pomembna deležnika pri sestavljanju celotne podobe uspešnosti slovenskega gospodarstva.Minister je izrazil zadovoljstvo, da je gospodarska diplomacija s sprejetjem deklaracije o slovenski zunanji politiki postala eden od stebrov slovenske zunanje politike, prav tako se je prepričanje o pomenu gospodarske diplomacije utrdilo znotraj samega ministrstva. Glede na naše izvozno usmerjeno gospodarstvo je potrebno še naprej dosegati dobro gospodarsko rast, država pa mora slovenskemu gospodarstvu pri tem nuditi ustrezno podporo. Slovenija v zadnjem obdobju beleži porast blagovne menjave, tujih investicij in tudi turizma. Minister je poudaril odprtost Slovenije za naložbe, seveda na drugi strani tudi interes naših podjetij pri iskanju investicijskih priložnosti v tujini. Na obeh področjih so ekonomski svetovalci lahko v veliko pomoč. "Skoraj 80 % slovenskega izvoza je usmerjenega v države članice EU, iskanje novih trgov je potrebno in tudi to na ministrstvu v okviru svojih aktivnosti redno počnemo," je pojasnil  minister Erjavec in ob tem poudaril inovativnost in vrhunska znanja naših podjetij ter t.i. industrije prihodnosti (digitalizacija, infrastruktura, zelena mobilnost, nanotehnologije), katerim ministrstvo posveča še posebno pozornost. Pri tem je še kako pomembna vloga mreže slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov, ki pa še povsod nimajo zaposlenih ekonomskihsvetovalcev.  Da je pred nami še veliko dela, je dodal in zaželel udeležencem posveta uspešno delo. Plenarnemu delu posveta sta sledili dve okrogli mizi. Prva je bila namenjena izzivom in priložnostim v tujini za mala in srednja podjetja, druga pa je spregovorila o vlogi slovenskega zasebnega sektorja v okviru mednarodnega razuvojnega sodelovanja. Popoldanske ure so bile namenjene mreženju predstavnikov podjetij z ekonomskimi svetovalci. Boris Cipot

5.10.2017

preberi več

Novosti v Zakonu o urejanju trga dela se bodo dokončno začele uporabljati 21. januarja 2018

20.01.2018

Nekatere spremembe in dopolnitve Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-D), ki so bile lani oktobra objavljene v Uradnem listu RS, se začnejo uporabljati tri mesece po uveljavitvi zakona, to pomeni 21. januarja 2018. Med drugim te uvajajo različne ukrepe za hitrejšo aktivacijo brezposelnih – prejemnikov denarnega nadomestila. Po novem je od 21. januarja 2018 nujna prijava delavca v evidenco iskalcev zaposlitve že v času odpovednega roka, torej v 3 delovnih dneh po vročitvi odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. S tem želimo doseči čim hitrejšo aktivacijo posameznikov z vidika iskanja nove zaposlitve, kajti največ možnosti za zaposlitev je v prvih mesecih po izgubi dela. Če ta obveznost ni spoštovana, se (namesto sedaj veljavnega skrajšanja pravice do denarnega nadomestila) za prve tri mesece upravičenosti denarno nadomestilo izplačuje v višini 60 % od osnove. Pomembna novost je tudi spodbuda za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila. Spodbuda ne velja za tiste brezposelne, ki imajo deficitarni poklic in imajo zato večje možnosti za zaposlitev, vendar se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne odločajo. Tako bomo osebi, ki se bo v času upravičenosti do denarnega nadomestila zaposlila za polni delovni čas, po novem izplačevali spodbudo v višini 20 % zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila. Spodbudo lahko izplačujemo do izteka pravice do nadomestila, vendar največ 12 mesecev po zaposlitvi. Pri tem mora biti zaposlitev ohranjena s polnim delovnim časom za celotno obdobje izplačevanja spodbude. Novela zakona prinaša tudi postopno sankcioniranje kršitev obveznosti glede aktivnega iskanja zaposlitve. Sedaj se brezposelnega preneha voditi v evidenci brezposelnih že ob prvi kršitvi obveznosti glede aktivnega iskanja zaposlitve, prejemniki denarnega nadomestila pa hkrati s prenehanjem vodenja v navedeni evidenci izgubijo tudi pravico do nadomestila. Takšna ureditev deluje v mnogih primerih kontraproduktivno, zato bomo osebe po novem prenehali voditi v evidenci brezposelnih šele ob ugotovljeni drugi kršitvi nekaterih obveznosti. Upravičencu do denarnega nadomestila se bo že ob ugotovljeni prvi kršitvi obveznosti nadomestilo znižalo za 30 % od zadnjega izplačanega zneska, medtem ko se pri ugotovljeni drugi kršitvi nadomestilo preneha izplačevati. Podrobnejše informacije bodo na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje na voljo 22. januarja 2018. 

preberi več

Bolniške odsotnosti v Sloveniji

19.01.2018

Vsaka zaposlena ženska je bila v letu 2016 v povprečju na bolniškem dopustu približno 18 dni, moški pa približno šest dni manj. Največ moških je bilo v letu 2016 na bolniškem dopustu zaradi poškodb in zastrupitev, največ žensk pa zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, so zapisali na Statističnem uradu RS (Surs). Največ dni so na bolniškem dopustu preživele Zasavke, v povprečju 23 dni. Med moškimi so bili najdlje na bolniškem dopustu Korošci, v povprečju 17,9 dneva.Najmanj dni so bile v povprečju na bolniški odsotnosti Gorenjke (15,4 dneva), med moškimi pa prebivalci osrednje Slovenije (9,7 dneva). V 2016 je bila bolniška odsotnost štiriodstotna, kar je bilo manj kot pred desetimi leti. Povprečno trajanje enega primera bolniške odsotnosti se je od leta 2007 do 2016 skrajšalo s 17,9 na 14,6 koledarskega dneva.  

preberi več

V Lesothu najdena dva diamanta večja od 100 karatov

8.01.2018

Podjetje Gem Diamonds je v svojem rudniku v Lesothu na jugu Afrike odkrilo dva diamanta, vsak od njiju je večji od 100 karatov. Kot so napisali v ponedeljkovi izjavi je podjetje 117 in 110 karatna diamanta tipa 2a izkopalo v rudniku Letseng. Diamanti tipa 2a vsebujejo zelo malo ali pa nič dušikovih atomov in so najdražja vrsta teh dragih kamnov. Kot posledica najdbe so delnice podjetja na Londonski borzi zrasle za 8.2%. Najdba diamantov je dober začetek leta za podjetje Gem Diamonds, leta 2017 je podjetje sicer izkopalo vsaj 7 diamantov večjih od 100 karatov in 5 diamantov večjih kot 100 karatov leta 2016. V letu 2015 pa je bilo izkopanih vsaj ducat diamantov takšne vrednosti. Še vedno pa se zadnje najdbe v rudniku Letseng, ki je sicer poznan po visoki kvaliteti in velikosti kamnov, ne morejo primerjati z največjo najdbo v omenjenem rudniku. Podjetje Gem je namreč leta 2015 prodalo 357 karatni diamant, leta 2006 pa so v istem rudniku odkrili 603 karatni diamant poimenovan "Lesotho Promise". Prav tako je imelo dober začetek leta podjetje Lucapa Diamond saj so v svojih rudnikih v Angoli odkrili 2 diamanta; enega v velikosti 103 karatov, drugi pa velikosti 83 karatov. Največja najdba podjetja Lucapa Diamond pa je diamant v velikosti 404 karatov, ki so ga leta na dražbi leta 2016 prodali za 16 miljonov ameriških dolarjev. Še vedno velja znana pesem, ki jo je pela Marilyn Monroe - Diamonds are a girl's best friend (diamanti so najboljši prijatelj deklet).

preberi več

Porodi v slovenskih bolnišnicah v letu 2017

8.01.2018

V letu 2017 je bilo v slovenskih porodnišnicah po še ne uradnih podatkih 19.706 porodov, kar je 92 porodov ali 0,5 % manj kot v letu 2016.(Nacionalni inštitut za javno zdravje) Končno število rojenih otrok še ni znano, glede na izkušnje iz prejšnjih let pa vemo, da je med dva in tri odstotke otrok rojenih po večplodni nosečnosti (dvojčki, trojčki). Tako ocenjujemo, da so mamice v Sloveniji v lanskem letu rodile blizu 20.000 novorojenčkov. Odkar spremljamo podatke, se je najmanj otrok rodilo leta 2003 in sicer le 17.160. Od takrat pa do leta 2010 je število rojenih otrok naraščalo. Od leta 2011 število rojenih otrok spet upada. Število porodov je v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 upadlo v 10 izmed 14 porodnišnic, porast števila porodov so zabeležili v porodnišnicah Kranj, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Trbovlje. Tabela 1. Število porodov v slovenskih porodnišnicah, 1988 - 2017      

preberi več

Vremenski pregovori za mesec januar – prisluhnimo izkušnjam narave iz preteklosti

7.01.2018

Na osnovi dolgoletnih izkušenj in opazovanja vremena in pojavov iz preteklosti so nastali vremenski pregovori, ki jim je vredno prisluhniti. Naši predniki so bili tesno povezani z zemljo in dogajanjem na zemlji v različnih letnih časih, zato so imena mesecev slikovito poimenovali po dogajanjih na poljih in travnikih. JANUAR - PROSINEC (prosi dobro letino)   Pregovori o vremenu - Januar – Prosinec   Če v Prosincu ni snega, ga Mali traven (april) da. Kakršno je na Makarija (2.1) vreme bilo, takšno v kimovcu bo.  Prosinec mili - bog se usmili. Če na Tri kralje(6.1.) jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. Če bo Prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo. Če za tri kralje (6.1.) jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. V Prosincu toplota, v Svečanu (februarju)mrzlota.   Če Prosinca ne zmrzuje, ne sneži, rad Sušec to naredi.   Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja.   Če je toplo v januarju, spomlad se pokvari.  Če prosinca ni snega, ga mali traven (april) da. V prosincu toplota, svečana mrzlota.    Če prosinca grmi, slabo vreme preti.  Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušec to nadomesti.  Če vidiš prosinca komarje igrati, je treba s senom varčno ravnati.  Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike.  Če v Prosincu drevje od mraza poka, bo sadja jeseni in moka.  Kadar Anton (17.1.)z dežjem prihaja, še dolgo potem zemlja napaja.  Malo vode prosinca da obilo vinca, prosinec cesto naznanja v vodi, da bo malo v sodi.  V prosincu je bolje videti v hlevu volka, kakor brez suknje na polju moža.  V prosincu zelena ledina, slabo se bo redila živina.   Na dan Neže(21.1) se kuram rit odveže.  Če Vincenca (22.1.) sonce peče,dobro vince dozori,ki po grlu gladko teče, motne dela ti  oči.   Če na Vincenca(22.1.) sonce peče, obilo vina v sode steče.   prvega prosinca in zadnjega sušca je zima najhujša.   Če Pavel(26.1.) nebo razjasni, letina dobra gotovo sledi.  Svetega Pavla (26.1.) če jasno nebo, Dobra bo letna, že stari pojo.  Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike.   Koliko dni pred Petrovim(28.1) stolom grmi, toliko po njem mrazi.  Malo vode prosinca da obilo vinca, prosinec cesto naznanja v vodi, da bo malo v sodi.  V januarju toplo, v februarju hladno. Če v Prosincu ni snega, ga Mali traven da. Kadar Anton (17.1.)z dežjem prihaja, se dolgo potem zemlja napaja. Če v Prosincu drevje od mraza poka, bo sadja jeseni in moka. Prosinec mili – bog se usmili. Če bo Prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo. V Prosincu toplota, v Svečanu mrzlota. Če Prosinca ne zmrzuje, ne sneži, rad Sušec to naredi. Če za tri kralje (6.1.) jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. Če Vincenca (22.1.) sonce peče, dobro vince dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči. Svetega Pavla (26.1.) če jasno nebo, Dobra bo letna, že stari pojo. Če Anton z dežjem prihaja, se zemlja še dolgo napaja. Če gredo na Neže dan žene na Kum bose, bodo kopice žita goste. Če bo prosinca mokrilo, bo pole in grozdje slabo rodilo. Če je na Pavla jasno nebo, dobra bo letina – stari pojo. Če je toplo v januarju, spomlad se pokvari. Če na Pavla sonce sije, gornik dosti vina vlije, trikrat žito dobro dozori in po volji kmetu se godi. Če na Tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. Če na Vincenca sonce peče, obilo vina v sode steče. Če na Pavla dan je čist in jasen, bo zemlje sad v tem letu krasen. Če Pavel nebo razjasni, letina dobra gotovo sledi. Če Pavel po kopnem prihaja, Jurij po snegu prihaja. Če prosinca grmi, slabo vreme preti. Če prosinca ni snega, ga mali traven da. V prosincu toplota, svečana mrzlota. Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušec to nadomesti. Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja. Če se na Vincenca sonce le toliko pokaže, da bi mogel konja osedlati, dobra napoved za vino ne laže. Če na Tri kralje jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne sode. Če vidiš prosinca komarje igrati, je treba s senom varčno ravnati. Če Vinka sonce peče, v sode vino teče. Če Vincenca sonce peče, po grlu vince gladko teče, tako dobro vince dozori, da motne dela ti oči. Če Vincenc ima sončno vreme, dobro je za žito in vinske gore. Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka. Fabijan in Boštjan, sok v drevju pognan. Jasni dnevi prosinca so veselje vinogradnika. Kadar na spreobrnjenje Pavla sneži in deži, letina slaba in huda preti. Kadar prosinec odpira dežnike, žetve poletne ne bodo velike. Kakor okrog Vincenca bo, tako čez leto ostalo bo. Kakršno bo vreme prvi dan, tak bo veliki srpan. Kakršno je na Makarija vreme bilo, takšno v kimovcu bo. Kakršno je vreme na Pavla stola dan, tako bo ostalo mesec dan. Kar boš delal na novga leta dan, to boš delal cel let in dan. Koliko dni pred Petrovim stolom grmi, toliko po njem mrazi. Lepo in jasno Pavla spreobrnjenje je rodovitnega leta znamenje. Makarij jasen in meglen naznanja prav tako jesen. Malo vode prosinca da obilo vinca, prosinec često naznanja v vodi, da bo malo v sodi. Na dan Neže se kuram rit odveže. Prosinca gorkota, v jeseni sirota. Prosinec mili, Bogu se usmili. Prvega prosinca in zadnjega sušca je zima najhujša. Sonce na Pavla stola dan obilo žita in vina da, če pa sneži, žito se podraži. V januarju toplo, v februarju hladno. V prosincu je bolje videti v hlevu volka, kakor brez suknje na polju moža. V prosincu zelena ledina, slabo se bo redila živina. Vredno novo leto da nam dobro žetvo.   Ne glede na pregovore vam želimo januarsko vreme in »prisluhnite« naravi.   Mirjana Ivanuša-Bezjak    

preberi več

Leto 2018 bo evropsko leto kulturne dediščine – ponosno pokažimo svojo dediščino

7.01.2018

Svet EU in Evropski parlament sta maja 2017 podprla predlog Komisije, naj leto 2018 razglasi za evropsko leto kulturne dediščine, ki bo imelo proračun v znesku osem milijonov evrov, del sredstev pa bo prek razpisov Ustvarjalne Evrope namenjenih sofinanciranju čezmejnih projektov na področju kulturne dediščine. Ideja o evropskem letu kulturne dediščine sega že v leto 2014, ko je Svet EU sprejel sklepe o participativnem upravljanju kulturne dediščine (UL C 463, 23.12.2014, str. 1, z dne 25. 11. 2014). Evropska komisija je nato leta 2016 Evropskemu parlamentu predlagala, naj leto 2018 razglasi za evropsko leto kulturne dediščine. Končno odločitev sta maja 2017 sprejela Evropski parlament in Svet EU.  Cilji evropskega leta kulturne dediščine  Namen evropskega leta je spodbuditi skupno doživljanje evropske kulturne dediščine in zavedanje o njenem pomenu kot skupni dobrini, izboljšati ozaveščenost o skupni zgodovini in vrednotah ter okrepiti občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. Cilji pa so spodbujati in podpirati prizadevanja EU, držav članic ter regionalnih in lokalnih organov, v sodelovanju s sektorjem kulturne dediščine in širšo civilno družbo, za zaščito, varstvo, ponovno uporabo, krepitev, vrednotenje in promocijo evropske kulturne dediščine, tudi v mednarodnih odnosih EU. Evropsko leto bo tudi okrepilo prispevek kulturne dediščine h gospodarstvu prek podpore kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, spodbujanja ustvarjanja in inovacij, trajnostnega turizma in zaposlovanja.  Podpora ukrepom  Vsebina ukrepov v letu 2018 na lokalni, regionalni in evropski ravni se osredotoča na razprave, izobraževanja, raziskave, izmenjavo dobrih praks in kampanje ozaveščanja ohranjanja dediščine. Dejavnosti v okviru evropskega leta so priložnost za odgovore na izzive, ki pestijo področje dediščine, in sicer zmanjševanje javnih proračunov v kulturi, upadanje zanimanja za sodelovanje pri tradicionalnih kulturnih dejavnostih, okoljskih vplivov, digitalizacije dediščine, ipd.   V luči nove strategije za kulturo v mednarodnih odnosih EU je skrb za kulturno dediščino pomembna tudi pri iskanju odgovorov za kazensko odgovornost uničevanja kulturne dediščine na konfliktnih območjih in nezakonitega trgovanja s kulturnimi dobrinami. Komisija bo v letu 2018 podprla predvsem dejavnosti za izmenjavo izkušenj in vrednot s tretjimi državami za spodbujanje poznavanja, spoštovanja in razumevanja drugih kultur.  Poleg programa Ustvarjalna Evropa, Komisija že zdaj prek nekaterih programov financiranja (Obzorje 2020, Natura 2000, Evropa za državljane, Erasmus+, COSME, strukturni skladi) spodbuja dejavnosti na področju kulturne dediščine. Kulturna dediščina je namreč vključena tudi v druge politike EU, na primer izobraževanje, kmetijstvo in razvoj podeželja, regionalni razvoj, socialno kohezijo, pomorske zadeve, okolje, turizem, digitalno agendo, raziskave in inovacije ter komuniciranje. Leto 2018 zato nudi dodatno priložnost za razprave o ohranjanju, digitalizaciji, raziskavah, razvoju veščin in infrastrukture v kulturni dediščini tudi v okviru drugih nacionalnih in EU politik.  Leto kulturne dediščine 2018 bo imelo proračun v znesku osem milijonov evrov, del sredstev pa bo prek razpisov programa Ustvarjalna Evropa namenjenih sofinanciranju čezmejnih projektov sodelovanja na področju kulturne dediščine (približno pet milijonov evrov). Komisija bo v okviru rednega razpisa za projekte sodelovanja za leto 2018 podprla od 25 do 30 projektov s področja kulturne dediščine, ki bodo tematsko vključevali sodobne pristope k dediščini in omogočili dostop in povezovanje s čim širšim občinstvom. Objava razpisa je predvidena septembra, rok za oddajo vlog naj bi bil novembra 2017, uspešni projekti pa bodo predstavljeni junija 2018 v Berlinu. Komisija bo sredstva namenila tudi desetim vidnejšim pobudam na evropski ravni, ki bodo denimo namenjene varovanju kulturne dediščine ali boju proti nezakonitemu trgovanju z dediščino.  Slavnostna otvoritev in organizacija evropskega leta  Pri organizaciji in izvedbi evropskega leta kulturne dediščine bo Komisija sodelovala s številnimi deležniki, tudi mednarodnimi organizacijami kot sta UNESCO in Svet Evrope ter v okviru strukturiranega dialoga Voice(s) of Culture. Iz obstoječih sredstev proračuna za leto 2017 bo 1 milijon evrov dodeljen za financiranje priprav za evropsko leto, v proračunu za leto 2018 pa bo za izvedbo evropskega leta rezerviranih še skupaj 7 milijonov evrov iz programa Ustvarjalna Evropa in drugih obstoječih virov evropskega proračuna. Komisija bo še posebej promovirala pobude kot so nagrada EU za kulturno dediščino Europa Nostra, Evropska prestolnica kulture, Evropski dnevi kulturne dediščine in znak evropske dediščine.   Za izvedbo evropskega leta v državah članicah EU bodo skrbeli nacionalni koordinatorji, ki se bodo o posameznih aktivnostih usklajevali na srečanjih Komisije, kjer bodo prisotni tudi poslanci Evropskega parlamenta. Maja Dimitrovski, vodja kabineta na Ministrstvu za kulturo, bo v Sloveniji koordinirala medresorsko nacionalno in lokalno povezovanje ter izvajanje aktivnosti na področju kulturne dediščine. Ministrstvo je pozvalo javne zavode s področja kulture, da načrtujejo aktivnosti, ki jih bodo v letu 2018 izvedli v sklopu evropskega leta. K aktivnemu sodelovanju pa bo ministrstvo povabilo tudi deležnike s področja drugih sektorjev, tj. izobraževanje, raziskovalna dejavnost, gospodarstvo, okolje in prostor, socialne zadeve. Prav s sodelovanjem, h kateremu poziva in stremi Ministrstvo za kulturo, se lahko zagotovi dostopnost in pravica do kulturne dediščine ter krepitev potencialov za mirne in demokratične družbe, trajnostni razvoj ter spodbujanje kulturne raznolikosti in ustvarjalnosti.  Namen evropskega leta kulturne dediščine je čim več ljudi spodbuditi k odkrivanju in doživljanju kulturne dediščine Evrope ter okrepiti občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. Slogan letošnjega leta je: Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost.  Leto bo priložnost za številne pobude in dogodke po vsej Evropi, ki bodo prebivalcem omogočili, da se aktivneje približajo kulturni dediščini. Kulturna dediščina oblikuje našo identiteto in vsakdanje življenje. Navzoča je v evropskih mestih, pokrajini in arheoloških najdiščih. Ne najdemo je samo v literaturi, umetnosti in predmetih, temveč tudi v obrtnih spretnostih, ki so nam jih predali naši predniki, v zgodbah za otroke, v skupnih obedih in filmih, ki jih gledamo in v katerih se prepoznamo.  Zakaj kulturna dediščina? Kulturna dediščina je pomembna za posameznike, skupnost in družbo. Treba jo je ohranjati in jo prenašati na prihodnje generacije. Mogoče menite, da je dediščina stvar preteklosti oziroma da je nekaj statičnega, vendar se dejansko razvija z našim udejstvovanjem. Naša dediščina ima tudi pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnosti Evrope. Zato se želimo približati mladim, zlasti med evropskim letom.   Kulturna dediščina se odraža v različnih oblikah. Lahko je:   snovna – denimo stavbe, spomeniki, artefakti, oblačila, umetniška dela, knjige, stroji, zgodovinska mesta, arheološka najdišča; nesnovna – prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine – in povezani instrumenti, predmeti in kulturni prostori –, ki jih ljudje vrednotijo. Vključuje tudi jezik in ustno izročilo, uprizoritvene umetnosti, družbene običaje in tradicionalne obrti; naravna – pokrajina, živalske in rastlinske vrste; digitalna – viri, ustvarjeni v digitalni obliki (na primer digitalna umetnost ali animacija) ali digitalizirani zaradi njihovega ohranjanja (vključno z besedili, slikami, videoposnetki, zapisi). Če cenimo našo kulturno dediščino, se zavedamo naše raznolikosti in vzpostavimo medkulturni dialog o vsem, kar nam je skupno. Kako lahko torej obogatimo naše življenje, če ne ravno s stikom z nečim, kar tako globoko opredeli našo istovetnost?  Kulturne dediščine ne smemo prepustiti razpadu, propadu ali uničenju. Zato si v letu 2018 prizadevamo najti načine, da poudarimo njen pomen in jo ohranjamo.  Dogodki v letu 2018 V tem letu lahko vsi izkusimo, spoznavamo in se veselimo kulturne dediščine. Vsakdo se lahko udeleži številnih dejavnosti po vsej Evropi, namenjenih spoznavanju kulturne dediščine.   Vsaka država članica je imenovala nacionalnega koordinatorja za izvajanje dejavnosti leta ter usklajevanje dogodkov in projektov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.  Dejavnosti v tem letu se udeležujejo ključni deležniki s področja kulture in organizacij civilne družbe.  Na evropski ravni si za uspešno izvedbo leta prizadevajo institucije EU. Dogodke in dejavnosti za proslavitev kulturne dediščine bodo organizirali Evropska komisija, Evropski parlament in Svet Evropske unije, kakor tudi Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor.  EU bo tudi financirala projekte, ki podpirajo kulturno dediščino. V okviru programa Ustvarjalna Evropa je bil objavljen poseben razpis za projekte sodelovanja v zvezi z letom kulturne dediščine. V okviru programov Erasmus+, Evropa za državljane, Obzorje 2020 in drugih programov EU bodo na voljo številne dodatne možnosti.  Da bi naša prizadevanja pustila trajno sled tudi po letu 2018, bo Komisija skupaj s Svetom Evrope, Unescom in drugimi partnerji izvedla deset dolgoročnih projektov. Projekti bodo vključevali dejavnosti v šolah, raziskave o inovativnih rešitvah za ponovno uporabo objektov kulturne dediščine in boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami. S tem bomo lahko dejansko spremenili način za dojemanje, varovanje in spodbujanje dediščine in zagotovili dolgoročne koristi evropskega leta za državljane.  Kulturna dediščina je v osrčju evropskega načina življenja. Opredeljuje nas in ustvarja občutek pripadnosti. Kulturna dediščina vključuje književnost, umetnost in predmete, poleg tega pa tudi obrti, ki se jih učimo, zgodbe, ki jih pripovedujemo, hrano, ki jo uživamo, ter filme, ki si jih ogledamo. Kulturna dediščina nam omogoča razumeti preteklost in graditi našo prihodnost.   Kot kaže danes objavljena nova raziskava Eurobarometer, osem od desetih Evropejcev meni, da kulturna dediščina ni pomembna le za njih osebno, temveč tudi za njihovo skupnost, regijo, državo in Evropsko unijo kot celoto. Velika večina se jih ponaša s kulturno dediščino, ne glede na to, ali se ta nahaja v njihovi regiji ali državi ali v drugi evropski državi. Več kot sedem od desetih Evropejcev se tudi strinja, da lahko kulturna dediščina izboljša kakovost njihovega življenja. Raziskava kaže tudi, da jih devet od desetih meni, da bi bilo treba kulturno dediščino poučevati v šoli. Tri četrtine Evropejcev so mnenja, da bi morale predvsem države članice in EU nameniti več sredstev za varstvo evropske kulturne dediščine. Kulturna dediščina v Sloveniji je izredno bogata in raznolika. Nahaja se povsod okoli nas a jo radi spregledamo. To je sedaj priložnost za turistične in kulturne delavce da jo pokažejo turistom in domačinom. Uradna inštitucija ki se ukvarja z kulturno dediščino je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije -  je javni zavod, ki izvaja strokovne in upravne naloge s področja ohranjanja nepremične s pripadajočo premično in živo kulturno dediščino. (http://www.zvkds.si/sl/o-nas) Prihajajoče leto bo izpostavilo kulturno dediščino kot osrednjo komponento kulturne identitete, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga. Okrepilo bo zavedanje vseh o naši izjemni skupni kulturni dediščini, o vrednotah, ki jih predstavlja dediščina, o njenem družbenem in razvojnem potencialu ter o pravicah in dolžnostih, povezanih z dediščino. Skušalo bo spodbuditi čim več ljudi k odkrivanju in raziskovanju kulturne dediščine Evrope ter okrepiti občutek pripadnosti k skupni evropski družini.  Kulturna dediščina nam pomaga razumeti preteklost in ustvariti boljšo prihodnost. To se odraža tudi v sloganu za leto: "Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost".  Poudarki leta:   pomen kulturne dediščine za širšo družbo; prispevek kulturne dediščine h gospodarstvu; vloga kulturne dediščine v evropski kulturni diplomaciji; pomen dolgoročnega varstva kulturne dediščine, ohranjanje dediščine za prihodnje generacije.   Teme  Vključevanje:  Skupna dediščina: kulturna dediščina pripada nam vsem Dediščina v šole: otroci odkrivajo najdragocenejše evropske zaklade in tradicije Mladi za dediščino: mladi oživljajo kulturno dediščino  Trajnost:  Dediščina v prehodu: novi načini rabe industrijskih, verskih in vojaških območij ter krajin Turizem in dediščina: odgovorni in trajnostni turizem s kulturno dediščino   Varstvo:  Skrb za dediščino: razvoj standardov kakovosti za intervencije na kulturni dediščini Ogrožena dediščina: boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami in obvladovanje tveganj, povezanih z dediščino   Inovacije:  Z dediščino povezane spretnosti: boljše izobraževanje in usposabljanje za tradicionalne in nove poklice Dediščina za vse: spodbujanje družbenih inovacij ter sodelovanja ljudi in skupnosti Znanost za dediščino: raziskave, inovacije, znanost in tehnologija za korist dediščine    Evropsko leto kulturne dediščine v Sloveniji   Ministrstvo za kulturo se aktivno vključuje v praznovanje evropskega leta kulturne dediščine. Priprave, ki potekajo pod vodstvom nacionalne koordinatorke, so v polnem teku. Poleg osrednjih dogodkov v okviru leta se obeležitvi pridružujejo muzeji, galerije in drugi javni zavodi s področja kulture ter drugi vladni in nevladni deležniki. Skupaj bomo kulturno dediščino vsem nam, še posebej pa otrokom in mladim, predstavili na zanimiv in sproščen način ter spodbudili aktiven dialog o njeni vlogi v prihodnje. Osrednji dogodki v Sloveniji:  Ta veseli dan kulture (3. 12. 2017) Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine (september 2018) Kulturni bazar (5. 4. 2018) Evropa v šoli (9. maj 2018) Svetovni dan čebel (20. 5. 2018) Nacionalni strokovni posvet kulturno-umetnostne vzgoje na področju kulturne dediščine (december 2018).    Ambasadorji  Duh evropskega leta kulturne dediščine nam pomagajo širiti ambasadorji:     Rok Terkaj in Igor Saksida  Profesor dr. Igor Saksida in raper Rok Terkaj - Trkaj sta v sodelovanju z Mladinsko knjigo v začetku leta 2017 izdala album in knjigo Kla kla klasika. Gre za drzen poizkus združiti slovensko klasično poezijo in moderne hip hop ritme: nastal je z željo, da bi mladim približali klasiko in da bi ti razumeli sodobnost tematike pesmi, ki so jih pisali poeti v preteklosti. Njihova sporočila so še vedno zelo aktualna, če jim le znamo prisluhniti in v njih najti vzporednice s sodobnim svetom. V tem prepletu zlahka opazimo, da se je čas spremenil, občutja pa ostajajo zelo podobna. Avtorja Kla kla klasike navdušujeta mlade in njihove mentorje branja po vsej Sloveniji s svojimi nastopi, z Rapoezijo – mladim po srcu netita iskre ljubezni do tradicionalne poezije in hip hopa.  Tako kot sama iz klasične slovenske poezije kujeta sodobne rime, tako tudi kulturna dediščina nagovarja sodobne ustvarjalce, da na nov način predstavijo, kar že dolgo obstaja. Svoje poslanstvo zdaj širita iz poezije na celotno področje kulturne dediščine, s čimer želita predvsem med mladimi zbuditi zavedanje o pomenu kulturne dediščine in njenem ohranjanju za prihodnje rodove. Zato sta postala naša ambasadorja evropskega leta kulturne dediščine.    Ekipa Costella   Podjetje Costella d.o.o. je prisluhnilo Ministrstvu za kulturo in vstopilo v projekt Evropskega leta kulturne dediščine 2018 kot ambasador.    Blagovna znamka Costella je luč sveta ugledala leta 2006 in kakovost vode ostaja nespremenjena vse odtlej. Costello bogati vrhunska kakovost vodnega vira, ki mu botruje v svetu edinstvena naravna danost okolja, ki jo obkroža. Costella je tudi prva naravna mineralna voda, ki je upravičena do uporabe državne znamke “I feel Slovenia” v svoji komunikaciji in pri promocijskih aktivnostih. Ključni prepoznavni element te znamke je zelena barva, ki je upodobljena na logotipu. Ta namreč predstavlja neokrnjenost narave in ravnotežje na vseh področjih delovanja Slovencev. Prav k temu pa stremi tudi blagovna znamka Costella. Poudarja zdrav slog življenja skozi gibanje, promovira deviškost okolice, kjer se nahaja polnilnica, in se nagiba k povezovanju ljudi s skupnim imenovalcem ozaveščanja o ravnanju in upravljanju z vodnimi viri.   Vse to je vodilo Costello, da je postala amabasador in podpornik projekta ELKD 2018. V podjetju se zavedajo družbene in okoljske odgovornosti, ki jo nosijo, zato želijo biti aktiven deležnik pri ohranjanju kulturne dediščine slovenskega naroda.   S tem razlogom bo podjetje Costella v sklopu projekta ELKD v letu 2018 izdalo posebno polnitev naravne mineralne vode Costella, katere nakup posameznega artikla bo v višini 1 euro centa namenila obnovi slovenske kulturne dediščine. V podjetju menijo, da je prav ohranjanje dediščine in njena ustrezna promocija ključnega pomena za svetlo bodočnost in jasno identiteto – tako države, kot tudi njenih državljanov. Aktualne dogodke lahko spremljate na http://www.zvkds.si/sl/elkd Več novic in informacij boste našli na FB strani https://www.facebook.com/ELKD2018/ Bodimo ponosni na našo kulturno dediščino – bolje jo spoznajmo in jo s ponosom pokažimo svetu.   Mirjana Ivanuša-Bezjak    

preberi več

Pišite z nami

Widgeti za katere imate pravice deljenja:

Widgeti za katere čakate na odoboritev:

Widgeti za katere lahko zaprosite za pravico deljenja:

Člani:

Prikaži več >

KOLEDAR DOGODKOV

Politika

Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča. Sodišče ima znanje za preprečevanje demokracije!

4.11.2017

PRIČAKOVANA zgodba o NE-ODLOČITVI U S ! ali zahteva za počlovečenje človekovih pravic !  Spoštovani ! Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča  na pritožbo glede neenakopravnosti in neenakosti   v referendumski kampanji ! Zelo zanimivo! Skrivnostna so pota  gospodova – dr. Jadrana Sovdat je povozila samo sebe! Ampak v Slo so na žalost vse kršitve brez posledic. Praksa predsednice Jadranke Sovdat je v popolnem nasprotju z njenim “znanstvenim”  člankom, saj je – kar je najhuje, v nasprotju z njo samo. Shizofrenost na pohodu ??? Ali pa gre spet za politiko novih standardov, navadnim smrtnikom nedoumljivo, takšno politiko kot jo je  že pred letom in pol napovedala poslanka SMC Jasna Murgel. Povzetek: Sodniki so brez jajc, razen častnih izjem ! Sodnice jih tako ali tako nimajo ! Ostali kimajo in dvigajo roke ! Skratka ovce so tudi na Ustavnem sodišču !   Glasovanje  je bilo tokrat z rezultatom 6:3 ! Rezultat je pičel, vendar če sem sarkastičen se razmerje izboljšuje ! Čez  1000 let bomo v pravni državi ! Takrat Jadranke in mene več ne bo, bom pa poklrbel, da bo  lahko kdo prebral, kakšni človečnjaki so živeli v teh časih v teh krajih.                                                                             * Ta odločba US je vsekakor vredna javne objave in komentarja, še bolj pa to velja za ločeno mnenje ddr. Klemna Jakliča in Maka Šorlija! Vse bolj je jasno, da pri ogromni  večini (sploh pa ne na US) ne gre za neznanje, ampak za sofisticirano znanje za preprečevanje demokracije in človekovih pravic. Jaz sem to imenoval hudobija v ženskih hlačah – v primeru individualnih usod (dr. Milko Novič) pa to pomeni še kaj veliko hujšega! Naj mi moški in poštene ženske oprostijo, čim višje  so v hiearhiji,  bolj so upogljivi, ubogljivi in učinkoviti v produciranju zla. Postopek ugotavljanja grobega kršenja pravil demokracije ni končan, Sledila bo pritožba na Vrhovno sodišče, to me bo napotilo na US. Ko bo to izčrpano bo sledila pritožba na ESČP in na evropskega ombudsmana ter na evropski parlament in evropsko komisijo.   Seveda pa, da ne bo pomote, ne smemo pozabiti zaradi česa je referendum sploh bil in zakaj  ni smel uspeti.  Sicer pa bi bil pravi slovenski čudež, če bi se ta veliki kolač novodobnim gradbenim baronom iz F-21 in njihovim botrom izmuznil iz rok. Vseseno smo lahko zadovoljni, da je referendum bil in je bil z vidika razkrivanja TOTALITARIZMA IN OBLASTNE oligarhije vsaj delno uspešen. Napovedujem pa, da bo projekt vladni 2tir kmalu predčasno ustavljen ! Socialistična demokracija je enako slaba kot socialistična ekonomija. Učinkovita je samo pri uničevanju okolja. Spoznanje o tem sicer le počasi prodira, vendar nezadržno in bo prevladalo. Do tedaj pa je nujno potrebno pripraviti otoke obstanka in alternative – tudi SLOVENSKA SMER ČEZ KRAŠKI ROB spada v to !  Inženirji vseh slovenskih dežel združite se ! Več o tem na: http://referendumdrugitir.si/post/325320/vladni-drugi-tir-na-slepem-tiru-in-kaj-po-referendumu   Lepo pozdravljeni !                                      Vili Kovačič, državljan K.    v priponki pošiljam v branje tudi članek o tem, kaj ta smer je!   Pripis : Ločena mnenja so odličen material za boj z mlini na veter ! Čakam le, da veter zapiha drugam - v smer počlovečenja človekovih pravic ! Priponke v pdf formatu so spodaj.  vir slike: državni zbor

preberi več

SPREJETI ZAKON O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI JE ŠKODLJIV. Ustavimo ga lahko le še državljani z uspešno izvedenim referendumom.

Zakaj je Zakon škodljiv in ga je treba zavrniti? Ker se bodo zaradi Zakona čakalne dobe še podaljšale, ker bo zmanjšal število zdravnikov za delo na napotnico Ker bo onemogočal prosto izbiro osebnega zdravnika Ker si bo po prenehanju koncesije več kot 75 % ljudi moralo izbrati novega zdravnika( družinski zdravnik, pediater, zobozdravnik, ginekolog) Ker bodo v večini manjših krajev lahko ostali brez družinskih zdravnikov in zobozdravnikov (vse tiste občine ki nimajo lastnega zdravstvenega doma) Ker Zakon deluje proti mladim slovenskim zdravnikom, ki zato odhajajo v tujino Iniciativa za referendum Jozef Ivan Ocvirk

26.10.2017

preberi več

TISKOVNA KONFERENCA v prostorih Svetovnega Slovenskega kongresa v četrtek 10.08.2017 ob 11.00 h

9.08.2017

Spoštovani novinarji in uredniki,   V Sloveniji se človekove pravice kršijo, žal pa tega skoraj nihče ne opazi -  na to se požvižga celo USTAVNO SODIŠČE ! Kljub temu pa ostaja U S zadnji branik pred zlorabami in neustavnimi ravnanji oblasti, ki jih v Sloveniji nihče drug ne more ali noče sankcionirati.     Zato organiziramo jutri,  to je v četrtek  10.08.2017 ob 11 h, v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi I/4 tiskovno konferenco na temo:   1 .Ustavna pritožba na neustavni sklep vlade o samo-dodelitvi 97.000 eur Vladi RS za njeno referendumsko kampanjo. Sklep ni v skladu z ustavo in mednarodnimi akti. 2. Ustavna pritožba zaradi diskriminacije Sindikata vojakov Slovenije v aktualni referendumski kampanji, ki se prične 24.avgusta 2017. Ustavni sodniki imajo priložnost da naredijo popravni izpit!   3. Pritožba na ESČP na sklep Ustavnega sodišča republike Slovenije, ki neargumentirano in v celoti ignorira - preskoči,  zatrjevano in dokazano diskriminacijo članov sindikata vojakov Slovenije v fazi zbiranja podpisov zahteve za referendum, z odgovorom US, da je bilo zbranih dovolj  podpisov in s   tem  problem diskriminacije ignorira!  4. Potek finaciranja referendumske kampanje proti vladnemu zakonu - abstraktno in konkretno - ob drugem tiru ! Kako se boriti za denar, ki ga za kritične davkoplačevalce v Sloveniji  ne sme biti!   5. Dvakratni poslanec  Andrej Magajna – predsedujoči Koordinaciji neparlamentarnih strank in hkrati predsednik Krščanskih socialistov Slovenije - Krekovih socialistov, bo obrazložil dopolnitev zahteve za ustavno presojo zakona o Referendumski in volilni kampanji ter zakona o RTV, ki je v postopku pred US.         Naprošam vse  za objektivno informiranje o naši dejavnosti in naših stališčih.    Vili Kovačič, državljan K.

preberi več

Je soboški župan Jevšek plačal volilni zapitek 2014 in zaaral romske glasove za volitve 2018?

9.08.2017

Ta misel se ti nehote utrne ob spremljanju zadnjih dogodkov v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti, kjer je alfa in omega vsega soboški romski svetnik Darko Rudaš. Spomin na lokalne in županske volitve 2014 je še vedno svež, čeprav je policijska preiskava zavrgla indice o kupovanju romskih glasov, tudi za drugi krog županskih volitev, v katerem je zmagal kandidat SD in nekdanji visoki policijski uslužbenec Aleksander Jevšek. Le o dveh najbolj svežih dogodkih bo tekla beseda, ki sledita indicom. Pred dnevi je bilo v romskem naselju Pušča nadvse slovesno. Kako ne, ko pa je tamkajšnji nogometni klub NK Pušča po 60 letih delovanja dobil prepotrebne slačilnice. S to pridobitvijo je zadostil pogojem NZS, da lahko odslej kot gostitelj tekme 2. MNL Murska Sobota igra na domačem igrišču na Pušči. Otvoritve se je udeležil vrh Nogometne zveze Slovenije na čelu s predsednikom Radenkom Mijatovićem, ob Darku Rudašu seveda ni umanjkal soboški župan dr. Aleksander Jevšek. Če ne zaradi 240 tisoč evrov, ki jih je rdeča mestna oblast Murske Sobote namenila za izgradnjo garderobnega objekta, še 40 tisoč jih je primaknila Fondacija za šport, pa zaradi kamer in fotoaparatov, ki so s pridom beležile njegov široki nasmeh ob rezanju otvoritvenega traku in besed, ki jih je namenil zbranim. «Upam, da bo na nogometnem igrišču polno mladih ljudi in to vsak dan, 12 ur na dan. Vlaganje v šport je v Mestni občini Murska Sobota prioriteta", je povedal Jevšek, ki se je še posebej raznežil ob darilu, dresu NK Pušča s številko 56, kajti le dan po otvoritvi je praznoval rojstni dan. Da so zaradi romskega projekta slačilnic morale počakati na boljše čase druge naložbe v športno infrastrukturo v MO Murska Sobota, je drugotnega pomena. Tudi mesec dni pred tem je bilo na Pušči nadvse slovesno. Takrat je bil ob županu Aleksandru Jevšku še njegov partijski šef, sicer minister za kmetijstvo Dejan Židan in pa predsednik republike Borut Pahor. Znova številne kamere in fotoaparati, kajti s simbolično zasaditvijo prvih rastlin Prstastega trstikovca oziroma Miskantusa je požegnal projekt ustvarjanja zelenih delovnih mest za Rome. Na hektarju še ne tako daleč nazaj degradiranega prostora, na divjem odlagališču, kjer so Romi kurili električne kable, da so jih očistili plastike, bi s pomočjo socialnega podjetja Avtarkija in romske zadruge predelava Miskantusa nudila zaposlitvene možnosti za Rome. Da se kmetijska stroka zmrduje nad to tujerodno invazivno rastlino, ni omembe vredno, ker »se je politika tako odločila,« kar je s svojo prisotnostjo potrdil tudi kmetijski minister Dejan Židan. No in ta Miskantus, ki ga je za svojega vzela romska zveza Preporod soboškega romskega svetnika Darka Rudaša, naj bi prinesel zelena delovna mesta Romom po celi Sloveniji. Koliko proračunskih sredstev bo porabljenih za uresničitev tega načrta, še ni jasno, prav gotovo pa jih bodo zagotovili vladni resorji za kmetijstvo, delo, družino in socialne zadeve. Mimogrede, podoben zaposlitveni projekt je v nekaj letih »skuril« pol milijona evrov iz državnega in EU virov, pa ni prinesel niti enega delovnega mesta za Rome. Volitve, državnozborske in lokalne so pred vrati. Za Boruta Pahorja ni skrbi, vnaprej lahko računa na glasove romskih volivcev. Nanje seveda računa tudi soboški župan dr Aleksander Jevšek. Sam se, tako govorice v SD, vidi v poslanski klopi DZ in ko bo njegov šef Dejan Židan kot mandatar oblikoval vlado, tovrstne ambicije celo javno razglaša, se Jevšek vidi v sedežu ministra za notranje zadeve. V županski boj pa bo Jevšek verjetno poslal svojega strankarskega kolega in podžupana Zorana Hoblaja. In tu smo znova pri romskih volivcih. Da bodo obkrožili kandidata Socialnih demokratov bo poskrbel prav Darko Rudaš, ki je pred meseci postal član Židanove stranke. Pred tem je bil že v LDS, pa v SD, TRSu in ZL, zdaj pa naj bi se vrnil v Židanovo jato.Pred tem je bil v Hanžkovem TRS-u. Zato vprašanje, ali je Jevšek s tem poravnal volilni zapitek za 2014 in zaaral glasove za volitve prihodnje leto, ni niti tako brezpredmetno. Indici pač! Tudi sicer ima vsa romska funkcionarska oligarhija, na čelu s predsednikom Romske zveze Slovenije Jožekom Horvatom Mucem, ki se je tudi že okitil z doktorskim nazivom in Darkom Rudašem, oba sta tudi zbiratelja najrazličnejših funkcij v romskih organizacijah, vselej odprta vrata pri najvišjih vladnih in državnih funkcionarjih. Boris Cipot

preberi več

Boljših varuhov nima neumnost, sporočam tovarišema Andreju Karoliju in Mihi Šaleharju. Pojdite se zvagat na trg!

5.07.2017

“Tovarišema” Andreju Karoliju in Mihi Šaleharju, ki na rožnatem VALU 202 vidno uživata v podjebavanju drugorazrednih državljanov sporočam, da Boljših varuhov nima neumnost, bi rekel Ivan Cankar! ... Obenem je pa sramotno, da moramo takšen program, kot je RTVSLO prisilno plačevati! Fantje iz hiše RTVSLO, pustite te plače, ki so nam državljanom prisilno izpuljene iz že tako praznih žepov in se pojdite zvagat na trg.  Garantirano bo norčevanja hitro konec.  Vili Kovačič, državljan K

preberi več

Izjava za javnost: norčevanje Brgleza iz volivcev in denarja. Referenduma ne želi speljati skupaj s predsedniškimi volitvami

30.06.2017

NUJNI POZIV PREDSEDNIKOMA DRŽAVE IN DRŽAVNEGA ZBORA ! (izjava za javnost)   Prosim predsednika države, da sprejme na pogovor delegacijo podpisnikov zahteve za referendum.  Že za danes je namreč napovedan korak predsednika DZ da voljo 48.000 podpisnikov, da je referendum hkrati s predsedniškimi volitvami,  v imenu nekakšne velike pomembnosti obeh zadev, gladko ignorira. Slovenska visoka politika, ob kakem tako enostavnem in elementarnem vprašanju, še nikoli  ni bila tako skregana z zdravo pametjo in z ljudstvom. Mislim, da moramo narediti vse, da se volitve in referendum združijo v praznik demokracije, ne pa norčevanje iz nje.    Ponovno pozivam, da se oba predsednika – predsednik države Borut Pahor in predsednik DZ dr. Milan Brglez skupaj s poslanci poenotijo in dogovorijo za datum, ki bo v javno  korist in bo zagotovil čim večjo udeležbo državljanov - tako na volitvah kot na referendumu in da to stališče oba predsednika v praksi s pomočjo državnega zbora tudi uveljavita. Gre za sledeče :     - na volitvah in referendumih naj odloča čim več ljudi, ne čim manj. Zato naj bosta oba dogodka skupaj, na isti dan, ne pa čim dlje narazen.   - predsednik DZ naj ne podcenjuje ljudi, da se ne bi znali odločiti. Tak primer smo že imeli leta 2007 ko je šlo za združitev 2 kroga predsedniških volitev z referendumom. Tedaj ni bilo nobene degradacije pomembnosti predsedniške  funkcije     ali rizika nekakšne “zmedenosti” državljanov -  demokracija ni zastonj, zato je argument zmanjšanja stroškov treba maksimalno upoštevati, kadar je to le mogoče. V danem primeru pa bi zavračanje pomenilo nezrelost  in absurd. To bo tudi test odtujenosti oblasti. Predsednik DZ naj       prihranek  nameni za sklad za bolne otroke, in/ali za pospeševanje civilne družbe in demokracije !   Uspešnost tega apela je seveda odvisna od politične volje naslovnikov, vsa dejstva pa so na na naši strani. Ob odločitvi za združitev obeh dogodkov je hkrati na preizkusu politična zrelost voditeljev. Prav pomembnost obeh dogodkov je argument, da se dogodka združita in ne obratno.  Na preizkusu pa je tudi opravilna sposobnost oziroma ne-sposobnost predstavniškega sistema oblasti in njegovih voditeljev, v tem primeru  poslancev DZ in obeh predsednikov, predsednika države in predsednika DZ ! Neupoštevanje tega apela smatramo za akt nespoštovanja in nagajanja državljanom, ki se za odrasle in resne ljudi ne spodobi in se bo akterjem te nespodobne in proti državljanske politične igre slej ko prej vrnilo kot bumerang, v škodo njih samih. 

preberi več

Izjava za javnost

5.12.2017

VLADA V ŠKRIPCIH - DENARJA NI IN GA NE BO ! Metod Dragonja: »Zdaj je na politiki in sodstvu, da uveljavita zakon o 2 tiru. Mi pa opozarjano, da zamuda povzroča gospodarsko škodo. Dokler se zakon ne uveljavi, ne moremo črpati sredstev, niti tistih za pripravljalna dela NE." Spričo velikega zanimanja vlade, javnosti in medijev za »škodljivo« delovanje davkoplačevalcev v zvezi z drugim tirom, izjavljam sledeče: Hvala za kompliment, NISMO ŠE REKLI ZADNJE BESEDE! Do sedaj smo s kritiko vladnega drugega tira (2TDK) davkoplačevalcem že prihranili milijardo. Če bo ta vlada dobila še en mandat, se nam obetajo še mnogi večji milijardni prihranki. Večja je neumnost ki jo stori vlada, večji je prihranek z njeno blokado. Problem pa je, da se tega niti ne da izračunati, ker vlada, ki ne ve kaj, kako, kje in za kakšen denar bo gradila, stalno spreminja številke. V Delu 2.dec.2017 pa novinar "Škarpena" alias nadučitelj Doline Šentflorjanske Boris Šviligoj piše: "Kaj takega, da en VILI po porazu na referendumu o 2TIRU tuja moda na tujem žaru cvre, si niti v diktaturi proletariata ne znajo predstavljati«. Odgovor: Ko bodo tuja moda scvrta do konca, Škarpena vabljen na tiskovko ! Državljan K.   In še ! PISMO VRHOVNEMU SODIŠČU !!!  Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča!   Iz medijev sem obveščen, da je Vlada RS v četrtek 30.11.2017 poslala na Vrhovno sodišče RS (VS) ugovor v zvezi z mojo pritožbo na izid referenduma o 2 tiru. Ker do danes – od  tega pa je že več kot 5 dni,  kot prizadeta in zainteresirana stranka ugovora še nisem dobil po redni pošti, niti ugovora nisem dobil po e-pošti, prosim V S, da mi ta ugovor nemudoma  pošlje.   Ugovor potrebujem, da preverim resničnost in utemeljenost navedb Vlade RS.  V primeru, da so navedbe v njem neutemeljene ali neresnične, želim izkoristiti pravico do ugovora.  Prosim tudi, da mi sporočite imena in priimke sodnikov, ki jim je ta zadeva dodeljena.    Hvala za razumevanje!   S spoštovanjem,    Vili Kovačič,  pobudnik referenduma

preberi več

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

5.12.2017

Evropski poslanci, člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), so včeraj z veliko večino potrdili poročilo o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih, katerega snovalka je kot poročevalka za Evropski parlament evropska poslanka Romana Tomc. Začetki ideje segajo v leto 2012, ko je Evropska komisija za namene zmanjševanja brezposelnosti med mladimi državam članicam namenila 6,4 milijarde evrov. Celoten proračun Pobude za zaposlovanje mladih za sedemletno obdobje znaša 7,6 milijarde evrov. Države članice, ki lahko koristijo ta sredstva, morajo zadostiti določenim pogojem in sprejeti konkretne programe, preko katerih lahko mladi dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku šolanja oziroma začetku brezposelnosti. Rezultati po državah so precej različni, ponekod jih je zelo težko spremljati, kar je tudi ena od slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju odpraviti. Romana Tomc v svojem poročilu ugotavlja, da bi bila lahko učinkovitost boljša. To potrjuje tudi poročilo Evropskega računskega sodišča, ki je opozorilo na slabe rezultate izvajanja Pobude v sedmih državah članicah. »Kljub temu da v nekaterih državah članicah sredstva, namenjena Pobudi za zaposlovanje mladih, niso bila najbolj učinkovito porabljena, je nesporno, da je program pomembno pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. Premišljenost in dobra ciljna usmerjenost se je nekaterim zelo obrestovala. Primer dobre prakse je zagotovo Finska,« navaja evropska poslanka Romana Tomc. Ena izmed težav, ki botrujejo brezposelnosti mladih, je neustrezna izobrazba oziroma pomanjkljivo znanje, ki ni prilagojeno temu, kar delodajalci iščejo. Povezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela je slaba, prilagoditve pa potekajo prepočasi. S slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in trgom dela se srečujejo povsod v EU, v Sloveniji pa je ta še posebej pereča. »Zelo pomembno je, da se s sredstvi, ki jih zagotavlja EU, ne rešuje le kratkoročnih zaposlitev, ampak tudi strukturna neskladja. To pa pomeni tudi poseg v izobraževalni sistem in njegovo prilagoditev sodobnim trendom,« je ob tem izpostavila Romana Tomc. Pobuda za zaposlovanje mladih se bo iztekla leta 2020. »Odgovornost držav članic je, da učinkovito uporabijo sredstva, ki jih EU namenja za reševanje brezposelnosti mladih. To med drugim pomeni, da se sredstva ne smejo izgubljati za izvajanje birokracije in programov, ki so sami sebi namen. Ta denar mora priti neposredno do mladih, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela. To je tudi ključno sporočilo mojega poročila,« je ob robu zaključila Romana Tomc.

preberi več

Vladavina prava je izgubila

16.11.2017

Zgodba z ilegalnim migrantom je doživela epilog - in ta epilog je vladno popuščanje - s strani Cerarja in Brgleza. Ilegalni migrant Ahmad zaenkrat ostaja v državi. Vladavina prava je izgubila, skrajna levica, ki se bori za svet brez meja in narodov, pa zopet slavi. Najprej moramo pogledati razlog, zakaj je skrajna levica tako vztrajno zagovarjala ohranitev točno tega ilegalca. Po besedah poslancev, ki so se zanj zavzeli, je Ahmad "sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno." Povedano z drugimi besedami, se je vključil v vrste skrajne levice. In kot že lahko sklepamo, ko si enkrat v vrstah skrajne levice, zakon za tebe več ne velja. Poglejmo za primer ilegalno okupacijo Roga, nasilje antife, preprečitev deportacij, in mnoge druge primere. Skrajna levica je v tej državi konsistentno drobila vladavino prava na račun svojih želja. In ob tem je, zaradi popuščanja s strani levičarskih poslancev, mestnih svetnikov, uradnih oseb, medijev, še celo policistov, doživljala uspehe. Vsaka zmaga je skrajni levici prinesla nove motivacije, nove iniciative in osredotočenosti. Tako se obnašajo, ker to obnašanje za njih deluje. Kaj naj torej dobromisleči in domoljubni ljudje storijo, da ustavijo ta pohod skozi inštitucije? 1. Postanite aktivisti in širite domoljubno logiko. 2. Samo-organizirajte se in bodite samo-iniciativni. 3. Pridružite se Generaciji identitete in postanite aktiven član organizacije. 4. Ekstremistične in destruktivne tendence (ljudske upore, ulično pravdo,...) raje usmerjajte v konstruktivno in aktivistično delo.5. Čustvene in sovražne izbruhe preusmerite v racionalne in dobro-argumentirane zapise.

preberi več

V ESSNU UGRABILI IN ZLORABILI NOSEČO ŽENSKO

6.11.2017

Policija je v Essnu aretirala večje število Libanoncev, ki so ugrabili mlado nosečo žensko.V filmski akciji, so morali uporabiti veliko sile pri čemer so bili 3 policisti poškodovani, zaradi upora, ki so ga bili deležni iz strani v Nemčiji živeče libanonske družine. Žensko so ponoči ugrabili in jo na silo zvlekli v svojo hišo, kjer so se nad njo izživljali. Policija jo je našla v hiši groze hudo poškodovano ležati na tleh. Najbolj neverjetno dejstvo pa je, da je policija enega izmed osumljencev že izpustila na prostost, od koder se bo lahko zagovarjal. Ali je v takšni primerih begosumnost in možnost ponovitve kaznivega dejanja resnično manjša, kot pri ostalih milejših prekrških, ki jih obravnavajo pri domačih državljanih?Smo resnično postali manjvredni v lastnih državah? Kdaj bomo nehali verjeti floskulam o prečudovitem multikulturnem svetu? Na delo, slovenske vse hčere, sinovi, da rešimo rod svoj pred tujstva okovi! Generacija Identitete Štajerska https://www.derwesten.de/staedte/essen/schwangere-verschleppt-und-misshandelt-neue-erkenntnisse-zum-streit-in-libanesischer-grossfamilie-id212437013.html http://www.politikversagen.net/schwangere-frau-verschleppt-und-misshandelt https://www.waz.de/staedte/essen/schwangere-frau-aus-essen-wurde-verschleppt-und-misshandelt-id212428115.html

preberi več

Turizem

Poleti v Planici 2018

19.01.2018

Planica bo ta vikend zaživela, saj 20. in 21. januarja 2018 gostite štiri dogodke naenkrat, začenši s tekmo svetovnega pokala v teku na smučeh. Planica živi 365 dni na leto. Imamo več kot 80 tekem, od tega tudi več velikih dogodkov. Ljubitelji športa pa so na prvo mesto postavili smučarske polete, ki so konec marca. Ko je slabše vreme, je res malo mrtvila. Sonce je pokazatelj, ali bo velik obisk ali ne. Ta vikend, ko bo v Planici potekal Svetovni pokal v smučarskih tekih, bo istočasno tudi mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na nižjem nivoju (kontinentalni pokal). Na dogodku bo poskrbljeno tudi za najmlajše, organizirali bomo aktivnosti v okviru mednarodnega dneva snega. V letošnjem letu smo dali poseben poudarek združitvi več dogodkov. Naj se ljudje selijo s prizorišča na prizorišče, otroci pa se vmes igrajo na poligonih. Zaradi tega vsega pričakujemo povečan obisk. Končalo se bo marca s tradicionalnimi poleti v Planici. Koliko ljudi pričakujete? Od srede, ko bodo preizkusi, do nedelje, ko je na sporedu zadnja tekma v sezoni, pričakujemo več kot 100 tisoč obiskovalcev. Običajno jih največ, med 35 in 40 tisoč, pride v soboto, ko je ekipna tekma. Tudi petek je tradicionalno močan. Marsikje na severu bi bili ponosni, da bi imeli na tekmi toliko ljudi, kot jih v Planici pride samo na preizkus letalnice. Letošnji rezultati skakalcev so precej slabši kot v preteklosti. Naš šampion Peter Prevc še ni ujel prave forme, drugim redko uspe vrhunski dosežek. Bo zaradi tega manjši obisk? Skakalci bodo pravi. Pred nami so še olimpijske igre, svetovno prvenstvo v poletih in ogromno tekem svetovnega pokala. Ne dvomim, da bo tudi Prevc ujel formo. Od česa je odvisno, koliko ljudi bo prišlo na polete? Je samoumevno, da se narod marca odpravi na večdnevno rajanje v Planico, ali jih tja privabijo rezultati? Planica ima nek poseben čar. Je športni praznik, ki se ga moraš udeležiti. Ni tipično navijaški športni dogodek. Rezultati morda dodajo 20 odstotkov k obisku. Kdaj je bilo v Planici največ ljudi? Marca 2016. Vse se je poklopilo. Dobili smo nov nordijski center. Peter Prevc je leto prej dosegel nov svetovni rekord in z velikansko razliko zmagal v svetovnem pokalu. Od petka do nedelje je bilo vse razprodano. Samo v ekonomskem smislu je tekma v Planici po konzervativnih izračunih vredna 15 milijonov evrov. Da sploh ne omenjamo, koliko to pripomore k prepoznavnosti Slovenije. Na Eurosportu moraš za 1 sekundo oglasnega časa plačati nekaj tisoč evrov. Tukaj pa milijonkrat na leto brezplačno omenijo Planico in Slovenijo. Morda govorimo o znesku v višini 10 milijonov evrov. Planica ostaja ponos slovenskega nordijskega smučanja in skokov.

preberi več

Rekordni obisk Ljubljanskega gradu v letu 2017

19.01.2018

Števci prehodov so v letu 2017 zabeležili 1.373.319 obiskovalcev Ljubljanskega gradu. Tirna vzpenjača, ki je maja na grad prepeljala trimilijontega potnika, je na letni ravni prvič presegla 500.000 potnikov. V grajskih prostorih se je odvilo 530 različnih dogodkov. Izpeljali so 1.271 vodstev, izdali 40.003 avdiovodnike, turistično ponudbo pa konec leta obogatili še z novo vsebino – izvirno igro grajski pobeg. Dokončali so obnovo Hribarjeve dvorane in odprli novo prizorišče, Jazz Club Ljubljanski grad.  V letu 2018 nadaljujejo z uveljavljenimi vsebinami na kulturno-umetniškem področju ter vpeljujejo nove. Vodilo programov v tem letu bo najbolj prepoznaven simbol Ljubljane in Ljubljanskega gradu – zmaj, nekaj dogodkov pa bo povezanih s stoto obletnico smrti Ivana Cankarja. Program bo vključeval številna umetniška področja, med dogodki velja izpostaviti: na likovno-galerijskem področju tematsko razstavo Zmaj vseh zmajev, razstavo ilustracij Lile Prap Zmaji ter fotografsko razstavo priznanega modnega fotografa Giampaola Sgure; na glasbenem področju deseto izvedbo festivala Godibodi, ki se v tem letu seli na Ljubljanski grad, in nadaljevanje jazzovskih večerov v Skalni dvorani vsak petek; na izobraževalnem področju akademijo zmajeslovjain pravljice za odrasle; na uprizoritvenem področju pa novo predstavo za otroke Zmajelovščina na besedilo Žige X Gombača. Pri tradicionalnih dogodkih, katerih vsebina večinoma temelji na zgodbah slovenstva ali zgodbah, ki so neposredno ali tesno povezane z Ljubljanskim gradom, bomo nadaljevali in nadgrajevali zgodbe grajske trte, grajskih piskačev, praznovali prebujanje pomladi na gregorjevo. Pestro bo tudi dogajanje v okviru 8. Grajskih dni v sredini maja in Zmajevega festivala v začetku septembra. Med najbolj obiskanimi in priljubljenimi poletnimi dogodki na prostem bodo zagotovo tudi letos Film pod zvezdami – letni kino (v sodelovanju s Kinodvorom), Panč (v sodelovanju s Cehom za smeh) in Komedija pod zvezdami (v sodelovanju z Gustav filmom d. o. o.), plesni in glasbeni večeri pod zvezdami in koncerti v okviru Grajske muzike. Na področju investicij v letu 2018 načetujejo dokončanje vinoteke ter prostora za izvajanje pedagoških programov pod Grajsko kavarno. S svojimi sredstvi bodo obnovili prostor nekdanje galerije Rustika; po obnovi bo v tem prostoru zaživel sodoben prodajno-informacijski center Ljubljanskega gradu. Še naprej bodo sledili razvojnim smernicam v turizmu, tudi letos bo v ospredju kulturna dediščina. V skrbi za čist in urejen grad z okolico, prijazno osebje ter raznolike vsebine za domače in tuje obiskovalce bodo še naprej ponujali celodnevna doživetja na območju Ljubljanskega gradu in Grajskega griča. Vir: STO

preberi več

Zelo uspešno leto 2017 za slovenska naravna zdravilišča

19.01.2018

Izjemno leto 2017 v slovenskih naravnih zdraviliščih; ambiciozni načrti v večini družb preseženi, povečujejo se investicije, ki napovedujejo nadaljevanje rasti tudi v 2018, v katero v SSNZ (Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč) vstopajo v odlični kondiciji. V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so naredili prvo bilanco minulega leta in zbrali statistične podatke ter družbe prosili za komentarje. Leto je zaznamovalo obeleževanje 60. obletnice delovanja Skupnosti, ki so jo delovno praznovali z odmevno mednarodno zdraviliško konferenco ENSPA, kjer so gostili vsa vodilna svetovna balneološka in termalna združenja ter mnoge priznane domače in tuje zdraviliške strokovnjake. Poleg zelo dobrih rezultatov v 15 slovenskih naravnih zdraviliščih pri ustvarjenih prihodih in prenočitvah domačih in tujih gostov, so v mnogih zdraviliških družbah izvedli obsežne investicijske projekte, tako s prenovo obstoječih kapacitet v namestitvenih objektih kot tudi v zdraviliških in bazensko-sprostitvenih delih. Vse investicije so izpeljane z namenom dviga kakovosti ponudbe in storitev. Programi bodo tudi v letu 2018 zasnovani na krepitvi zdravja, preventivnih programih, medicinskem wellnessu, turizmu dobrega počutja ter vodnih doživetjih. Nekatera investicijska vlaganja iz preteklega leta bodo dokončana v tem letu, načrtovane pa so tudi mnoge novosti, od širitve kamp prostorov, apartmajskih namestitev, do obnove bazenskih kompleksov. V slovenskih naravnih zdraviliščih si bodo še naprej prizadevali za dvig kakovosti, standardizacijo poslovanja na vseh področjih, za skrb za okolje in preudarno rabo naravnih zdravilnih dejavnikov. Statistični podatki za leto 2017 izkazujejo še posebej dobre rezultate, ki so sicer v določeni meri tudi posledica vključitve vseh 6 namestitvenih kapacitet v Hotelih LifeClass v Portorožu, kjer so v preteklih letih vključevali le dva hotela. Tako so zabeležili rekordnih 846.925 domačih in tujih gostov, naravnost izjemen pa je indeks tujih gostov, ki je dosegel 122,9. K dobrim rezultatom so prispevali tudi domači gostje, saj je njihova rast 3,9-odstotna. Ob takih merjenih in doseženih rezultatih je delež tujih gostov prvič presegel delež domačih, in sicer znaša 51,1 % (domači 48,9). Skupna rast prihoda domačih in tujih gostov je dosegla 12,8-odstotno povečanje. V skupnem številu prenočitev pa je številka dosegla skoraj 3,2 milijona. Pri tem so tuje prenočitve presegle 20-odstotno rast (1,604.756, kar predstavlja 50,3-odstotni delež v razmerju tuje-domače prenočitve), domači gostje so prispevali 1,586.438 prenočitev, kar je za 2,4 % več kot leto prej in predstavlja 49,7-odstotni delež prenočitev. Skupni indeks prenočitev je tako dosegel 110,6. Na letni ravni pa se je v skladu s strateškimi usmeritvami povečala tudi povprečna zasedenost hotelskih kapacitet. Ob povprečno 10.375 posteljah, ki so gostom dnevno na voljo v hotelih v slovenskih naravnih zdraviliščih, je bila zabeležena 64,24-odstotna povprečna zasedenost, kar je za 18,9 odstotnih točk več, kot je po podatkih SURS-a (razpoložljivi podatki za leto 2016) povprečna zasedenost hotelov v Sloveniji. Zasedenost v zdraviliščih se v zadnjih petih letih nenehno povečuje in nakazuje ponekod že optimalno zasedenost (po nekaterih podatkih naj bi ta dosegla 70%) ter glede na prihodke in stroške upravičuje razmišljanja o novih investicijah in širitvi namestitvenih kapacitet v prihodnjem srednjeročnem obdobju.  vir: STO

preberi več

Pritožbe gostov v turističnih namestitvah – priložnost za izboljšavo

18.01.2018

Sodobni turist je vse bolj zahteven in izbirčen ter občutljiv. Gost je zadovoljen le v primeru, če mu izpolnimo pričakovanja,  ki so se mu porodila ob brskanju po »internetni poplavi« najrazličnejših podob z motivi »idealnih potovanj in počitnic«. Gost si želi dobiti kar največjo vrednost za svoj denar (value for money).     Pritožbe gostov so za turistično-gostinsko podjetje zelo pomembne. Pomembno je, da podjetje spremlja pritožbe na vseh področjih, saj le tako lahko ugotovi, kje se pojavljajo težave in na katerih segmentih izgubljajo kupce.      Vsakokratna kakovost storitve vodi v zadovoljstvo gostov. Le-ta pa posledično vodi v njihovo zvestobo. Vendar je zadovoljstvo le povprečen rezultat dobre storitve, ki ni zadosten razlog za zvestobo gosta. Pogoj za uspešnost podjetja so njegove zadovoljne stranke. Podjetje mora najprej doseči zadovoljstvo svojih strank; nato pa mora to zadovoljstvo nadgraditi in preseči povprečnost. S tem dosežemo navdušenje strank; to navdušenje pa nato vodi v zvestobo. Na te navdušene stranke imajo pritožbe lahko velik vpliv. Podjetje preseže povprečnost tako, da zadovoljstvo gostov izboljša. To pa lahko naredi le tako, da ve, kaj si gost pri določeni storitvi želi in kaj ga  moti.   Pritožbe (ki jih v osnovi ne maramo) so torej kritična oblika izražanja mnenja in komunikacije gostov z podjetjem oz. zaposlenimi. Pritožbe gostov za podjetje predstavljajo priložnost za odpravo določenega problema. Pritožbe nam dajejo idejo in možno smer izboljšave problema. Reševanje pritožb je priložnost za podjetje. Brez pritožb ne bi bilo zadovoljnih in zvestih gostov.   Brezplačen Wi-fi povezava je za goste najpomembnejši element ponudbe. Najpomembnejša za goste in za zaposlene je vsekakor kvaliteta storitev. Dobra storitev je sestavljena iz mnogih drobnih elementov (prijaznost, gostoljubnost, pozornost, ponudba, opremljenost,..) s katerimi želimo zagotoviti pričakovanja gostov. Z namenom, da bi kar najbolj zadovoljili pričakovanja gostov moramo poznati kaj so najpogostejše pripombe oz. pritožbe gostov.   5 najpogostejših pritožb gostov v zasebnih nastanitvah (anketa revije TU!)   Ni interneta oz. slabo deluje   Gostje so navajeni na internetno povezavo in wi-fi dostop povsod. Internetna povezava je pomembna tako kot elektrika ali voda. Turisti imajo s seboj svoje prenosne računalnike ter tablice in mobilne telefone. Na njih delijo svoje slike in občutke ter želijo biti na tekočem z novicami. Zato je nedostopnost do interneta največja zamera oz. pritožba gostov.   Neprijaznost gostiteljev   Prijaznost in gostoljubnost ter prisrčnost so temelj turizma. In nasmeh je še vedno najpomembnejša lastnost dobrega gostitelja. V trenutku ko gost prestopi prag vašega objekta –lokala – postane tudi naša odgovornost. V vsakem trenutku mu moramo biti na razpolago (na nevsiljiv način). Tudi v primeru neugodnega gosta lahko marsikaj rešimo z ljubeznivim pristopom in nasmehom.     Ni možna povrnitev depozita   Depozit predstavlja zavarovanje v primeru povzročitve škode, ki je bila povzročena s strani gosta zaradi odpovedi rezervacije. V zadnjem času je depozit pričakovan in priporočljiv. Pred plačilom depozita- kavcije – akontacije- mora gostitelj gosta seznaniti z pogoji odpovedi rezervacije ali rokov, ko se le-ta vrača delno ali v celoti. Primer: V kolikor gost odpove rezervacijo en mesec pred rezerviranim terminom se depozit vrača v celoti. V kolikor rezervacijo odpove nekaj dni pred prihodom se depozit ne vrača- saj je verjetnost zasebte te sobe zelo mala.   Apartma v realnosti ne izgleda kakor na fotografijah   Fotografije nastanitvenega objekta ter opreme morajo biti kvalitetne in verodostojne. Slome in opisi ter informacije o naši ponudbi morajo biti resnične ter točne in preverjene. Iskrenost je ena od temeljnih vrednot in največji adut za dolgoročni uspeh  v turizmu.   Dodatna doplačila storitev brez predhodnega obveščanja   Večkrat smo slišali za primere ko so gostje morali doplačevati uporabo klima naprav ali parkirnega prostora ali drugih storitev. Nikoli ne smemo gostov spraviti v takšen neugoden položaj. V vsakem primeru moramo gosta obvestiti o eventualnem doplačilu pred njegovo rezervacijo nastanitve.     Drugi vidik in zorni kot pritožb pa je analiza le-teh.     Na pritožbe je potrebno vedno reagirati in jih reševati. Če se uporabniki pritožijo in je pritožba ugodno rešena, bo več kot 90 % strank zvestih ponudnikov storitev. Nasprotno pa v primeru, če pritožba ni rešena, stranke niso zadovoljne in manj kot 60 % jih še ostane zvestih ponudnikov po prvi nerešeni pritožbi. Zato je zelo pomembno, da turistično-gostinska podjetja pozitivno rešujejo upravičene pritožbe, neupravičene pa argumentirano zavrnejo. Ne smemo pozabiti, da so nezadovoljni tudi določeni gostje, ki se ne pritožijo. Ti ostanejo še nekaj časa zvesti podjetju, po nekajkratnem razočaranju pa praviloma odidejo h konkurenčnemu ponudniku. S hitrim in uspešnim reševanjem pritožb podjetje spodbudi tudi tiste goste, ki se sicer ne pritožujejo, čeprav bi se lahko, da sporočijo svoje upravičene pritožbe. Na tak način najlažje ugotovimo glavne vzroke za pritožbe strank in jih kar najhitreje odpravimo.   Naj bo namen tega članka večja pozornost vseh vodij in zaposlenih pri sprejemanju in obravnavanju pritožb gostov ter njihovemu reševanju. Sprejmimo pritožbo kot veliko priložnost (za izboljšavo).   mag. Mirjana  Ivanuša-Bezjak mag. Sonja Kreslin   Članek je bil izvirno objavljen v reviji Destinacija

preberi več

Razstava ledenih skulptur ob Blejskem jezeru

6.01.2018

V torek, 19. decembra 2017, je na blejsko Jezersko promenado pripeljal velik tovornjak, naložen z ledom. Led prihaja iz tovarne ledu na Nizozemskem in je izdelan prav za Bled. Na Jezersko promenado je dostavil okoli 20 ton ledu.   V sredo, 20. decembra 2017, je led začel obdelovati kipar Miro Rismondo z ekipo mednarodnih umetnikov iz Rusije in Slovenije. Umetniki pri svojem delu najprej uporabljajo motorno žago, nato pa skulpturo obdelajo še z dletom in manjšim orodjem. Za barvanje skulptur uporabijo barvni pesek, pomembno orodje pa je tudi likalnik. Nastale so ledene skulpture povsem v znamenju Bleda: grad, kočija v skorajda naravni velikosti, rajska ptica, pletna, veslač, otok, zvon želja... Ledene skulpture so ena izmed najekstravagantnejših in unikatnih umetnosti. Brezkompromisna lepota, izklesana iz zamrznjene vode, je tokrat na ogled na blejski promenadi. Razstava torej predstavlja Bled v malem. Ogledamo si lahko grad, otok s cerkvijo, logotip Bleda, rajsko ptico, pletno, laboda, veslača, gorsko rožo, zvon želja in kočijaža, ki je edini v skorajda naravni velikosti. Umetniki so pri svojem delu najprej uporabljali motorno žago, nato pa skulpture obdelali še z dletom in manjšim orodjem. Za barvanje skulptur so uporabili barvni pesek, pomembno orodje pa je tudi likalnik. Mira Rismonda in njegove kolege smo lahko na Jezerski promenadi občudovali tudi med samim delom. Skulpture bodo na ogled, dokler se naravno ne stopijo, torej dokler bodo temperature okoli nič stopinj Celzija, predvidevajo nekje do februarja. Prisegajo le na naravo, zato umetnega hlajenja ni. Ekipa Mira Rismonda se danes odpravlja na Kitajsko. Udeležili se bodo svetovnega tekmovanja v izdelovanju skulptur iz snega in ledu. Gre za največji tovrsten festival na svetu. Miro Rismondo bo skupaj z Juretom Pogačnikom izdeloval Kristalna vrata v neskončnost. Drug tandem Bogdan Jerič in Robert Jenkole pa bosta ustvarjala Rojstvo krogel. Vsi štirje skupaj se bodo lotili oblikovanja skulpture, narejene zgolj iz snega, poimenovali so jo Rojstvo Krstnika. V obeh kategorijah pričakujejo eno nagrado ali vsaj ponovitev lanskega leta, ki je bilo za umetnike zelo plodno. Miro in Bogdan sta na Finskem prejela drugo nagrado v kategoriji ledenega klesanja za upodobitev finskega epa Kalevala, Rismondo sam pa je osvojil prvo mesto v kategoriji kreativnosti za skulpturo z imenom Čipka v vetru. Bled je okrašen v zimsko ledeno pravljico in vabi na ogled še do 7.1.2018.   Mirjana Ivanuša-Bezjak  

preberi več

Že 26. (ledeni) gradovi kralja Matjaža 2018 se že pripravljajo

6.01.2018

Ledeni in snežni gradovi se ponovno vračajo na Črno na Koroškem.  Kralju Matjažu v čast bodo ponovno, že 26. leto zapovrstjo gradili snežne gradove Tradicionalna prireditev bo potekala zadnji vikend v januarju, in sicer od 26.1 do 28.1.2018.   Tridnevno dogajanje, se bo pričelo v petek, 26.1.2018 zvečer, s prihodom olimpijske bakle in s tradicionalnim nočnim slalomom med baklami, za pokal kralja Matjaža. Osrednji dogodek prireditve bo sobotno tekmovanje ekip v gradnji snežnih gradov in snežnih skulptur na temo kralja Matjaža. Celodnevno gradnjo vsako leto spremlja zabaven kulturni program (predstavitev ekip graditeljev, izbor Alenčice, prižiganje bakel in sveč, ognjena predstava, svečani prihod kralja Matjaža, podelitev nagrad najboljšim ekipam, različni glasbeni nastopi in na koncu prava koroška »gavda«). S prižigom bakel in razglasitvijo najlepših gradov, doseže celodnevno dogajanje svoj vrhunec, saj ob soju plamenic snežni gradovi dodatno zažarijo. V nedeljo, 28.1.2018, bo dan namenjen družinam, saj se bodo čez dan odvijale različne aktivnosti in animacije za otroke, hkrati pa si bodo obiskovalci lahko ogledali sveže zgrajene snežne skulpture. Ljudje, rojeni na Koroškem, zelo dobro poznamo pravljico o Kralju Matjažu. Tudi sama sem jo z občudovanjem kot otrok poslušala in dolgo verjela, da nekje pod Peco sedi mož, čigar brada se omotava okoli mize, no legenda pa pravi takole: V času Karantanije je živel dobrosrčen kralj Matjaž. Pomagal je vsem, ki so se znašli v stiski od zatiranih do siromakov. Zaradi njegove mogočnosti in priljubljenosti so mu ostali vladarji bili nevoščljivi, združili so svoje vojske ter napadli deželo kralja Matjaža. Ta se je z samo stotimi preživelimi junaki zatekel v votlino pod Peco, ki se mu je sama odprla. Sedel je za mizo, njegovi podložniki so posedli po tleh ter nato so vsi zaspali. Brada kralja Matjaža pa je ostala rasti in ko se bo devetkrat omotala okoli mize, se bo kralj Matjaž prebudil. Takrat bo sredi zime pred jamo zrasla lipa, ki bo cvetela od polnoči do ene zjutraj in se nato posušila. Jama se bo odprla in iz nje bo prišel kralj Matjaž z svojimi junaki ter zatrl krivico s sveta, zavladal Slovencem in zopet bodo prišli zlati časi.   …in koder bode njegova brada devetkrat okoli mize zrasla, ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod…     Celotna prireditev Gradovi kralja Matjaža pričara zabaven, aktiven in razigran vikend v naravi, namenjen vsem generacijam. Združuje, povezuje in odpira vrata domišljiji, vse to kralju Matjažu v čast. Organizatorji vabijo, da se  pridružijo na tej čarobni zimski prireditvi pod koroško goro Peco. Tekmovalci potrebujejo domišljijo in umetniško žilico ali pa se prireditve udeležite zgolj kot obiskovalci in so oglejte čudovite umetnine graditeljev... Ker pa kralja Matjaža še vedno čakamo, se bodo njemu v čast in njegovi prebuditvi, organizatorji in vneti udeleženci kreativno in ustvarjalno izražali namesto njega. Mirjana Ivanuša-Bezjak    

preberi več

Pritožbe gostov v turističnih namestitvah – priložnost za izboljšavo

5.01.2018

Sodobni turist je vse bolj zahteven in izbirčen ter občutljiv. Gost je zadovoljen le v primeru, če mu izpolnimo pričakovanja,  ki so se mu porodila ob brskanju po »internetni poplavi« najrazličnejših podob z motivi »idealnih potovanj in počitnic«. Gost si želi dobiti kar največjo vrednost za svoj denar (value for money).     Pritožbe gostov so za turistično-gostinsko podjetje zelo pomembne. Pomembno je, da podjetje spremlja pritožbe na vseh področjih, saj le tako lahko ugotovi, kje se pojavljajo težave in na katerih segmentih izgubljajo kupce.      Vsakokratna kakovost storitve vodi v zadovoljstvo gostov. Le-ta pa posledično vodi v njihovo zvestobo. Vendar je zadovoljstvo le povprečen rezultat dobre storitve, ki ni zadosten razlog za zvestobo gosta. Pogoj za uspešnost podjetja so njegove zadovoljne stranke. Podjetje mora najprej doseči zadovoljstvo svojih strank; nato pa mora to zadovoljstvo nadgraditi in preseči povprečnost. S tem dosežemo navdušenje strank; to navdušenje pa nato vodi v zvestobo. Na te navdušene stranke imajo pritožbe lahko velik vpliv. Podjetje preseže povprečnost tako, da zadovoljstvo gostov izboljša. To pa lahko naredi le tako, da ve, kaj si gost pri določeni storitvi želi in kaj ga  moti.   Pritožbe (ki jih v osnovi ne maramo) so torej kritična oblika izražanja mnenja in komunikacije gostov z podjetjem oz. zaposlenimi. Pritožbe gostov za podjetje predstavljajo priložnost za odpravo določenega problema. Pritožbe nam dajejo idejo in možno smer izboljšave problema. Reševanje pritožb je priložnost za podjetje. Brez pritožb ne bi bilo zadovoljnih in zvestih gostov.  Brezplačen Wi-fi povezava je za goste najpomembnejši element ponudbe. Najpomembnejša za goste in za zaposlene je vsekakor kvaliteta storitev. Dobra storitev je sestavljena iz mnogih drobnih elementov (prijaznost, gostoljubnost, pozornost, ponudba, opremljenost,..) s katerimi želimo zagotoviti pričakovanja gostov. Z namenom, da bi kar najbolj zadovoljili pričakovanja gostov moramo poznati kaj so najpogostejše pripombe oz. pritožbe gostov.   5 najpogostejših pritožb gostov v zasebnih nastanitvah (anketa revije TU!)   Ni interneta oz. slabo deluje  Gostje so navajeni na internetno povezavo in wi-fi dostop povsod. Internetna povezava je pomembna tako kot elektrika ali voda. Turisti imajo s seboj svoje prenosne računalnike ter tablice in mobilne telefone. Na njih delijo svoje slike in občutke ter želijo biti na tekočem z novicami. Zato je nedostopnost do interneta največja zamera oz. pritožba gostov.  Neprijaznost gostiteljev  Prijaznost in gostoljubnost ter prisrčnost so temelj turizma. In nasmeh je še vedno najpomembnejša lastnost dobrega gostitelja. V trenutku ko gost prestopi prag vašega objekta –lokala – postane tudi naša odgovornost. V vsakem trenutku mu moramo biti na razpolago (na nevsiljiv način). Tudi v primeru neugodnega gosta lahko marsikaj rešimo z ljubeznivim pristopom in nasmehom.   Ni možna povrnitev depozita  Depozit predstavlja zavarovanje v primeru povzročitve škode, ki je bila povzročena s strani gosta zaradi odpovedi rezervacije. V zadnjem času je depozit pričakovan in priporočljiv. Pred plačilom depozita- kavcije – akontacije- mora gostitelj gosta seznaniti z pogoji odpovedi rezervacije ali rokov, ko se le-ta vrača delno ali v celoti. Primer: V kolikor gost odpove rezervacijo en mesec pred rezerviranim terminom se depozit vrača v celoti. V kolikor rezervacijo odpove nekaj dni pred prihodom se depozit ne vrača- saj je verjetnost zasebte te sobe zelo mala.  Apartma v realnosti ne izgleda kakor na fotografijah  Fotografije nastanitvenega objekta ter opreme morajo biti kvalitetne in verodostojne. Slome in opisi ter informacije o naši ponudbi morajo biti resnične ter točne in preverjene. Iskrenost je ena od temeljnih vrednot in največji adut za dolgoročni uspeh  v turizmu.  Dodatna doplačila storitev brez predhodnega obveščanja  Večkrat smo slišali za primere ko so gostje morali doplačevati uporabo klima naprav ali parkirnega prostora ali drugih storitev. Nikoli ne smemo gostov spraviti v takšen neugoden položaj. V vsakem primeru moramo gosta obvestiti o eventualnem doplačilu pred njegovo rezervacijo nastanitve.     Drugi vidik in zorni kot pritožb pa je analiza le-teh.  Na pritožbe je potrebno vedno reagirati in jih reševati. Če se uporabniki pritožijo in je pritožba ugodno rešena, bo več kot 90 % strank zvestih ponudnikov storitev. Nasprotno pa v primeru, če pritožba ni rešena, stranke niso zadovoljne in manj kot 60 % jih še ostane zvestih ponudnikov po prvi nerešeni pritožbi. Zato je zelo pomembno, da turistično-gostinska podjetja pozitivno rešujejo upravičene pritožbe, neupravičene pa argumentirano zavrnejo. Ne smemo pozabiti, da so nezadovoljni tudi določeni gostje, ki se ne pritožijo. Ti ostanejo še nekaj časa zvesti podjetju, po nekajkratnem razočaranju pa praviloma odidejo h konkurenčnemu ponudniku. S hitrim in uspešnim reševanjem pritožb podjetje spodbudi tudi tiste goste, ki se sicer ne pritožujejo, čeprav bi se lahko, da sporočijo svoje upravičene pritožbe. Na tak način najlažje ugotovimo glavne vzroke za pritožbe strank in jih kar najhitreje odpravimo.   Naj bo namen tega članka večja pozornost vseh vodij in zaposlenih pri sprejemanju in obravnavanju pritožb gostov ter njihovemu reševanju. Sprejmimo pritožbo kot veliko priložnost (za izboljšavo).   mag. Mirjana  Ivanuša-Bezjak mag. Sonja Kreslin

preberi več

Ni božiča brez (božične) potice

24.12.2017

Potica je slovenska kulinarična posebnost, na katero smo lahko upravičeno ponosni.  Na Slovenskem se je potica pojavila že pred več kot 200 leti. Običajno so potico pekli le za božič in veliko noč. Danes pa to kulinarično poslastico pečemo tudi ”kar tako”. Potica je slovensko, pretežno praznično pecivo (pogača) iz razvaljanega kvašenega testa, namazanega z različnimi nadevi in zvitega v zvitek, ki se peče kot podolgovata štruca v štirioglatem modelu, najpogosteje pa polžasto ali obročasto (z luknjo v sredini) zavit v okroglem modelu z gladkim ali rebrastim obodom.   Pehtranova je potica je najbolj razpoznavno slovenska, saj smo med redkimi okolji v Evropi in svetu, kjer se pehtran uporablja tudi v najrazličnejših sladkih jedeh in ne le  kot začimba za juhe in pečenke, kar je značilno za druge. Pehtranova potica značilno označuje tudi pomladno velikonočno praznovanje. Potica z medenim nadevom sodi med naše najstarejše prav zaradi medu, ki je najstarejše sladilo. Poleg orehove, ki je postala priljubljena in tako rekoč množična šele v novejšem času, je tudi značilna za božično praznično mizo. Ocvirkovka in špehovka sta potici, povezani s kolinami, največjim posvetnim praznikom naših ljudi, in zaznamujeta zlasti zimsko ter pustno obdobje. Kaj sploh je potica? Potica je narejena iz dobro kvašenega testa in nadevana z nadevom. Najobičajnejši nadev je seveda orehov. Dandanes pa poznamo še marsikakšnega – od rožičevega, kokosovega, pa pehtranovega in lešnikovega nadeva, pa še kakšnega bi lahko našli. Potico so v starih časih pekli v krušni peči, v glinenih pekačih. Dandanes potico pečemo v električni pečici. Tudi pekači so se ”razvili” in tako danes lahko kupite kovinskega, ali celo silikonskega. Vendar pa, vsaj sama menim tako, so glineni pekači za potico, nekako ostali v naši zavesti in jih še vedno uporabljamo v precejšni meri.  Spomnim se, kot otrok, ko je mama pekla potico, kako nas je podila iz kuhinje. Vrata so morala biti trdno zaprta, da se testo ne bi ”prehladilo”. Takrat smo se vsi raje poskrili. Vseeno pa smo kukali in spremljali, kdaj bo posoda, v kateri je bil nadev, prazna. Takrat smo previdno pokukali v kuhinjo in ”borba” za posodo se je začela. Kako dober je bil nadev, ko smo ga s prstom ”strgali” iz sklede in počasi lizali, da je trajalo čim dlje. Oh, to so bili časi.   In danes? Danes potico pečem sama. Nekako se mi zdi, da ”ne kompliciram” toliko, vseeno pa si za peko potice vzamem čas, prostor. In tudi jaz pazim, da se mi testo ne ”prehladi”. In pa prazna posoda na koncu, je še vedno zelo zaželjena in komaj čakajo, da jo lahko dobijo v roke. Ni kaj, navade ostanejo.  Kaj pa recepti? Potica ima nešteto različic svojega recepta. Od ”navadnih” receptov, ki se razlikujejo v tem in pa onem, pa tja do ”nočne” potice, ki je zopet polna različic.  Zdi se mi, da se začetniki potice kar malo ustrašijo (vsaj jaz sem se je, ko sem jo pred leti prvič pekla). No, pa je nekako uspela. Ni bila najlepša, bila pa je okusna. In potem tako naprej, vsaka naslednja potica je bila lepša, boljša. Vsakič znova sem bila bolj ponosna nanjo. In recept? Sedaj, ko sem ga našla, se ga držim. Zato, če ste začetnik, potrpljenje, tudi vam bo uspela, tako kot je treba. In pa – vaja, ta dela mojstra. Tudi pri potici. Ker brez potice ni praznikov imamo tudi Društvo ljubiteljev potice. Kot so pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo je slovenska potica v postopku zaščite kot "zajamčena tradicionalna posebnost", kar pomeni, da se zaščiti receptura ali način proizvodnje ali tradicionalne surovine, sama proizvodnja potice pa ne bo geografsko omejena. To pomeni, da slovenska potica ne bo zaščitena po najvišji stopnji zaščite, kot to velja na primer za Bovški sir in Piransko sol, ali Kraški pršut in Kranjska klobaso, ki sta zaščitena pod označbo "zaščitena geografska označba." Z označbo zajamčena tradicionalna posebnost sama proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje, saj lahko te kmetijske pridelke ali živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike. Zaščiti se predvsem receptura ali način pridelave ali predelave. Ne glede na vse navedeno je potica simbol slovenskega prazničnega jedilnika, ambasadorka Slovenije in vse je pripravljeno, da jo država na evropski ravni zaščiti kot zajamčeno tradicionalno posebnost. Slovenska potica bo lahko pripravljena kjer koli po svetu, a po strogo določeni recepturi, z določeno obliko in z enim od petih nadevov. Dober tek in »Bog žegnaj«. Mirjana Ivanuša-Bezjak  

preberi več

Šport

Poleti v Planici 2018

19.01.2018

Izvedba 25. mednarodnega seminarja Seishukai v Marienkronu, Avstrija, januar 2018

12.01.2018

Conte osupnil upravo in oškodoval Chelsea

9.06.2017

Miran Pritekelj. Po reakcijah sodeč sem navdušil vse prisotne!

9.06.2017

Vse o paradi plesa.

preberi več

Kličejo me Tovariš. Največ sem pedagog, manj sem koreograf in skoraj nikoli plesalec.

9.06.2017

Vse o paradi plesa.

preberi več

Keku novo priznanje na Hrvaškem

9.06.2017

Hrvaški nogometni vrh je z novim priznanjem izkazal čast slovenskemu strategu Matjažu Keku, ki je Rijeko popeljal do prvega naslova državnega prvaka v zgodovini kluba.

preberi več

Kultura

V letu 2018 bosta evropski prestolnici kulture malteška Walleta in nizozemski Leuwarden

9.01.2018

Žive jaslice tudi letos v Postojnski jami

10.12.2017

Leto 2017 je še vedno Plečnikovo leto

10.11.2017

Nagrobni spomeniki so naš večni spomin in opomin

1.11.2017

Slovenci v zamejstvu in slovenska narodna skupnost

28.10.2017

Slovenci po svetu so zelo aktivni

27.10.2017

Oranžni 4

24.10.2017

52. Borštnikovo srečanje v Mariboru

Borštnikovo srečanje je najstarejši in najuglednejši gledališki festival v Sloveniji. V desetih dnevih ( od 20.10.2017 do 29.10.2017) si bodo obiskovalci ogledali tekmovalne in spremljevalne predstave, prisluhnili strokovnim pogovorom ter se udeležili drugih kulturnih dogodkov na različnih prizoriščih.    slika: Slovesko narodno gledališče Maribor Posebne pozornosti je deležna podelitev Borštnikovega prstana – vsako leto ga prejme igralka ali igralec, ki je zapustil globoko umetniško sled. Letošnja prejemnica prstana je Saša Pavček, ki je poleg gledališča dejavna tudi kot pesnica, esejistka in dramatičarka ter je redna profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani.   Ob tekmovalnih si lahko obiskovalci ogledate tudi nekatere druge vidne repertoarne dosežke minule sezone. Prav tako se v času festivala v Mariboru in tudi širše zgodijo še različni kulturni dogodki in takšni, ki so kulturološkega pomena, kjer velja posebej poudariti strokovne pogovore po tekmovalnih predstavah. Ignacij Borštnik (1858, Cerklje na Gorenjskem) – po katerem se imenuje festival - velja za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem. Bil je prvi režiser v sodobnem smislu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog, zlasti v modernem realističnem sporedu na prelomu 19. in 20. stoletja.   Več informacij najdete na https://www.borstnikovo.si/ ter na FB strani https://www.facebook.com/FestivalBorstnikovoSrecanje   Mirjana Ivanuša-Bezjak

23.10.2017

preberi več

Digitalna kulturna dediščina slovenskih pokrajin na portalu

Regijski portal Kamra je (www.kamra.si) spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Digitalizirane vsebine so tako dostopne z enega mesta, kreirane pa v tistih organizacijah, ki so vsaka za svoje področje najbolj kompetentne. Kamra jim daje v uporabo brezplačno infrastrukturo in usposablja nove partnerje, da lahko tudi vsebine lokalnega pomena predstavijo v digitalni obliki preko svetovnega spleta. Vsebine Kamre so predstavljene kot zgodbe, s spremnimi besedili ter pripadajočimi digitaliziranimi objekti in metapodatki. Na Kamri spoznavamo zgodbe, ki so za neko področje značilne, zanimive in v interesu lokalne skupnosti kot na primer: predstavitve lokalnih avtorjev oz. znamenitih oseb; dokumenti in fotografije značilnih lokalnih društev; razglednice krajev iz različnih časovnih obdobij; dela lokalnih umetnikov, njihove biografije, katalogi razstav; znamenite zgradbe, zgodbe ljudi, ki so v njih živeli in še marsikaj drugega. Uporabniki tako lahko dostopajo do vsebin, ki so bile do zdaj skrite v skladiščih knjižnic, arhivov in muzejev, arhivih društev ali predalih šolskih zbornic. Zbirke lahko komentirajo ali si oblikujejo svoje lastne vmesnike z izbranimi vsebinami. Portal Kamra upravlja Osrednja knjižnica Celje ob tesnem sodelovanju z osrednjimi območnimi knjižnicami, v katerih je sedež regijskih uredništev, in Združenjem splošnih knjižnic. Vsebine portala Kamra so od marca 2010 dostopne tudi preko evropske digitalne knjižnice, Europeane, http://europeana.eu. Namen portala Kamra ni arhiviranje velikih količin digitaliziranega gradiva, kot je na primer sistematično digitalizirana zbirka več letnikov periodike. Tovrstni rezultati digitalizacije so objavljeni na portalu dLib.si. Na portalu Kamra objavljamo manjše, ciljno izbrane lokalne digitalne zbirke, v katere združujemo objekte, katerih originali so lahko shranjeni na različnih lokacijah. Vsebine so primarno predstavljene kot zgodbe, s spremnimi besedili ter pripadajočimi digitaliziranimi objekti in metapodatki. Kakšne vsebine najdemo na Kamri? Organizacije v regijah ali lokalnih skupnostih za objavo izbirajo tiste vsebine, ki so za to področje značilne, zanimive in v interesu lokalne skupnosti. To so lahko: predstavitve lokalnega avtorja oz. znamenite osebe, ki vključuje njegova dela v digitalni obliki, fotografije, razglednice rojstne hiše, avdio zapis njegovega govora ali interpretacija njegovih del, video zapis literarnega večera ali proslave v njegov spomin. dokumenti značilnih lokalnih društev: delovanje društva, življenjske zgodbe ustanoviteljev in ključnih akterjev, njihovi teksti, avdio zapisi, spomini njihovih potomcev in prijateljev, razglednice kraja iz različnih časovnih obdobij, zgodbe, ki se navezujejo na lokacije razglednic, njihovi lastniki, raziskovalne naloge, ki nastanejo v lokalnih izobraževalnih ustanovah in jih povežemo z drugim gradivom, ki je vsebinsko povezano s temo naloge, avdio in video zapisi lokalnih dialektov, ki so povezani z gradivi, ki jih opisujejo in dokumentirajo, artoteke lokalnih umetnikov, njihove biografije, katalogi razstav, intervjuji z umetniki, filmsko domoznansko (primarno in sekundarno) gradivo, vsebine, vezane na naravne in kulturne turistične znamenitosti v lokalni skupnosti, lokalne etnografske vsebine (kako so živeli…, folklora, domače obrti, običaji itd.), znamenite zgradbe, zgodbe ljudi, ki so v njih živeli. Poiščite skrite zaklade iz slovenske kulturne dediščine- skozi okna »kamre«. Ne spreglejte tudi Facebook strani - https://www.facebook.com/portalkamra/. Portal je preveden tudi v angleški in italijanski ter madžarski jezik. Mirjana Ivanuša-Bezjak

22.10.2017

preberi več

Slovenski slovarji na enem mestu

Spletni portal Fran (http://fran.si/) združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter slovarje, ki so v okviru dela na tem inštitutu dobili digitalno obliko. Omogoča tudi iskanje po drugih izbranih slovenskih jezikovnih korpusih. Namen portala je omogočiti dostop do slovarskih informacij čim širšemu krogu uporabnikov, zato omogoča tako povsem preproste kakor tudi zelo kompleksne poizvedbe. Portal Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je uporabnikom prosto dostopen na svetovnem spletu. Portal vključuje sledečo zbirko slovarjev: Slovar slovenskega knjižnega jezika eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika Slovenski pravopis ePravopis – Slovenski pravopis Slovar novejšega besedja Slovar slovenskega knjižnega jezika Sprotni slovar slovenskega jezika Slovar slovenskih frazemov   Naj bo ta članek povabilo bralcem, da bodo uporabljali omenjene slovarje in skrbeli za izborni slovenski jezik. p.s. Ne veste kaj pomeni pridevnik »izboren« ? Poglejte v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Mirjana Ivanuša-Bezjak

11.10.2017

preberi več

Modri abonma in Oranžni abonma

ORANŽNI IN MODRI ABONMA - Gallusova dvorana CD: 8 koncertov VPIS ABONMAJEV ZA SEZONO 2017/2018 Vpis abonmajev v jesenskem terminu poteka med 4. in 14. septembrom, vsak delavni dan od 11. do 13. ure in od 15. do 17. ure, v Slovenski filharmoniji, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana.Zamenjava termina v okviru istega abonmaja  Če koncerta zaradi višje sile ne morete obiskati v svojem terminu, vam bo Cankarjev dom ob doplačilu 2,00 € izdal vstopnico za drug termin v okviru vašega abonmaja. Zamenjavo abonmajskih izkaznic uredite na blagajni Cankarjevega doma najpozneje dva dni pred koncertom. Redni abonenti Prostor Plačilo v celoti10% popust Polna cenaabonmaja Obrok polnecene (4 ob.) Kategorija I 144,00 € 160,00 € 40,00 € Kategorija II 115,00 € 128,00 € 32,00 € Kategorija III  97,00 € 108,00 € 27,00 € Upokojenci, študentje in dijaki Prostor Plačilo v celoti10% popust Polna cenaabonmaja Obrok polnecene (4 ob.) Kategorija I ----- ----- ----- Kategorija II 57,50 € 64,00 € 16,00 € Kategorija III  48,50 € 54,00 € 13,50 € Če želite prejemati tekoče napovedi koncertov Slovenske filharmonije, vas prosimo, da nam sporočite svoj elektronski naslov po e-pošti: info@filharmonija.si.

3.07.2017

preberi več

Orkester in Zbor Slovenske filharmonije na otvoritvi 65. Festivala Ljubljana

Carl Orff: Carmina Burana La Fura dels Baus Carlus Padrissa, režija Josep Vicent, dirigent Amparo Navarro, sopran Luca Espinosa, sopran, igralka Jordi Domènech, kontratenor Carlos Daza, bariton   Orkester in Zbor Slovenske filharmonije  Zbor glasbene šole Vinka Vodopivca AjdovščinaKomorni zbor Ave 27. junij 2017, 21.30, Kongresni trg, Ljubljana V torek, 27. junija 2017 ob 21.30,  se na Kongresnem trgu v Ljubljani začenja 65. Festival Ljubljana. Na otvoritvenem koncertu bodo katalonska gledališka skupina La Fura dels Baus, Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, Zbor Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina in Komorni zbor Ave s skupnimi močmi izvedli Orffovo Carmino Burano. Veličastno scensko kantato za simfonični orkester, zbor in soliste si je v privlačni reinterpretaciji španske gledališke skupine po vsem svetu ogledalo že 100.000 gledalcev. Za špansko zasedbo, ki polni največje gledališke odre in je nastala že konec 70. let, je značilno svojevrstno prepletanje glasbe in gledališča, scensko dodelani nastopi ter posebni učinki. Obeta se veličasten dogodek, ki ga ne smete zamuditi!

22.06.2017

preberi več

Poslušajte vsi človeki! koncert - 500 let reformacije v Sloveniji

16.6.2017. ob 19.00, minoritska cerkev, Maribor Poslušajte vsi človeki! - 500 let reformacije v Sloveniji Zbor Slovenske filharmonije Trobilni kvintet Slovenske filharmonije Zbor Carmina Slovenica Martina Batič, dirigentka V petek, 16. junija, bo z zborovskim koncertom na prav poseben način obeležena 500. obletnica reformacije - dogodka, s katerim je Martin Luther sprožil plaz novih idej ter s tem pomagal prenoviti miselnost tedanje Evrope. Na koncertu, ki bo v mariborski minoritski cerkvi ob 19h, bosta z združenimi močmi pod vodstvom Martine Batič nastopile članice zbora Carmina Slovenica (zborovodkinja Karmina Šilec) ter Zbor in Trobilni kvintet Slovenske filharmonije. Na sporedu koncerta Poslušajte vsi človeki! prevladujejo protestantski napevi v različnih sodobnejših priredbah, sam koncert pa je del cikla Choregie. (več na: https://www.carmina-slovenica.si/novice/poslusajte-vsi-cloveki_1/)

14.06.2017

preberi več

Zabava

Nova igra Cryptocoinopoly je Monopoly za ljubitelje kriptovalut

4.01.2018

Brezčasno pesem Silvestrski poljub poslušamo že 47 let

31.12.2017

Čarobni zvok lajne v mestu iz instrumenta v obliki zaboja z ročico

30.12.2017

Digitalna igrica CryptoKitties podira rekorde v prodaji

12.12.2017

Tekmovanje Rubik: Ljubljana Open 2017

11.11.2017

Nominacija v štirih kategorijah glasbene nagrade Grammy za slovensko glasbeno skupino Perpetuum Jazzile

3.11.2017

Kolorirana fotografija Valerije Heybal

4.08.2017

Muzikal Vesna. Lahkotna in zabavna zgodba pretežek uprizoritveni zalogaj slovenske glasbene scene!

11.06.2017

Najbolj zanimivi muzeji hrane v Evropi

11.06.2017

Gospodarstvo in finance

UJEMITE ZNANJE VAŠIH SODELAVCEV PREDEN SE UPOKOJIJO

17.01.2018

Generacija »baby boom« oz. sodelavcev rojenih med letom 1944 in 1960 odhaja ali je že odšla v pokoj. Pri tem se postavlja pred vodje vprašanje kako ujeti in zadržati »tiho oz. osebno skrito znanje in neprecenljive izkušnje« zaposlenih, ki odhajajo v pokoj.   ZAJETJE ZNANJA   Gre za eno od najpomembnejših nalog za gospodarstvo kot tudi negospodarstvo. Prednosti »zajetja znanja« sodelavcev so jasne: prenos izkušenj in znanja na mlajše sodelavce, zmanjšanje stroškov, izboljšana kvaliteta ter inovacije, manj časa za pridobivanje informacij ter dodana vrednost za stranke oz. kupce. Kako zajeti to, kar so ljudje spoznali v dolgih letih in si nabrali neprecenljivih izkušenj? Še bolje, kako vzpodbuditi deljenje znanja, da ga ne izgubimo ter ga bolj efektivno predamo mlajšim generacijam?   Tiho (skrito, osebno) znanje je osebna oblika znanja (človeški kapital), ki ga oseba pridobi samo iz neposrednih izkušenj na določenem področju ter z opazovanjem in temelji na njenih pričakovanjih, vrednotah ter občutenjih. To tiho znanje lahko opišemo z naslednjimi besedami: Vemo več, kot lahko izrazimo, znamo delati stvari, ne da bi razmišljali o tem, kako to počnemo. Torej tisti, ki ima to znanje, ga ne more zlahka, bodisi z besedo ali razlago posredovati drugi osebi. Nekdo je pri svojem delu izredno uspešen, vendar ni sposoben natančno določiti, kaj je tisto, kar povzroča njegov uspeh in kako. Hrani se v človeških glavah in nemogoče je v celoti zajeti vse to bogastvo, ki se skriva v njih. Tiho znanje je težko kodirati oziroma spraviti v prenosljivo obliko.   Čeprav je tiho znanje vezano predvsem na posameznika, postane zaradi stikov z drugimi osebami v organizaciji znanje skupin in znanje, ki se uporablja v ustaljenih praksah organizacije. S tem postane poleg vira človeškega kapitala tudi vir strukturnega kapitala organizacije. Ravno to znanje je tisto, ki je najbolj trajen vir doseganja konkurenčnih prednosti. Strukturni kapital pa je v lasti organizacije in ga organizacija na ta način lahko zadrži. Kaže se torej potreba po pretvorbi človeškega v strukturni kapital, kar pomeni težnjo za pretvorbo tihega v izrečeno znanje.   ZNANJE ORGANIZACIJE   Znanje organizacije je seštevek znanj v organizacijo povezanih članov, ki si prizadevajo za dosego cilja organizacije. Posameznik se v organizaciji ne uči neodvisno, saj sprememba znanja in delovanja pri njem vodi tudi do spremembe pri drugih članih. Zamišljanje pridobivanja in uporabe znanja in delovanja pri njem vodi tudi do spremembe pri drugih članih. Zamišljanje pridobivanja in uporabe znanja in pozornost pri tem morata biti vzajemna, kar kaže na potrebo po koordinaciji znanja, ki ga razvijajo posamezniki, s strani menedžerja, ki poskrbi za njegovo usklajenost v celotnem znanju organizacije. Odnosi med člani organizacije vodijo k sinergiji znanja. Zato je znanje organizacije večje kot seštevek znanja njenih članov. Ustvarjanje znanja je neprestan proces, ki poteka v odnosih med posamezniki ali med posamezniki in okoljem.     EKSPLICITNO IN TIHO ZNANJE   Eksplicitno znanje je za organizacijo manj zanimiva vrsta znanja, saj le redko pomeni vir trajnejše konkurenčne prednosti. To znanje je mogoče izražati s simboli in ga z njihovo pomočjo sporočati ljudem v druge enote organizacije in seveda v druge organizacije. Najdemo ga v učbenikih, patentih, dokumentih, računalniških programih, načrtih, priročnikih ipd. Čeprav je takšno znanje zaščiteno kot industrijska lastnina, kjer mu patenti omogočajo pridobivanje dobička, je to lahko časovno omejeno, v mnogih državah pa je to pravico celo težko uveljaviti.    EKSPLICITNO ZNANJE IMPLICITNO (TIHO, TACITNO) ZNANJE -          tabele -          diagrami -          specifikacije izdelkov -          znanstvene formule -          računalniški programi -          podatkovne baze -          zapisane dobre prakse -          standardi organizacije -          cilji organizacije -          izkušnje -          sposobnosti -          intuicija -          razumevanje -          prepoznavanje -          zaznavanje -          občutki -          čustva     V organizaciji obstaja znanje v več oblikah. Lahko je eksplicitno ali implicitno oziroma tiho znanje. Med tema dvema oblikama je nekaj pomembnih razlik. Eksplicitno znanje lahko kodiramo in povzamemo. Lahko ga celo shranimo in ga izmenjujemo med seboj. Gre za formalno teoretično zanje, ki ga najdemo v obliki zbirk podatkov, priročnikov, navodil in podobno. Gre za objektivno znanje, ki ga je mogoče ubesediti ali kako drugače prikazati (s simboli, diagrami, znaki), s čimer dobi obliko, ki omogoča učinkovito prenašanje bistva znanja, to je razumevanje. Njegovi nosilci so tako ljudje kot tudi različne zbirke podatkov (Pučko 1998). V nasprotju s tem je tiho znanje intuitivno in ga je težko prenašati. Gre za osebno znanje v ljudeh, ki je nekodificirano in ga je težko opisati. Je v mislih ljudi in pridobimo ga z izkušnjami. Nonaka in Takeuchi (1995) pravita, da se znanje prenaša s štirimi oblikami tokov med tihim in eksplicitnim znanjem, in sicer: Slika 1: spirala znanja - prenos tihega znanja v eksplicitno znanje (Nonaka, 2008)   Spirala znanja vsebuje štiri stopnje:   Socializacija – o temi razmišljamo in o njej komuniciramo, pravzaprav izmenjujemo proces razmišljanja in koncepte. Komunikacija je lahko razpravljanje, lahko pa je drugačna, celo brez besed. Primer socializacije so strokovna posvetovanja. Kot primer socializacije so prehajanje obrtniškega znanja in strokovna posvetovanja in srečanja združb. Pri socializaciji tacitno znanje tvori novo tacitno znanje. Mnogo znanja, morda 80%, se nahaja v možganih posameznikov. Namen oseb, ki se ukvarjajo z znanjem je kako zbrati to neprecenljivo izkustveno znanje. Socializacija se sestoji oz nesebičnega deljenja znanja s pomočjo medosebnih interakcij. Ljudje imajo izkušnje „znati kako“, (delovne) skrivnosti, osebne veščine… ki jih ne bodo nikoli delili z okolico v kolikor jih ne bomo k temu vzpodbujali in motivirali. Torej je izjemno pomembno to znanje pobrati skozi proces socializacije, kot na primer komunikacija na štiri oči ali celo uspešneje - prenašanje izkušenj na delovnem mestu skozi vlogo mentoriranca in mentorja ali tutorja in študenta oz. pripravnika. To pomeni, medsebojno razumevanje skozi proces učenja in opazovanja. Vedno obstaja seveda določen riziko da bo znanje „vedeti kako“, ki ga poseduje podjetje odšlo skupaj z sodelavcem v pokoj. Socializacija je zelo učinkovit način kreiranja znanja, morda eden od najpreprostejših a seveda tudi omejen. Sedeva je skoraj nemogoče zajeti vso znanje skozi način socializacije.   Eksternalizacija – pridobljeno znanje dokumentiramo in zapišemo, napišemo navodila posodobimo podatkovne baze. Primer eksternalizacije so strokovne revije, časopisi. Tacitno zanje z eksternalizacijo pretvorimo v eksplicitno. Proces eksternalizacije kaže vidno obliko izkustvenemu znanje ter ga pretvarja v eksplicitno znanje. Lahko bi ga imenovali proces ustvarjanja (kreiranja) pomembnega znanja v katerem se izkustveno (tiho) znanje pretvori v eksplicitno, na primer v obliki metafor, analogije, konceptov, hipotez ali modelov. V tem fazi posamezniki izražajo svoje znanje tudi v obliki „vedeti kako“, in v določenih slučajih »vedeti zakaj“ in „skrbeti zakaj“. Običajno so pri tem potrebni posredniki za izvajanje tega procesa. Kot primer lahko navedemo novinarja kot tipično osebo, ki je sposobna spraševati sogovornika z mnogo znanja. Tak intervju pomeni za gledalce nova spoznanja in znanja ter širšo razgledanost in poznavanje o določeni. Tako eksternalizirano in novo teoretično znanje postaneta osnova za ustvarjanje novega znanja in spoznanj.   Kombinacija – zapisano znanje ponovno preoblikujemo, ga prikažemo v novih formatih in povežemo v druge kontekste. Primer: iz množice podatkov narišemo slike, grafe. Primer: iz množice podatkov narišemo slike, grafe, zemljevide. Pri kombinaciji eksplicitno znanje tvori novo eksplicitno znanje. Kombinacija je proces rekombiniranja določenih delov eksplicitnega znanja u novo obliko eksplicitnega znanja. V tem procesu se ne ustvarja novo znanje. Prej bi lahko rekli, da se izboljšuje obstoječe znanje do te mere, da se naredi sinteza ali nek pregleden povzetek, kratka analiza ali neka nova baza podatkov. Vsebina znanja je logično organizirana, da bi postala za uporabnika bolj smiselna- konsolidirana (združena). Ko govorimo o kombinaciji znanja imamo v mislih kombinacijo znanja v eksplicitni obliki z že obstoječim znanjem. Na koncu procesa kombinacije je znanje preanalizirano in na novo organizirano.   Internalizacija – to je proces prehajanja eksplicitnega znanja v implicitno, tacitno ali skrito znanje Primer internalizacije je, ko se eksplicitno znanje, kot je aplikacija intramuskularne injekcije, zapisana v knjigi, s študijem in prakso pretvori v implicitno strokovno znanje. Primer: Iz razlage v matematični knjigi osvojimo množenje. V tem trenutku se naredi nekakšen "preklop", spoznanje. Eksplicitno znanje, kot je tehnika množenja, zapisana v matematični knjigi, se s študijem in prakso pretvori v implicitno znanje. Zadnji proces u konverziji – internalizacija – se javlja kot združitev iv sprejemanje novo-naučenega in združenega znanja. Na neki način je internalizacija zelo povezana s „učenjem na delovnem mestu“. Internalizacija pretvarja ali integrira in/ ali posameznikove izkušnje in znanje v individualne mentalne modele. Ko je znanje enkrat internalizirano, novo znanje tako koristijo zaposleni z tem da ga širijo, dodajajo in postavljajo v nove okvire v okviru svojega dosedanjega izkustvenega znanja. Internalizacija pomeni razumevanje eksplicitnega znanja. To se zgodi kadar se eksplicitno znanje transformira v izkustveno znanje in postane del posameznikove osnovne informacije.   SPIRALA ZNANJA   Za boljše razumevanje navedimo primer spirale znanja v geologiji : Ko geolog prebere članek v strokovnem časopisu, pridobi novo tacitno znanje. Izvede se internalizacija na ravni posameznika. O temi razpravlja s sodelavcem. Izvajata torej socializacijo v skupini, ki tokrat šteje dva člana. Pripravita predlog in ga predstavita v organizaciji. Torej naredita eksternalizacijo na ravni organizacije. Podjetju se zdi predlog zanimiv in v okviru podjetja podatke preoblikujejo v grafe, zemljevide in skice. Tako pridobijo novo razsežnost znanja s kombinacijo na ravni organizacije. Geologi analizirajo in predstavijo dobljene podatke. Tako dobijo novo tacitno znanje z internalizacijo v organizaciji. Razpravljajo o predstavljenih podatkih. To izvršijo s socializacijo v organizaciji. Po zaključku dva geologa predstavita zaključke kot referat na posvetovanju in o tem izide članek. Torej na medorganizacijski ravni izvedeta eksternalizacijo. Spirala se lahko nadaljuje, če kdo od poslušalcev pride do nove ideje…   V tem primeru torej pride do internalizacije novega posameznika na drugem nivoju.   Pravzaprav pri učeči se organizaciji ločimo dve dimenziji (Rant, Organizacija, 2005, št.10): učenje ljudi v organizaciji in učenje organizacije same.   Pri učenju ljudi v organizaciji gre za dvigovanje nivoja znanja posameznikov in skupin v organizaciji. Učenje organizacije pa pomeni, da znanje, ki so ga posamezniki v organizaciji osvojili, v organizaciji tudi ostane. Posameznike moramo prepričati, da svoje znanje zapišejo in prenesejo na druge. O učenju ljudi v organizaciji smo zgoraj že precej napisali. Zdaj pa še nekaj o učenju organizacije same. Težja organizacije je izkoristiti znanja v organizaciji za dosego poslovnih ciljev. Organizacija oz. njeno vodstvo mora stremeti k temu, da čimveč znanja v organizaciji ostane tudi po tem, ko posamezniki s tem znanjem organizacijo zapustijo.   To je možno, če je ustvarjeno okolje, ki spodbuja znanje in učenje in omogoča prenos znanja. V učeči se organizaciji je potrebno zagotoviti (Micklethwait, 2000; Robinss, 1997): vsrkavanje in kroženje idej, prenos znanja med člani organizacije, navdušenje za eksperimentiranje in pripravljenost na neuspeh.   Če v ta okvir vključimo spoznanja o spirali znanja, lahko trdimo, da je spirala znanja ena od dobrih rešitev za kroženje idej in prenos znanja med člani organizacije in tudi zunaj nje.   Kaj pa kaže praksa? Pogosto znanje ni dovolj cenjeno. Znanjskih delavcev v organizaciji vse prevečkrat ne štejejo za kapital, še vedno jih omejujejo pri izobraževanju in njihovih dejavnostih. (Preveč) je poudarjena kombinacija (npr. pretvarjanje zapisanih podatkov v zapisane grafe), lahko celo tako, da ostale tri stopnje spirale znanja izključuje. Internalizacija je ponavadi rezultat radovednosti posameznika ali formalnega usposabljanja.   Socializacija znanja – razpravljanje o pridobljenem znanju, je (pre)redka. Zunaj organizacije pa je pogosto celo nezaželena zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti. Praksa pogosto temelji na nadaljevanju dela po zaključenem projektu. Dokumentiranje rezultatov je manj pomembno. Posledica tega pa je, da je novo znanje redko eksternalizirano. Tako postane drugim pogosto nedostopno, s časom ga precej pozabijo celo avtor in sodelujoči. Uravnotežena spirala znanja je ključ za produktivno znanjsko delo. Potrebno je uravnovesiti prispevek posameznikovega implicitnega znanja s kombiniranjem (K).   Potrebno je torej rezultate predstaviti v novi obliki, npr. z grafom. Tako nastane novo znanje, pomembno za podjetje oz. za skupino, v okviru katere znanjski delavec deluje. To novo znanje je potrebno uporabiti za povečanje strokovnega znanja posameznika, torej izvesti internalizacijo (I). Znanje mora biti eksternalizirano (E) (t.j. zapisano). Za učinkovitost spirale znanja pa je potrebno, da se mnenja izmenjujejo, torej, da se izvaja socializacija (S).   KAKO ZNANJA DELITI IN PRENAŠATI   Najprej moramo razumeti katero znanje zajamemo in ga delimo. Tiho znanje – ki je bilo pridobljeno z leti izkušenj – je najtežje prepoznati in ga zajeti. To je znanje – npr. kam je potrebno pritisniti, da bo kopirni stroj naredil kopijo, katera oseba v drugem oddelku ja najbolj vešča v določenem delu, ki ga potrebujete. Zaposleni kaj hitro sami ugotovijo, katera tiha znanja potrebujejo pri svojem delu.   Naslednji korak je, da ugotovite kateri način zbiranja tihega znanja ustreza vaši skupini. Nekatera podjetja ustvarijo interne »rumene strani«, ki vsebujejo zaposlene ter njihova znanja. Druga podjetja zbirajo bazo podatkov z najboljšimi postopki. Spet tretja napišejo zbornike, ki strnejo ugotovitve iz projektov. Vendar deljenje informacij ni samo baza podatkov, posnetki z intervjuji zaposlenih ali druge zbirke informacij. Znanje bi moralo prinesti povečano efektivnost in učinkovitost pri delu in rezultatih. »Namen učenja ni samo znanje, temveč akcija«!   Procesi za deljenje znanja lahko tudi vsebujejo medsebojno interakcijo kot sledenje, skupinsko reševanje problemov, mentorstvo, učni laboratoriji, navzkrižno usposabljanje, družabne dejavnosti za zaposlene ter skupni sestanki in srečanja.   Pričakujte začetni odpor sodelavcev in  začnite s malimi koraki. Deljenje znanja je najbolje začeti v majhnih skupinah, tako da lahko ugotovimo kaj deluje najbolje. Ta metoda nam omogoči, da proces ugotavljanja kako najbolje izvesti deljenje znanja postavimo v obvladljivo okolje. Majhne skupine so prav tako dober začetke saj deljenje znanja večinoma zahteva spremembo kulture zaposlenih. Organizacije po novem zahteva deljenje informacij namesto individualnega nadzora ter procesiranja informacij. Nove načine obnašanja, ki podpirajo deljenje informacij je najlažje opaziti v manjših skupinah.   Bodite pripravljeni na odpor in imejte pripravljenih par načinov, kako se pozitivno spopasti s pomisleki. Do nasprotovanja pride zaradi neznanega, saj spremembe zahtevajo od posameznika da naredi več, brez pričakovanja na takojšne rezultate. »Izumljamo toplo vodo«, »Mi tega nismo naredili in ga nočemo uporabljati«, »tega ne potrebujemo« je samo par besed, ki jih boste slišali s strani odpornikov.   Pomanjkanje sistema za deljenje znanja, ter skupnosti v katerih se deli, bo prav tako izzvalo odpor dokler ti sistemi ne bodo dodelani ter začeli prinašati prve spremembe in rezultatov. Za premagovanje ovir pri deljenju-prenosu znanja je potrebno začeti z malim in šele nato graditi veliko. Vodje morajo vedno iskati priložnosti za efektivno planiranje, razumeti potrebe, vsem sporočiti uspehe ter biti pripravljeni investirati svoje znanje in moč za dolgo pot.   Mirjana Ivanuša-Bezjak   Članek je bil izvirno objavljen v reviji Denar.

preberi več

Adecco (slovenska) kadrovska napoved za leto 2018

14.01.2018

Adecco (slovenska) kadrovska napoved za leto 2018 Adecco H.R. kadrovsko svetovanje d.o.o. je del velike mednarodne skupine Adecco SA, vodilnega svetovnega podjetja za upravljanje storitev na področju zaposlovanja in upravljanja s človeškimi viri. Na osnovi trendov in rezultatov ponudbe in povpraševanja so naredili kadrovsko napoved. Trg dela v letu 2017 Na trgu dela je letos odjeknila prava eksplozija zaposlovanja in to je bilo prvo leto, ko so se delodajalci soočili z občutnim pomanjkanjem delovne sile. Trend na trgu dela se je povsem obrnil in po dolgem času imajo možnost izbire kandidati, saj beležimo rekordno nizko nezaposlenost, v višini 6,3 % (vir SURS). Letošnja izjemna gospodarska rast v višini 4,5 % je temeljila na vseh treh komponentah: izvozu, investicijah in potrošnji. Še leto poprej je rast temeljila predvsem na podjetjih, usmerjenih v izvoz. Tudi letos je stopnja rasti izvoza nad 10 % in nič ne kaže, da bo pojenjalo. Izboljšala se je tudi struktura industrije – bolj napredni del industrije raste hitreje in ima boljšo učinkovitost, še vedno pa je pod evropskim povprečjem. Zaposlovanje se je povečevalo v skoraj vseh panogah. Podjetja so za strokovna in vodstvena delovna mesta iskala predvsem prodajne predstavnike za vsa področja, strokovne sodelavce v farmaciji, elektrotehnike, strojne tehnologe, informacijske tehnologe, računovodje. Med številčno najbolj iskanimi poklici so bili delavci za preprosta dela v proizvodnji, vozniki, varilci, skladiščniki, prodajalci, orodjarji, gradbeni delavci, čistilci, strugarji, natakarji in kuharji. Posebnost slovenskega trga je pomanjkanje kadrov za poklicna dela. Kot že v preteklih letih, so bili deficitarni kadri med drugim gostinski delavci, strojni tehniki, elektrotehniki, krovci, orodjarji, varilci. slika.Miro Smrekar, direktor Adecco Slovenija Zaradi pomanjkanja proizvodnih delavcev podjetja poleg prekvalifikacije zaposlenih raziskujejo možnosti uvedbe robotizacije. Pri tem so najbolj napredna podjetja v avtomobilski panogi in farmacevtska podjetja. Predvsem podjetja v avtomobilski panogi, ki imajo težave z izpolnjevanjem naročil zaradi pomanjkanja delovne sile, bodo največ vlagala v robotizacijo proizvodnje. Podjetja v ostalih panogah pa bodo neizogibno sledila čez nekaj let. Podjetja se bodo morala povezovati in skupaj iskati primere dobrih praks, da bo to mogoče, pa se bo morala dvigniti stopnja profesionalnega zaupanja. Konkurenca podjetjem v boju za kadre so še vedno tudi podjetja v Avstriji, ki so blizu Sloveniji, hkrati pa lahko ponudijo boljše pogoje dela. Opazili smo, da so letos iskali predvsem IT strokovnjake. Povečalo se je tudi število priložnosti za digitalne marketinške strokovnjake. Podjetja so klasične marketinške strokovnjake iskala predvsem sama, strokovnjake na digitalnem področju pa so težje našla, saj je to še deloma novo področje in podjetja še ne vedo, kakšna so pričakovanja. Še vedno pa težje dobijo priložnost iskalci zaposlitve z družboslovno izobrazbo, brez digitalnih veščin. Možnost za zaposlitev si lahko povečajo, tako da sledijo potrebam podjetij in pridobivajo aktualne veščine. Kljub nagli rasti zaposlovanja rast plač še vedno ostaja zmerna in krepko zaostaja za rastjo zaposlovanja. VLOGA KADROVSKIH AGENCIJ Podjetja se morajo vedno bolj posvečati odnosu s kandidati. Na tem področju se povečuje vloga kadrovskih agencij, saj so povezovalni člen med kandidati in podjetji. Prenašajo informacije, pojasnjujejo pričakovanja obeh strani in tudi vedno bolj delujejo kot mediator. Podjetjem predstavljajo stanje na trgu dela in pričakovanja kandidatov, da lahko pripravijo konkurenčno ponudbo. Velik del aktivnosti kadrovskih agencij bo usmerjen na razumevanje kandidatov in njihovih potreb ter jih znati predstaviti delodajalcem. Kadrovske agencije se v proces zaposlovanja vključujejo kot pogajalci. Osveščajo podjetja in kandidate o trendih na trgu dela, jih ozaveščajo, usklajujejo pričakovanja in na ta način povezujejo. VEDNO VEČJI POMEN ODNOSOV V PODJETJU Kandidati in podjetja se zelo dolgo dogovarjajo, preden končno sklenejo sodelovanje, velikokrat pa do  dogovora sploh ne pride, saj si kandidati izpogajajo boljše pogoje drugje. Ljudje so odprti za menjavo službe in nimajo potrpljenja, da bi ostali, če so v podjetju nezadovoljni. Zato tudi hkrati niso pripravljeni pod vsakimi pogoji sprejeti ponudbe za delo. Ne gledajo samo na plačilo, pomembni so jim tudi dobri delovni pogoji, odnosi med zaposlenimi in ugled podjetja. Več ljudi si tudi upa iti na svojo pot in samostojno ponujati svoje storitve izven okvira podjetij in korporacij. V tej situaciji se morajo podjetja predstaviti in prepričati kandidata. Zaradi vedno večjega pomanjkanja kandidatov morajo podjetja sklepati kompromise – da popustijo pri pričakovanjih glede znanj in izkušenj ter se odločijo za kandidata, ki ga bodo še učili in razvijali, in s katerim bodo aktivno gradili odnos. Ksenija Štrekelj, direktorica Iskanja in selekcije: »Ključno vlogo pri privabljanju najboljših kadrov prevzema ugled podjetja, česar se podjetja vedno bolj zavedajo in vlagajo v grajenje blagovne znamke delodajalca. To področje bo strateška prioriteta vodstva, kadrovske službe in marketinga. Poleg organiziranih aktivnosti za spodbujanje ugleda, pa so odločilna vsakodnevna dejanja in odnos v podjetju. Zaposleni povedo, s čim niso zadovoljni v podjetju, glas od ust do ust pa je pomemben pri odločitvi kandidatov. Tudi potem, ko podjetje privabi želenega kandidata, mora skrbeti, da ostane zadovoljen in še naprej skrbeti za njegovo dobro počutje.«   NOVA SITUACIJA NA TRGU DELA UTRJUJE -POMEN DOBRIH KADROVSKIH PRAKS V PODJETJU Leto 2017 je bilo leto sprememb. Zaradi pozitivnih učinkov se podjetja prilagajajo tudi s poslovnega vidika, pregledujejo svoje poslovanje in se morajo več ukvarjati s tem, kako postati zanimiva za trg kadrov. Blagovna znamka delodajalca Podjetja bodo morala več vlagati v svoj ugled. Poglabljati se bodo morala v interese ljudi in prilagajati ponudbe kandidatom – ponuditi bodo morala tiste ugodnosti, ki so pomembne za kandidata, na primer nagrade, dopust ali zavarovanje. Upravljanje odnosov Za podjetja bo vedno bolj pomembne povratne informacije kandidatov in sodelavcev. Vodstvo in zaposleni bodo iskali načine, kako se pogovarjati in razumeti. Razvoj vodenja Vodenje z avtoriteto v trenutni situaciji na trgu dela ni več primerno. Vedno bolj se razvija avtentično vodenje, kjer je poudarek na enakopravnosti, vodja je na enaki ravni z ostalimi sodelavci, njegova vloga pa je, da jih usmerja in jim pomaga, da se razvijajo. Nove organizacijske kulture V podjetjih je vedno manj hierarhije, organizacijske strukture so vedno bolj ploščate. Uvajanje novih zaposlenih (Onboarding) Podjetja se vedno bolj posvečajo uvajanju novih sodelavcev v tim. Med orodji so paketi dobrodošlice, ki ne vključujejo le osnovne delovne opreme, sprejem na prvi delovni dan, vse to pa tudi prikazujejo na družbenih omrežjih. Razvijajo sistem mentorstev in “spremljevalcev” na delovnem mestu. Prvih nekaj mesecev je ključnih za odločitev novega zaposlenega, ali bo ostal v podjetju ali iskal novo okolje. To pa za podjetje pomeni tudi velik finančni učinek, saj mora vložiti v uvajanje, izobraževanje in iskanje novega sodelavca.   Večji pomen kadrovske funkcije Na splošno bo imela kadrovska služba vedno večji pomen v podjetju. Za uspeh podjetja bodo vedno bolj pomembni odnosi. Kadrovska služba bo morala spremljati organizacijsko klimo in tudi določiti ukrepe, kako spodbuditi pripadnost ljudi. Kako spretno bo vodstvo pri upravljanju odnosov s sodelavci, bo vedno bolj ključno za uspeh podjetja. Prepoznavanje kompetenc Za konkurenčnost podjetij bo ključno, kako hitro bodo znala prepoznati kompetence, ki bodo potrebne v prihodnosti, in tudi izobraziti svoje sodelavce. POMANJKANJE DELOVNE SILE Podjetja so se letos soočala z izzivom, kako najti primerne sodelavce, čez deset let pa bo izziv, kako najti dovolj sodelavcev. Čeprav je vedno večje  povpraševanje na trgu dela, so podjetja letos še lahkoizbirala, v prihodnje pa nam preti veliko pomanjkanje kandidatov in s tem aktivne delovne sile. Napoved UMAR-ja je namreč, da bo čez deset let v Sloveniji približno 127.000 manj prebivalcev. Zato bodo potrebni ukrepi odpiranja mej tuji delovni sili in podaljševanje delovne dobe s spodbudami za starejše. Ključno vlogo pri privabljanju najboljših kadrov prevzema ugled podjetja. BOJ ZA TALENTE Adecco je v sodelovanju z INSEAD, vodilno poslovno izobraževalno ustanovo na svetu, in Capital Leadership Institute of Singapore (HCLI) objavil rezultate letne raziskave Globalni indeks konkurenčnosti talentov (GTCI) 2017, ki meri, kako države ustvarjajo, privabljajo in zadržujejo talente, ter zagotavlja vir za odločanje o strateškem razvoju za spodbujanje konkurenčnosti talentov. Slovenija se med 118 državami uvršča na relativno visoko 27. mesto, hkrati pa je med 15 najboljšimi državami glede poklicnih in strokovnih sposobnosti kandidatov. Težave se kažejo pri privabljanju talentov iz tujine in ustvarjanju spodbudnega okolja, ki bi vabilo talente iz vsega sveta in naše ne sililo, da iščejo izzive zunaj. Raziskava posamezne države na lestvico razvršča na podlagi štirih parametrov: Pripravljenost izobraževalnega sistema merijo štirje kazalniki: kakovost osnovne pismenosti in matematičnih veščin, uporaba tehnologije za izobraževalne namene, dostop do možnosti vseživljenjskega izobraževanja in ustreznost izobraževalnega sistema za potrebe gospodarstva. Pripravljenost zaposlitvenega sistema, ključno z njegovim sestavnim delom socialne varnosti, merijo trije kazalniki: fleksibilnost trga dela (enostavno najemanje in odpuščanje), dostop do trdne varnostne mreže ter moč sodelovanja med delavci in delodajalci. Povezanost zainteresiranih strani meri en kazalnik: odnosi med poslovnimi subjekti in vlado. Potreba po prilagodljivem neprekinjenem izobraževanju, pri katerem je uporabljeno kombinirano učenje, ki prepleta spletne učne platforme z usposabljanjem v učilnici, na primer zahteva, da poslovni subjekti, predavatelji ter izobraževalne in javne ustanove tesno sodelujejo pri zasnovi in certificiranju. Četrti atribut meri raven tehnoloških kompetenc, sestavlja pa ga sedem kazalnikov razširjenosti praks v zvezi s trenutno tehnologijo: uporaba dela v virtualnem okolju (npr. dela na daljavo, dela od doma), uporaba V Sloveniji na področju talentov obstajata dva velika izziva: izobraževalna in zaposlovalna politika, v katerih se odražajo spremembe v organizaciji, modelih dela in veščinah, ki se pojavljajo v gospodarstvu 21. stoletja. Brez povezanosti zainteresiranih strani pa nobena reforma ne bo uspešna. V zvezi s  pripravljenostjo talentov na tehnologijo Slovenija kaže nasprotujočo si uspešnost - v smislu svojega izobraževalnega sistema zaseda visoko mesto, vendar pa kaže nizko raven pripravljenosti pri zaposlitveni politiki, politiki zaščite in povezanosti zainteresiranih strani. Za našo tehnološko kompetenco je značilna mešana raven pripravljenosti, ki jo je mogoče izboljšati s spodbujanjem sodelovanja med podjetji in spodbujanjem podjetniškega duha. Vir: Adecco

preberi več

Rudarjenje (mining) različnih kriptovalut in njihova uporaba…samo za pogumne!

Kripto valuta je sredstvo za zamenjavo, kot so običajne valute: USD, EUR, ..Vendar so le-te namenjene za izmenjavo digitalnih informacij s postopkom, ki ga omogočajo nekatera načela kriptografije. Kriptografija se uporablja za zavarovanje transakcij in nadzor nad ustvarjanjem novih kovancev. Kripto valute uporabljajo decentralizirano kontrolo v nasprotju z centraliziranimi elektronskimi denarja / centraliziranimi bančnimi sistemi. Decentralizirana kontrola je povezana z uporabo podatkovne baze transakcijske verige bitcoinov v vlogi porazdeljene knjige. Kriptovaluto poenostavljeno opišemo kot digitalno valuto, torej denar, ki nima materializirane oblike in ga ne regulirajo finančne institucije. Sedanje kriptovalute temeljijo na različnih sistemih kriptografije in imajo različne cilje – sexcoin je, na primer, namenjen predvsem zasebnemu plačevanju spletnih vsebin za odrasle, medtem ko se bitcoin vse bolj uveljavlja kot valuta za splošno vsakdanjo uporabo. Glede na veliko rast uporabe kriptovalut in vse hitrejši razvoj tehnologije se tako povsem utemeljeno postavlja vprašanje, ali bodo kriptovalute izrinile »običajne« valute in kdaj. Kriptovalute so posebne digitalne valute, ki po mnenju marsikaterega finančnega strokovnjaka predstavljajo valuto prihodnosti, brez katere si kmalu ne bomo znali več predstavljati finančnega poslovanja in nakupovanja. Povpraševanje  po različnih kriptovautah je vedno večje. Zato se povečuje tudi potreba po tako imenovanem »rudarjenju« kriptovalut. Za razliko od običajnih valut, nad katerimi bdijo banke in druge finančne institucije, kriptovalute nastajajo s pomočjo procesa, ki mu pravimo spletno rudarjenje (angleško: mining), zato niso izpostavljene inflaciji. Rudarjenje pa ni namenjeno le ustvarjanju novih kriptovalut, temveč tudi beleženju, nadzorovanju in potrjevanju transakcij.   Proces ustvarjanja kripto kovancev s posebnimi računalniškimi stroji imenujemo rudarjenje kovancev. Število kriptovalut v obtoku se povečuje s postopkom, ki mu rečemo rudarjenje. Tisti računalnik, ki zmaga z najbolj zapletenim algoritmom potrditve izvedenih transakcij prodaj in nakupov kriptovalut, je za svoje delo nagrajen z novo izdano kriptovaluto. Ampak rudarjenje nima prav nobene skupne točke z ustvarjanjem ali pridobivanjem nove rude, kot je zlato. V računovodskem pogledu gre za opravljanje stotitev. Svojega »rudarja kriptvalut« imate lahko kar doma Običajni rudarski računalniki so sestavljeni iz večjega števila grafičnih kartic. Več grafičnih kartic kot imate, bolj ste konkurenčni na ''trgu''. Takšen rudar zahteva konstantni nadzor nad delovanjem, potrebno je posodabljati programsko opremo, s katero je vključen v omrežje, zagotoviti mu je potrebno dovolj energije, itd. Na prvo žogo se sliši zelo zahtevno, mar ne? V ta namen obstaja v Sloveniji nekaj podjetij, ki poskrbijo za vse te stvari namesto vas.  Podjetja vam ponudijo celotno storitev nakupa strojne opreme, postavitev rudarja, prostor za rudarjenje in nadzor nad celotnim procesom. Ker je rudarjenje energetsko zelo intenzivno, se pri temu procesu sproščajo velike količine toplote, za katero je potrebno poskrbeti, drugače se vam lahko grafična kartica preprosto zakuri. In to je le eden od primerov, kjer vam lahko takšna podjetja pomagajo in vam s tem zagotavlja konstanti dohodek, skrb pa prestavi nase. Tudi postopek garancije, če se strojno opremo karkoli zgodi. ''Kripto kovanci si virtualne valute, ki jih lahko kadar koli spremenimo v evre. Najbolj znana virtualna valuta je Bitcoin, trenutno pa obstajajo že tudi številne druge virtualne valute''. Podjetje izplača nagrado za rudarjenje v kovanci, katerega vaš stroj rudari. Pred tem si seveda pokrijejo svoje stroške. Pri trenutnih cenah kovancev ekipa ocenjuje, da se investicija pri večini kovancev povrne v približno dveh do treh mesecih. Za rudarjenje najbolj priporočajo Ethereum, ZCash in Ethereum Classic. (https://cointelegraph.si/news/rudarjenje-kriptovalut) Rudarjenje kriptovalut ni omejeno le na posamezne zagnance in entuziaste, ampak je lahko odlična poslovna priložnost tudi za širšo množico ter tudi podjetja. Vendar je pomembno, da se vsak posameznik zaveda, da je trg kriptovalut še vedno precej nestabilen oziroma volatilen, kar pomeni, da se na dnevni bazi dogajajo veliki premiki cene. V Sloveniji se je zelo povečalo zanimanje za plasiranje sredstev posameznikov in podjetij v rudarjenje, ki podjetnikom prinaša konstantni priliv in si s tem ustvarjajo denarne rezerve, ki jih pozneje lahko uporabljajo za razširitev svoje osnovne dejavnosti. Taka opcija je zelo varna, saj jim ponuja izbiro rudarjenja več 100 različnih kovancev. To se v svetu dogaja že lep čas in sedaj se tudi pri nas. Trgovanje z kriptvalutami Samo nakupovanje oziroma opravljanje transakcij s kriptovalutami je zelo enostavno – ko enkrat s pomočjo rudarjenja ali z nakupom pridobimo kriptovalute, jih shranimo v svoji posebni kriptodenarnici, ki nam omogoča, da prosto razpolagamo s svojim denarjem. Da je takšno razpolaganje tudi varno, pa poskrbi elektronski ključ, ki omogoča, da lahko do svoje kriptodenarnice dostopa le njen lastnik. Kriptovaluto lahko uporabljamo kot vsako drugo plačilno sredstvo, z njo pa lahko kupimo vedno več različnih produktov in storitev, saj se tudi podjetja zavedajo, da kriptovalute postajajo vedno bolj priljubljene, zato se jim splača poslovati z njimi oziroma omogočati plačevanje na tak način. Trgovanje z kriptovalutami pa lahko prepustimo strokovnjakom za trgovanje. Naj ta članek predstavlja osnovno informacijo o kriptovalutah. Kriptovalute so med nami in to je dejstvo. In pika.  Sedaj je na vsakem posamezniku, da se kar najbolje pouči in zbere kar največ informacij o vseh novostih, ki jih prinašajo nove oblike denarja, da se bo lahko odločil  (kot pravna ali fizična oseba). Mirjana Ivanuša-Bezjak Vodja svetovalnega centra Kriptosvet v podjetju Add mining d.o.o. Maribor Kontakt za več informacij za radovedne in pogumne: ivanusa.mirjana@gmail.com

26.12.2017

preberi več

Slovenska digitalna kripto menjalnica Bitstamp ima dnevno več kot 100.000 novih uporabnikov

Nejc Kodrič, izvršni direktor slovenske kripto menjalnice Bitstamp  je včeraj (16.12.2017)  na svojem Twitter profilu objavil, da dnevno dobivajo okoli 100.000 novih uporabnikov njihove menjalnice.   Bitstamp je borza-menjalnica, ki ima sedež v Luxemburgu. Ustanovljena je bila v Sloveniji že leta 2011. Bitsamp je ena največjih kripto menjalnic in borz, ki uporabnikom omogoča trgovanje z določenimi kriptovalutami: bitcoin, ethereum, litecoin, ripple in bitcoin-cash ter bitcoin-futures. Borza Bitstamp je doživela svoj uspeh ker je predstavljala alternativo za kupovanje Bitcoinov znotraj Evrope. Medtem ko so takrat druge borze ponudile tečaje v dolarjih je Bitstamp ponudil možnost menjave v evrih.   Iz Slovenije je bil sedež podjetja prenesen v Luxemburg leta 2016, ko so dobili dovoljenje luxemburške vlade, ki jim je omogočila legalno poslovanje znotraj Evropske Unije. Zanimivo je dejstvo, da je pred mesecem dni največja svetovna (digitalna) borza Coinbase objavila da so prvič dobili 100.000 novih koristnikov v roku 24 ur. Sedaj se s to številko lahko pohvali tudi Bitstamp. V zvezi z novo nastalo situacijo, bodo v najhitrejšem možnem času nadgradili sistem in pohitrili delovanje platforme. Ta informacija je dober indikator koliko novih uporabnikov odkriva Bitcoin in ostale kriptovalute in investira v njih. Kriptovalute nezadržno prodirajo v naše življenje in nenehno rastejo. Prav tako mediji z nenehnim pisanjem o kriptovalutah posredno dvigujejo ceno Bitcoina in ostalih kriptovalut. Leto 2018 bo definitivno leto kritpovalut.   Članek je povzet po spletnem časopisu https://crobitcoin.com/

17.12.2017

preberi več

koordinativno telo pozvalo vlado k izboljšanju delovnih pogojev

Koordinativno telo družinske medicine Slovenije je pozvalo vlado, naj zagotovi sredstva za financiranje dodatnih timov v družinski medicini in sprejme interventne ukrepe, ki bodo pripeljali zdravnike družinske medicine v vse kraje po državi. Opozorili so tudi, da je treba za vse občine objaviti mrežo ambulant družinske medicine. Preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje obolenj je mogoče le ob vzpostavitvi zaupanja med bolnikom in zdravnikom ter ob zagotovitvi zadostnega časa zapremišljeno in strokovno ustrezno odločanje, so 12.12.2107 sporočili iz koordinativnega telesa družinske medicine. Kakovostna oskrba je po njihovem prepričanju mogoča le, če ima osebni zdravnik dovolj časa za celovito obravnavo bolnikovih potreb. V vseh organizacijah družinske medicine so opozorili, da ima lahko necelovita oskrba zaradi prevelikega števila opredeljenih bolnikov negativne posledice za njihovo zdravje. Kot so zapisali, primerno število družinskih zdravnikov zniža stroške za zdravstvo, saj se zmanjša število napotitev na sekundarno raven in hospitalizacij. "Zdravniki družinske medicine v povprečju ne moremo imeti več kot 1200 opredeljenih oseb, kar preračunano pomeni ne več kot 1500 glavarinskih količnikov, če želimo, da bodo bolniki ustrezno oskrbljeni," so dodali. Poudarili so tudi, da so ukrepi, ki zdravnikom nalagajo prekomerne obremenitve, neučinkovit način reševanja krize. Takšni ukrepi po njihovih navedbah večajo tveganje za prehitre odločitve, ki so za bolnike lahko škodljive in povečujejo tveganje za nastanek napak prizdravljenju. Izpostavili so tudi sporne prakse, v katerih zdravnike razpisujejo na več delovnih mest hkrati. Tudi na takšna,kjer je potrebna brezhibna pozornost ter sprejemanje hipnih odločitev, od katerih je odvisno izboljšanje ali poslabšanje zdravstvenega stanja. Vlado so pozvali k sprotnemu zaposlovanju mladih specialistov družinske medicine, saj se samo s povečanjem števila zdravnikov družinske medicine lahko zagotovi bolnikom večja dostopnost in kakovostna obravnava. V koordinativnem telesu so tudi opozorili, da mora imeti vsaka lokalna skupnost zagotovljene vire zavzpostavitev novih timov družinske medicine. "Kakršnikoli izgovori na zakonske ovire ali politična nesoglasja so nesprejemljivi in nikakor ne smejo preprečiti razrešitve tako pomembne problematike, ki povzroča trpljenje številnih bolnikov in njihovih svojcev po vsej državi," so še sporočili. Koordinativno telo družinske medicine Slovenije sicer sestavljajo Združenje zdravnikov družinske medicine,strokovni svet in razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino, odbor pri Zdravniški zbornici Slovenije, sindikat zdravnikov družinske medicine Praktikum ter katedri družinske medicine ljubljanske in mariborske medicinske fakultete.  Vir: STA

16.12.2017

preberi več

Podjetje Apple je vložilo patent za uporabo blockchain tehnologije

Podjetje Apple je pred kratkim začelo z postopkom patentiranja procesa, ki bo uporabil blockchain tehnologijo v okviru potencialnega sistema za kreiranje in verifikacijo digitalnega zapisa o času izvedbe določene operacije. V vlogi, ki jebila 7.12.2017 izdana s strani Ameriškega urada za patente in blagovne znamke - Apple podrobno opisuje program, ki lahko potrjuje časovne žige tako, da združuje vidike tehnologije blockchain z orodji javne ključne infrastrukture (PKI). Zadevni primer uporabe vključuje vezavo informacij na določeno transakcijo na bloki, ki določi stanje teh podatkov v določenem trenutku. Če se te informacije spremenijo, se lahko ustvarijo dodatne transakcije, ki podrobno spreminjajo podatke. Aplikacija Apple opisuje tri možne načine za določanje časovnih žigov, pri čemer je eden od teh scenarijev osredotočen na platformo blockchain. Program bo ustvarjal blok, ki vsebuje časovni žig, pri čemer se vsak kasnejši blok dodaja, ker rudarji preverijo vsako transakcijo, izvedeno na verigi. Ta sistem je del tega, kar Apple imenuje "multi-check arhitekturo", kar pomeni, da bi drugi sistem potrdil časovni žig potem, ko je bil blok ustvarjen, vendar preden se ga doda v verigo. Prednost uporabe decentralizirane knjigovodske knjige (blockchaina) za shranjevanje časovnih žigov ima dvojno pomen. Ne samo, da se lahko pravočasno vzdržuje trajno, ampak navaja tudi mrežo, ki je zaščitena pred korupcijo, če zlonamerni akterji ogrožajo posamezno vozlišče.  Blockchain tehnologija je na pohodu v vseh panogah in nihče več je ne more ustaviti.  Članek je povzet po spletni strani cointelegraph.  Mirjana Ivanuša-Bezjak

16.12.2017

preberi več

Praznovanje rojstnega dne japonskega cesarja (v Sloveniji)

Dogodek na katerega so vabljeni redki z ekskluzivnim vabilom in se ga z veliko častjo udeležiš. Če si le malo spreten, spoznaš veliko novih, zanimivih osebnosti, prav tako pa lahko srečaš kar nekaj znancev in z njimi proslaviš ob tej svečanosti. Praznovanje, ki poteka vsako leto v Ljubljani v čast Njegovi Visokosti, Cesarju Japonske – to je gospod Akihito, ki je glava cesarske družine in po tradiciji vodja države, kar pa je le simbolična funkcija, o kateri bomo govorili malenkost kasneje. Dogodek organizira Slovenska Japonska ambasada v čast Cesarju, ki pa se dogodka žal ni uspel udeležiti.    Nekaj besed o zanimivi funkciji Cesarja na Japonskem:   Zgodovinski zapiski govorijo o Cesarju že v 7. stoletju našega štetja, med tem ko tradicionalni viri navajajo prvega Cesarja Jimmu, ki bi naj bil potomec boginje Sonca Amaterasu že v 7. stoletju pred Kristusom. Cesarjeva funkcija se je v 12. stoletju z ustanovitvijo Šogunata bistveno spremenila - Šoguni so prevzeli oblast, cesarja pa priznali kot simbol, ki jim daje moč. Redko se je zgodilo, da je bil Cesar udeležen vojskovanja, kot smo to vajeni v zahodnem svetu. Lahko pa bi ga enačili s funkcijo predsednika države, ki nima moči odločanja in izvrševanja kot jo ima predsednik vlade. Gospod Akihito je edina živeča oseba na svetu, ki ima priznan angleški naziv »Emperor«, v prevodu - Cesar.   Sedaj pa se vrnimo na dogodek in kako je potekal. Že ob sprejemu v loži je bilo čutiti Japonsko preciznost – sprejem ob pregledu vabil, vsak je dobil značko z japonsko-slovenskim motivom, za jakne in plašče je skrbelo prijazno osebje v garderobi. Na vsakem koraku je bilo moč opaziti varnostnike, ki so z budnim očesom spremljali ves dogodek, počutil si se res varno. Ob samem vstopu v prostor, kjer se je odvijala proslava je vsakogar pričakala, rokovala in se zahvalila za obisk japonska delegacija. Prostor je bil opremljen z mizami, kjer so se družili in kasneje tudi v miru kaj pojedli. Po sprejemu vseh gostov se je začel uradni del – gospod veleposlanik Keiji Fukuda je imel slavnostni govor v čast Cesarju, predstavil Japonsko, govoril je o njenem neverjetnem napredku, zahvalil se je vsem navzočim in tudi tistim, ki so kakor koli povezani s proslavo. Na koncu je vse povabil, da preizkusimo japonsko klinariko, da obiščemo manjši sejem, ki so ga pripravili – različna orodja, robotika, avtomobili, fotografija, itd. Moram priznati, da je bilo nadvse okusno, kar koli sem pojedel ali spil – sushi, yaksioba, tempura, sake. Imeli so tudi nabor kakovostnih slovenskih vin, prav tako je bil odprt bife, tako da je lahko vsak zbral, kar je želel. Ob vsem tem nas je spremljala tradicionalna živa glasba. Dolžina dogodka ni presegala treh ur in vse je bilo perfektno organizirano.   Seveda smo tudi mi navezali ogromno novih stikov, uživali v japonskem gostoljubju, za katerega sem prepričan da ni enakega pod Soncem in se še enkrat zahvaljujemo Japonski ambasadi za vabilo in darilo, ki smo ga prejeli po dogodku – koledar ikeban petih različnih šol in želimo vse dobro Cesarju Akihitu še na mnogo let in upamo, da bomo tudi v prihodnje sodelovali še na mnogih prihajajočih projektih. Kampai! Nazdravje!   Arigatou Gozaimashita (najlepša hvala)   Sebastijan Sekol Predsednik Komei Jyuku iaijutsu Slovenija  

15.12.2017

preberi več

Tehnologija

Kvarkadabra – časopis za tolmačenje znanosti deluje že 20 let

23.11.2017

Kako zgraditi možgane? Zgodbe o denarju. Kako je Lise Meitner razcepila atom? Slikanje z magnetno resonanco. To je samo nekaj naslovov zanimivih zgodb, ki se skrivajo za nenavadnim imenom portala Kvarkadabra. »Kvarkadabra (http://www.kvarkadabra.net/) verjame v čar znanosti. Povedati vam hočemo, da naravoslovna znanost ni skrivna umetnost, dostopna le redkim posvečenim. Je spoznavanje narave, ki nam je vselej blizu in jo vsi živimo, zato, menimo, jo vsi lahko razumemo. Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo, hočejo razumeti njegov smisel. Na naših straneh na svetovnem spletu ne podučujemo, temveč pripovedujemo: zgodbo o nastanku znanosti, o ljudeh, ki so jo ustvarjali, o naravnih pojavih in o zakonitostih, po katerih se ti godijo.« Že od samega začetka smo poleg študentov in študentk fizike pri Kvarkadabri sodelovali tudi študenti filozofije in biologije (v desetih letih, ki so minila od takrat, smo člani Kvarkadabre že srečno doštudirali, večina nas je tudi že doktorirala, nekateri pa smo morda tudi že malo plešasti). Ob druženju in debatah se je delovanje Kvarkadabre seveda kmalu razširilo. Začeli smo pripravljati poljudna predavanja za najširše občinstvo najprej v klubu ŠKUC v Ljubljani in nato še v Hiši eksperimentov, sodelovali smo pri nastajanju televizijskih oddaj, hkrati pa smo vseskozi na spletnih straneh odgovarjali na vprašanja naših radovednih bralcev. Ste se kdaj vprašali, kako je nastalo vesolje, ali je mogoče potovati skozi čas, kako deluje sluh, kako nastane strela, od kod energija za plimske elektrarne? Ste kdaj to celo koga vprašali ali brali o tem, pa odgovora vseeno niste našli ali pa ste ga in ga niste najbolje razumeli? Odgovor na vsa ta in še marsikatera druga vprašanja se glasi Kvarkadabra! Knjiga Kvarkadabra v kuhinji : znanstvene razlage kuhanja in prehrane vam bo kuhinjo in kuhanje prikaza v popolnoma novi luči.  .........."Kuhinja je prostor, v katerem stereotipno kraljujeta kralj in kraljica: kralj je uglajen francoski kuhar z belim predpasnikom in visokim belim klobukom, kraljica pa je prijazna gospodinja s pisanim predpasnikom in ruto na glavi. Pa vendar je lahko to prav zanimiv prostor tudi za znanstvenike in vse ostale radovedneže, ki bodo v vsakem živilu in vsaki jedi ter v mešanju in pečenju ali drugih postopkih in navadah videli fizikalno-kemijsko-biološke procese ali pa družbene pojave. Zato je povsem razumljivo, da je kuharsko dogajanje premamilo tudi Kvarkadabro, da je vstopila v kuhinjo, se dobro razgledala in tudi sama malo poprijela za kuhalnico.  Kvarkadabra poroča, kaj je videla, raziskala in preizkusila. V knjigi boste našli odgovore na vprašanja, ki vas morda že od nekdaj zanimajo, pa tudi na vprašanja, ki si jih še niti zastavili niste. Verjetno ste se že spraševali, kako se izmeri kaloričnost hrane, kako deluje ekonom lonec in zakaj pri rezanju čebule jokamo. Večina pa najbrž še ni slišala za na Balkanu priljubljeno pijačo z imenom boza ter za to, da je lahko luknja v želodcu tudi uporabna stvar. Pri nekaterih sestavkih so opisani tudi recepti za izvedbo poskusov in navodila za izdelavo jedi. Želimo, da bi se s knjigo zabavali, se kaj naučili, predvsem pa upamo, da bo koga navdušila za lastno eksperimentiranje".................... Dogodek Zagovor vrednot znanosti – pogovor ob 20-letnici Kvarkadabre bo v ponedeljek 27.11.2017 ob  19 uri v prostorih  ZRC SAZU (https://www.facebook.com/events/181442875768904/)   Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Človeška posadka je na Mednarodni vesoljski postaji že 17 let

2.11.2017

Mednarodna vesoljska postaja (tričrkovna kratica MVP) (angleško International Space Station (ISS), rusko Междунаро́дная косми́ческая ста́нция (МКС)) je skupni projekt šestih vesoljskih agencij ZDA, Rusije, Japonske, Kanade, Brazilije in Evropske unije. Postaja se nahaja na tirnici okoli Zemlje na višini približno 360 km, tirnici, ki se ji običajno reče nizka Zemljina tirnica. Njena dejanska nadmorska višina se spreminja za nekaj kilometrov zaradi atmosferskega upora sredstva in uskladitve (dviganja) višine. Postaja dnevno izgubi na višini od 65 do 100 m, zato je potrebno vzdrževati orbito s pomočjo raket. Njena orbitalna perioda je približno 92 minut. Do sedaj je naredila več kot 86.500 obhodov od izstrelitve modula Zarja 20. novembra 1998. Tirna hitrost je 7,66 kilometrov na sekundo (27.600 km/h; 17.100 mph). MVP je podrla je tudi rekord veosljske postaje Mir z najdaljšim človeškim bivanjem v eni postaji in sicer 13 let in se še nadaljuje. MVP v mnogočem predstavlja združitev prejšnjih načrtovanih neodvisnih vesoljskih postaj: ruske Mir 2, ameriške Freedom/Alpha in predvidenih modulov, evropskega Kolumba in japonskega Eksperimentalnega modula Kibō (希望, Upanje). Bilo je nekaj predlogov, da bi postajo imenovali po Hermanu Potočniku Noordungu, vendar ni prišlo do tega. Postajo v glavnem oskrbujejo plovila Sojuz izpeljanke TMA, Progress in Nasin raketoplan, ki pa trenutno ne obratuje več. Prva stalna človeška posadka se je naselila 2. novembra 2000. Trenutno lahko v njej prebiva šest ljudi. Vse dosedanje stalne posadke so bile ruske in ameriške, drugače pa je postajo obiskalo več vesoljcev iz 15 različnih držav in tudi prvi vesoljski turisti. Postajo se lahko vidi z Zemlje s prostim očesom[1] Financiranje je zagotovljeno do leta 2024, možno je delovanje tudi do leta 2028.   MVP služi za preučevanje učinka mikrogravitacije, kozmičnega sevanja  in drugih vesoljskih pojavov, ki vplivajo na organizme. Študije bodo pokazale dolgoročne vplive na daljše človeško bivanje v vesolju, npr. pri kolonizaciji vesolja. Preučuje se tudi astronomija, astrobiologija, vesoljsko vreme, medicina, fizični pojavi, temna snov in temna energija. Pogled iz postaje na Zemljo (kot ga vidijo astronavti) si lahko ogledate na spletni strani https://eol.jsc.nasa.gov/ESRS/HDEV/.   Na spletni strani - https://www.nasa.gov/mission_pages/station/main/index.html boste lahko dnevno spremljali dogodke na postaji. Pred šestimi dnevi se je z astronavti po satelitski povezavi pogovarjal papež Frančišek. Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Edina gimnazija na svetu, ki ima dva Nobelova nagrajenca in kar 37 akademikov se nahaja v Osijeku

20.10.2017

Gimnazija Osijek (Hrvaška) je edina na svetu, katere dva dijaka sta dobila Nobelovo nagrado. Kemika Lavoslav Ružička in Vladimir Prelog- oba sta bila tudi častna člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Oba kemika sta živela in delala v Švici. V Švici podeljujejo "Ružička" za mlade znanstvenike ki delajo v Švici. Vladimir Prelog je bil štipendist Hrvaškega kulturnega društva,  v njegovo čast so ustanovili  fond za štipendiranje mladih, ki nosi njegovo ime. Med rednimi člani omenjene hrvaške akademije znanosti je kar 37 dijakov in učiteljev gimnazije Osijek. Med ostalimi srednjimi šolami se lahko med svojimi dijaki kot dobitniki Nobelove nagrade za mir, pohvalita še gospodarska šola v Budimpešti in tehnična šola v Belgiji. Več informacij na http://www.jutarnji.hr/globus/Globus-zivot/jedina-gimnazija-na-svijetu-koja-ima-dva-nobelovca-i-cak-37-akademika-nalazi-se-u-hrvatskoj/6656277/.   Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

S partnerstvom do energetske obnove

8.06.2017

Občina Črnomelj je na javnem razpisu za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin ministrstva za infrastrukturo uspela pridobiti dobrih 590 tisoč evrov nepovratnih sredstev... Več ...

preberi več

Bea Johnson: The journey free of waste starts at home

7.06.2017

Bea Johnson swapped Provence in France, where she grew up, for life in sunny California. Many years ago, she turned the everyday life of her family upside-down. Today, together with her husband Scott and two teenage boys, she lives a better-quality life that annually generates only a liter of garbage.

preberi več

Plugin Magazine 8: Plug in. Drive off. Enjoy. In stores now!

7.06.2017

preberi več

Letos delna energetska obnova

2.06.2017

preberi več

Avtomobilizem

Novo v Sloveniji: Suzuki Swift

9.06.2017

Suzuki od začetka junija na slovenskem trgu spet ponuja model Swift. Gre za novi, tretji rod - potem, ko je Swift postal Suzukijev svetovni avto.

preberi več

Vozili smo novega arteona!

9.06.2017

preberi več

Test: MV AgustaBrutale 800, je 'dvokolesni Ferrari' res tako nekaj posebnega?

9.06.2017

preberi več

Pot v ekskluzivnost

8.06.2017

Tretja generacija micre je s svojo obliko lovila predvsem pripadnice ženskega spola, četrta pa je postala bolj neizrazita, kot bi bila v nekakšni krizi identitete. Najnovejša pa se vrača s čisto novim, veliko bolj dinamičnim značajem. O tem, d...

preberi več

Najhitrejši gokart na svetu v 1,5 sekunde do 100 km/h!

8.06.2017

Kanadski proizvajalec lahkih električnih vozil, Daymak, je predstavil najhitrejši gokart na svetu s precej zasoljeno ceno. "Kdo ga potrebuje? Nihče. In kdo ga hoče imeti? Vsi,'' se glasi zapis na spletni strani podjetja, ki zatrjuje, da proto...

preberi več

Tesla napoveduje kompaktnega crossoverja

8.06.2017

Prav veliko o četrtem modelu v ponudbi ameriškega velikana električnih avtomobilov niso povedali, saj je še vedno v razvojni fazi. Musk je izdal, da bo model Y narejen na enaki osnovi kot težko pričakovani model 3, a ga ne bodo izdelovali v isti t...

preberi več

Krabat turizem

Bele breze in steljniki

14.11.2017

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudli ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičov, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovnskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabije in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, redijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer se trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudli ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičov, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovnskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabije in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, rejijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer s trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Legenda o mlinarju

3.11.2017

Nekoč, ko Črnomelj še ni bil mesto in ni še ni imel imena, je tam prebival bogat, vendar skopuški mlinar po imenu Stonič. Mlel je koruzo, pšenico in črni riž. Nekega dne ga je obiskala vila z Gorjancev, prelevljena v staro, bogo ženko in ga prosila za pest bele moke. Ta ji je nasul črno moko. Vila se je vrnila na Gorjance, da bi svojemu bolnemu otroku spekla pogačo in kmalu ugotovila, da jo je mlinar ukanil. Vrila se je k njemu in ga uklela: "Da bi tvoji mlinski kamni vselej črno moko mleli!". Od takrat so njegovi kamni vsako zrnje zmleli v črno moko. Od tukaj je pozneje prišlo ime ČRNOMELJ:

preberi več

Zlobna metliška grofica

3.11.2017

V časih, ko je Metlika bila še vas, je na gradu Pungart vladala zlobna grofica, ki je kmetom jemala vse pridelke. Tiste, ki so se upirali, je zapirala v ječo, kjer so jih pustili umreti od žeje in lakote. Grofica naj bi imela posebno moč in kogar je zaklela, je okamenel.  Ko so grad napadali Turki, je straži naročila, da zbudijo vse hlapce in branijo grad. Nekega dne sta stražarja zaspala in Turki so prebili v grad. Grofica ju je iz jeze zaklela in spremenila v črna krokarja, ki sta krakajoč odletela na grajski stolp. Tam sta ostala do konca svojih dni in žalostno krakala.  To je zgodba po kateri je nastal metliški grd, na keterm najdemo metliški grajski stolp in 2 črna krokarja, ki predstavljata začarana stražarja. Turški vpadi so bili v Metliki zelo pogosti. Metličani so se junaško borili in sčasoma uspeli dobiti mestne pravice. Kasneje se je po zapisih grajski stolp sesul v prah in sledi o gradu Pungartu ni bilo več nikjer. 

preberi več

Kmetijstvo

Dobra tla bodo jagodo naredila odpornejšo na izredno vreme

16.01.2018

Pridelava sladkega janeža

9.01.2018

Konj - od nekdaj pomemben za človeka

3.01.2018

Človek in konj sta se najprej »srečala« med lovom. Pred 15 tisoč leti so divje konje lovili, ker so potrebovali meso in kožuhe. Za ježo so konje uporabljali že veliko prej, preden so jih imeli kot prevozno sredstvo oziroma prvotno za vožnjo bojnih vozov in v delovne namene. Pri vojskovanju so imeli konji velik pomen. V prvi svetovni vojni je umrlo 10 milijonov ljudi ter 8 milijonov konj in mul, je zapisal Simon Butler v knjigi Vojaški konji. Konji imajo v zgodovini človeštva povsod po svetu zelo pomembno vlogo, saj so se uporabljali za vojskovanje, prevoz, trgovino in v kmetijstvu. Več o tem preberite v Kmečkem glasu

preberi več

Zgodovinski dan za slovensko čebelarstvo – 20. maj, svetovni dan čebel

20.12.2017

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je pred nekaj trenutki v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bo svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, opomnjena na pomen čebel za celotno človeštvo ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. Kot sporočajo iz kmetijskega ministrstva – današnjega zasedanja se je namreč udeležil tudi minister mag. Dejan Židan z delegacijo, v kateri je bil tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, je  resolucijo sponzoriralo 115 držav, med njimi tudi ZDA, Kanada, Kitajska, Ruska federacija, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija ter vse države članice Evropske unije. Mag. Dejan Židan, vodja projekta Svetovni dan čebel in podpredsednik Vlade Republike Slovenije, ki je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije predlagala razglasitev svetovnega dneva čebel, je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo nad uspehom, a pri tem poudaril: »Razglasitev svetovnega dne čebel razumem predvsem kot obveznost ‒ več želimo narediti za zaščito čebel in drugih opraševalcev, biti aktivnjši pri zagotavljanju biotske raznovrstnosti in zlasti uspešnejši v boju proti svetovni lakoti, pri čemer čebele in drugi opraševalci na svojih krilih nosijo pomembno breme zagotavljanja proizvodnje hrane. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so v teh letih napornega dela razumeli cilje tega projekta in ga podpirali in osebno verjeli vanj; s svojim delom in podporo ste pomagali, da smo danes dosegli ta cilj, ki se nam je pred tremi leti in pol zdel težko uresničljiv, skoraj nerealen. Če sem se pred časom v javnosti slikovito izrazil, da smo pri tem projektu na dobri poti, že 'na Kredarici', pa lahko zdaj rečem, da smo z voljo, vztrajnostjo in pridnim delom več ljudi v organih državne uprave, nevladnih organizacijah in drugih institucijah ter z osebno podporo številnih ljudi doma in po svetu priplezali na vrh Triglava. Slovenija je lahko ponosna na svoje ljudi, na svojo deželo in predvsem na čebele.«  Foto: arhiv MKGP

preberi več

Pobuda Organizaciji združenih narodov za določitev 20. maja za svetovni dan čebel

13.12.2017

V okviru prizadevanj za zaščito čebel in čebelarstva ima pomembno mesto ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Zato čebelarska zveza Slovenije ob podpori Republike Slovenije, Organizaciji združenih narodov predlaga, da 20. maj postane svetovni dan čebel.( https://www.worldbeeday.org/si/) Paviljon imenovan »Čebelji svet« (Bee World) sestavlja kupola iz šesterokotnih elementov, ki predstavljajo čebelje satnice. Celoten paviljon meri v tlorisu 6 m (premer kupole), v višino pa 3,20 m, tako, da se skozenj lahko sprehodi obiskovalec. Čebelje satnice merijo okoli 65 cm (premer) in so napolnjene z različno vsebino, ki obiskovalcu pobliže predstavi življenje čebel.   Paviljon čebelji svet bo na ogled postavljen tudi na sedežu OZN v NY ob svečano razglasitvi World Bee Day Initiative / Pobuda za svetovni dan čebel, ki bo v sredo 20.12.2017. Pomen čebel za trajnostno kmetijstvo in zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano v svetu  Čebele in ostali opraševalci so za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z opraševanjem rastlin čebele tako pripomorejo k uspešni kmetijski proizvodnji, ki zagotavlja varnost preskrbe s hrano, ter s svojimi visoko hranljivimi izdelki (med, matični mleček, cvetni prah, …) tudi hranilno varnost prebivalstva.  Podporo pobudi izraža tudi generalni direktor FAO (Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo) dr. Josè Graziano da Silva, ki je z namenom krepitve politične podpore pobudi prišel na obisk v Slovenijo... (20. in 21. maj 2016) Zakaj prav 20. maj? Na ta dan se je pred več kot 270 leti rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Bil je akademsko izobražen slikar in čebelar, prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Napisal je dve odmevni strokovni knjigi (v nemščini): leta 1771 Razpravo o rojenju čebel, pozneje pa še Popolni nauk o čebelarstvu. Obe sta prinesli v tedanje svetovno čebelarsko znanje veliko novosti in ovrgli precej tedanjih krivih naukov. Danes sta prevedeni v večino evropskih jezikov. Kot čebelar je znan po spremembi velikosti panjev in njihovi obliki, ki je omogočila skladanje panjev v blok. Ker je bil tudi izjemen slikar, je panjske končnice, to so stranice nekdanjih čebeljih panjev, tudi poslikaval s kranjskimi motivi. Na končnicah prevladujejo predvsem poslikave, slikane z oljnimi barvami, ki prikazujejo človeške slabosti, posvetne motive ter slike, ki smešijo določene poklice. Prireja medu v Sloveniji precej niha V Sloveniji se po naših podatkih ukvarja s čebelarstvom več kot 10.000 čebelarjev, ki v povprečju čebelarijo s po 16 panji čebel. Po številu čebelarjev na 1.000 prebivalcev je Slovenija s skoraj 5 čebelarji na 1.000 prebivalcev v samem vrhu držav članic EU-28. Poraba medu v Sloveniji narašča Po podatkih iz bilance medu se poraba medu v Sloveniji povečuje. Od leta 2000, ko je ocenjena poraba medu na prebivalca znašala  nekaj več kot 1 kilogram, se je v zadnjih letih povečala na približno 1,4 kilograma. Povečuje se tudi uvoz medu, saj je domača prireja medu manjša od skupne porabe. V zadnjih letih uvozimo največ medu iz Nemčije, izvažamo pa ga na Kosovo in na Japonsko. Prireja medu v Evropi Po zadnjih ocenah je v EU-28  več kot 600.000 čebelarjev. V letu 2015 so pridelali skoraj 270.000 ton medu, vendar to zagotavlja le okrog 60-odstotno samooskrbo.  Čebelar v EU-28 čebelari v povprečju s 26 panji. Največji čebelarji so v Španiji (povprečno več kot 103 panje na čebelarja),  najmanjši pa na Irskem (povprečno 5 panjev na čebelarja).   Prireja medu v svetu Na svetu se po ocenah FAO v zadnjih letih pridela več kot 1,5 milijona ton medu. V zadnjih letih se prireja medu močno povečuje predvsem v Aziji, v Evropi pa nekoliko upada. Za vsak nabrani kilogram medu obišče čebelja družina več kot 4 milijone cvetov in pri tem preleti skoraj 200.000 kilometrov (kot če bi petkrat obletela svet). Slovenske čebele so torej ob nabiranju medu v letu 2016 preletele tako razdaljo, kot če bi več kot šestmilijonkrat obkrožile zemljo.   Čebelarstvo, danes v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost, je bilo v pisni obliki prvič omenjeno v Slavi vojvodine Kranjske; tam je bilo  čebelarstva na Kranjskem tudi prvič obširneje predstavljeno. Valvazor piše, da je 'tu v deželi videti posebne hišice za čebele'.   Čebelji svet Satovje je na inovativen in tehnološko sodoben način napolnjeno z vsebinami o projektu svetovnega dne čebel     Največji poudarek je na interaktivni vsebini: s pomočjo virtualnih VR-očal bo omogočen ogled filmov iz čebeljega sveta, posnetih v tehnologiji 360°, na tabličnih računalnikih bodo najmlajši s perspektive čebele spoznavali lepote Slovenije, na vgrajenih monitorjih pa bo možen ogled različnih zanimivih posnetkov o čebelah in njihovem življenju, slovenskem čebelarstvu in Sloveniji. V paviljonu so zasajene slovenske medovite rastline, dodatna popestritev pa bodo številne atraktivne čebelje fotografije slovenskih fotografov.   Paviljon »Čebelji svet« je namenjen ozaveščanju o pomembnosti čebel in ostalih opraševalcev za trajnostno kmetijstvo, zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano v svetu – torej preprečevanje lakote ter posledično za izboljšanje kakovosti življenja vsakega posameznika. Z njim želimo v naslednjih dveh letih širši javnosti po različnih državah sveta na inovativen in tehnološko sodoben način približati projekt svetovni dan čebel oz. pomen čebel, drugih opraševalcev ter čebelarstva nasploh za prehranski sektor in varovanje okolja. Paviljon je zasnovalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Kaja Kotnik) v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, Čebelarskim muzejem Radovljica ter Uradom Vlade RS za komuniciranje. Konstrukcija je plod slovenskega znanja, tehnologije, materiala in dela. Sodelujoči pri projektu: MKGP, ČZS, UKOM, Čebelarski muzej Radovljica (ga. Tita Porenta), 1,2,3 Design, d. o. o., Ranles, d. o. o. (mizar Peter Randl), Slišišvidiš, d. o. o. (osvetlitev Radovan Batič), Arhing Studio, d. o. o. (izris konstrukcije), Humko, d. o. o. (ozelenitev), Snaut, d. o. o. (video produkcija), SiTeam, d. o. o. (produkcija igrice)   Ali ste vedeli? Kranjska čebela je slovenska avtohtona pasma čebel. Gre za eno najbolj razširjenih  pasem v svetovnem merilu. Da mora čebela za kilogram medu obiskati kar 4 milijone cvetov in preleteti štirikratno razdaljo okoli sveta. Čebele oprašujejo kar 170.000 vrst rastlin. Brez čebel ne bi bilo toliko različnih vrst sadja in zelenjave in tako lepih barv na travniku. Kranjska čebela (ali kranjska sivka) je avtohtona slovenska čebelja rasa in druga najbolj razširjena čebelja rasa na svetu. Čebelja družina je tako velika kot majhno mesto. V njej živi od 30.000 do 60.000 čebel. Čebelja matica je edina, ki leže jajčeca. Dnevno izleže tudi do 2.000 jajčec.   Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Praznični, obredni, "taboljši" kruh

12.12.2017

Na kmetiji Nučičevih iz Podgorice, občina Dobrepolje, so nekoč poprtnik pekli le na predvečer svetih treh kraljev. Bil je to »taboljši« kruh, saj so vanj zamesili jajce, sladkor in smetano ali mleko. Kot je bila pred leti pri peki poprtnika Alenka, ko ga je pekla njena mama, tako sta danes zraven Klemen in Julija. Letos sta s pomočjo mame in babice spekla svoj poprtnik, vsi njihovi hlebci pa so dobili zlato priznanje na državni razstavi in ocenjevanju poprtnikov, ki so ga v Jakličevem domu v Vidmu minuli teden pripravile članice Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge ob pomoči Zveze kmetic Slovenije in Občine Dobrepolje. Več preberite v tokratnem Kmečkem glasu.

preberi več

Nepremičnine

Lepota in zdravje

Kdaj je čas za prva očala?

12.06.2017

Skutna pita s sadjem

11.06.2017

Moda eksotičnih dežel

11.06.2017

Otroci in pravila: Prav vsak se jih lahko nauči!

10.06.2017

Otroci so čudoviti. Najlepša in najdragocenejša bitja.

preberi več

Velike in težke torbice - v njih pa "pol stanovanja"

10.06.2017

Torbice, tiste 'ta velike', te so ženska strast. Vanjo lahko pospravimo pol kopalnice, pol pisarne in mini garderobo, včasih tudi kuhinjo.

preberi več

7 zdravstvenih učinkov blitve

10.06.2017

Blitva je zelo okusna in hkrati zdrava zelenjava.

preberi več

Kronika in sodstvo

Predsednik Pahor sprejel dr. Marjano Novič, soprogo dr. Milka Noviča

21.11.2017

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes, 21. novembra 2017 na njeno prošnjo sprejel dr. Marjano Novič, soprogo dr. Milka Noviča, ki v priporu čaka na odločitev Višjega sodišča v zadevi umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika pred skoraj tremi leti. Predsednik republike se doslej ni in se tudi poslej ne bo vmešaval v delo sodne veje oblasti. V prepričanju, da polno spoštuje neodvisnost ustanov pravne države, si dovoli opozoriti, da posamezni sodni postopki trajajo nesorazmerno dolgo. To je še posebej zaskrbljujoče v kazenskih postopkih in v primerih, ko se obdolženi nahaja v priporu in mu je tako prostost odvzeta, ne da bi bil s strani pristojnega sodišča že pravnomočno obsojen. Odvzem osebne svobode je namreč kršitev ene od najpomembnejših, temeljnih človekovih pravic, zapisanih v Ustavi Republike Slovenije, zato je to pravico dovoljeno s priporom omejiti le pod izredno strogimi pogoji in le za najkrajši možni čas.  vir: http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/

preberi več

Dosje Milko Novič: ključni poudarki pritožbe

20.10.2017

1.      KLJUČNI POUDARKI PRITOŽBE   V nadaljevanju pritožbe obramba po poglavjih argumentira, zakaj je izpodbijana sodba napačna, nezakonita, nelogična in tudi v nasprotju z izvedenimi dokazi, bistveni poudarki pa so:   MOTIV: Obdolženi motiva ni imel, z oškodovancem ni imel praktično nobenega stika, slednji ga tudi ni dojemal kot grožnjo. Je pa oškodovanec v zadnjem letu povsem spremenil obnašanje, dobival je grožnje, bal se je za svoje življenje. Obdolženi s tem nima absolutno nič, kar je bilo ugotovljeno in bo tudi obširno obrazloženo, sodišče pa navedeno popolnoma ignorira.   POSNETKI VARNOSTNIH KAMER: Kljub temu, da je okolica kraja kaznivega dejanja v celoti pokrita z varnostnimi kamerami, obdolženca na posnetkih ni. Kolesar brez luči, za katerega sodišče zaključuje, da je obdolženi, slednji ne more biti zaradi časovnega aspekta in povsem nasprotne strani prihoda na kraj. Obdolženca tudi ni zaznala nobena od varnostnih kamer na poti od njegovega prebivališča do kraja dejanja.   ALIBI: Obdolženi ima alibi vse do nekaj minut preden je bilo kaznivo dejanje storjeno. V času, ki mu je bil na voljo, ni mogel priti na kraj kaznivega dejanja, upoštevajoč tako izvedeno rekonstrukcijo (ki je bila sicer izvedena pomanjkljivo), kot tudi posnetke varnostnih kamer, iz katerih izhaja, da se je t.i. kolesar brez luči na kraju nahajal že kar nekaj minut pred umorom.   BAZNE POSTAJE: Iz izvedenih dokazov izhaja, da signal mobilne telefonije z bazne postaje AVARNO3, ki pokriva kraj kaznivega dejanja, pokriva tudi kraj obdolženčevega prebivališča, zato dejstvo, da se je obdolženčev telefon ob 20:06:45 uri (približno pol ure po umoru) priklopil na navedeno bazno postajo, nima nikakršne dokazne vrednosti glede prisotnosti obdolženca na kraju kaznivega dejanja. Sploh upoštevajoč dejstvo, da se je njegov telefon ob 19:49:26 uri (približno deset minut po umoru) priklopil na „domačo“ bazno postajo AVRHOV1, prav tako ob 20:10:58 uri.   ČASOVNI VIDIK: Obdolženi v tako kratkem času, kot je bil na voljo od trenutka, ko je njegova hči odšla od doma, do trenutka izvršitve kaznivega dejanja, ni mogel priti na kraj, še posebej upoštevajoč posnetke varnostnih kamer in časa, ko se na posnetkih prvič pojavi t.i. kolesar brez luči, za katerega sodišče (sicer brez vsakršne podlage v izvedenih dokazih) zaključuje, da je obdolženi. Ob tem se postavlja tudi logično vprašanje, kako naj bi obdolženi vedel, da oškodovanec zamuja ter koliko zamuja, da bi kot nor kolesaril proti Via Boni, da bi prišel pravočasno.   SLEDI STRELCA: Sodba nasprotuje ugotovitvam nemških izvedencev, da na obdolženčevi jakni najdeni GSR delci izvirajo iz različnih virov (vrst streliva) in bolj verjetno ne iz streliva, ki je bilo uporabljeno pri kaznivem dejanju. Prav tako nemški izvedenci kot povsem možno dopuščajo kontaminacijo na način, kot jo opisuje obdolženi.   IZOSTANEK ŽIVLJENJSKE LOGIKE: V izpodbijani sodbi sodišče ne upošteva osnovne logike, „zdrave pameti“, vsa dejstva (tudi povsem nevtralna ali celo obdolžencu v korist) vztrajno in dosledno tolmači v njegovo škodo, povsem ignorira domnevo nedolžnosti in načelo in dubio pro reo. Obramba na to opozarja sproti po posameznih poglavjih in točkah pritožbe.         9. KRIVDA   Obramba trdno stoji na stališču, da v predmetnem postopku obtoženčeva krivda ni dokazana. Sodišče je svojo odločitev sprejelo na podlagi nepravilne in nepopolne dokazne ocene. Poleg pomanjkljive dokazne ocene je moč sodišču očitati tudi napačno interpretacijo izvedenskih mnenj, v postopku je bilo storjenih nešteto absolutnih bistvenih kršitev postopka, zaradi katerih v nobenem primeru ni moč slediti odločitvi sodišča o dokazani krivdi dr. Noviča.   Odločitev sodišča je rezultat nezakonitega postopanja sodišča, oprtega na špekulacijah. Celotna sodba sloni le na indicih, ob izostanku kakršnihkoli neposrednih dokazov, ki bi tvorili zaključen krog. Obsodba dr. Milka Noviča je »šolski primer« arbitrarnega odločanja, špekulacij, neupoštevanja opozoril in predlaganih dokazov obrambe ter vseh ostalih v dokaznem postopku za obtoženega razbremenilnih dokazov, hudih kršitev temeljnih načel kazenskega postopka kot tudi ustavnih pravic posameznika. Obramba se ne more otresti misli, da je sodišče že od samega začetka sprejelo odločitev, da je obtoženi kriv in pri tej svoji tezi vztrajalo cel postopek, pri tem pa ni upoštevalo rezultatov dokaznega postopka, ki so obtoženca v celoti razbremenili.   V poglavju o krivdi sodišče prvič navede, da naj bi si obtoženi za kaznivo dejanje nabavil orožje. Navedena ugotovitev sodišča je protispisna in samovoljna. Orožje namreč vse do danes ni bilo najdeno! Tudi v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bil obtoženi lastnik orožja. Ko je hodil na strelišče, si je orožje vedno izposodil. V vsem tem času se tudi ni ugotovilo, kakšno orožje je sploh bilo uporabljeno in kje naj bi obtoženi (neugotovljeno) orožje nabavil. Zaključek sodišča o tem, da je obtoženi vse to storil, nima podlage v dokaznem gradivu. O poglavju orožja sodišče ne more napisati nič, saj ne samo, da nikoli ni bilo najdeno, še tip oz. vrsta orožja ni bila nikoli ugotovljena. Glede na najden tulec se je na strani NFL vrsta orožja le ugibala kot možna. Torej, sodišče na 214-ih straneh dolgi sodbi v nobenem delu ne pojasni, kdaj in kje naj bi obtoženi orožje za izvedbo očitanega ravnanja nabavil, medtem ko kljub temu, da s tem podatkom ne razpolaga, zaključi, da je obtoženi orožje nabavil!?   Obramba je glede samega orožja tekom obravnave opozarjala, da - v kolikor bi predpostavka o izvedbi očitanega ravnanja s strani obtoženega držala - bi obtoženi moral pred odhodom od doma orožje poiskat, se pripraviti, kar vse zahteva svoj čas. Sodišče je izpostavljeno pripombo obrambe na rekonstrukciji zavrnilo, v smislu »saj obramba ves čas trdi, da obtoženi ni imel orožja«. Po mnenju sodišča pri izračunavanju časa, ki bi ga obtoženi potreboval, da bi prišel na kraj, okoliščine priprave orožja ni potrebno upoštevati, medtem ko v poglavju o krivdi ugotovi, da si je obtoženi orožje predhodno nabavil, pri tem pa ne pojasni, kdaj naj bi si orožje nabavil in kakšno orožje naj si je obtoženi nabavil, kar je naravnost absurdno in presega minimum zdrave in logične človeške pameti. Sodba tudi v tem delu nima razlogov (kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP).   ---------------    Kolikokrat so opažene bistvene kršitve določb iz ZKP - v tekstu se ponovi 30-krat, dodatno sta še dve razlagi, kjer pravijo odvetniki, »ni treba ponovno poudariti«), torej je 32 absolutno bistvenih kršitev: ...kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP,... 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP         str. 19 (3.3. zavrnitev 3 prič  obrambe)       str. 21 (...mimo obeh izvedenskih mnenj zaključi, da ne drži, da bi obdolženi deloval altruistično...)       str. 22 (...utemeljenost strokovnih zaključkov izvedenca dr. Kravosa. Tega sodišče ni naredilo in kar samo ocenjevalo pravilnost              zaključkov psihiatra, kar je nedopustno) str. 23 (Dokazna ocena izvedenskih mnenj je napačna! Kravos, Benedik – prihiater, kl. psiholog) str. 27 ... in kršitev ustavnih pravic iz 22., 23., 27. in 29. člena Ustave (ugotovitev časa streljanja, usklajevanje časov posnetkov    kamer) str. 27 (...ravnanje sodišča, v delu, ko napačno navaja domet kamere restavracije Via Bona, ki je nameščena pred vhodom...) str. 28 (...sodišče ni upoštevalo edinega točno določenega dejanskega časa, ki je klic priče Horvat ob 19:42 uri...) str. 33 (...sodišče ni dopustilo izvedbo dokaza s posnetkom, ki ga je obrabama sama ustrezno približala,...) str. 36 (... kolesar: sodišče navaja, da ni vidno od kod je prišel,...) str. 37. (...Izvedensko mnenje možnosti, da gre za istega kolesarja ni izključilo, kar pomeni, da navedeni kolesar lahko predstavlja     isto osebo, ali pa tudi ne.) str. 38 (...Zaključek sodišča o tezi kolesarja, ki pripelje iz smeri parkirišča ob 19:39:19 tudi nasprotuje zaključkom sodišča o času       streljanja, ki ga sodišče utemeljuje na podlagi časa prihoda oškodovanca in časa prihoda priče Horvat...) str. 41 (...Argumentacije sodišča, zakaj na bi bil ta kolesar prav obtoženi, obramba v sodbi ni uspela zaslediti. Razlogov sodišča o       odločilnih dejstvu (zakaj je ta kolesar po mnenju sodišča ravno obtoženi) izpodbijana sodba sploh ne vsebuje!) str. 42-43 (...Novljan...posnetek njenega vozila... sodišče svojo odločitev znova opira na vsebino uradnega zaznamka, ki pa ni          dokaz, na katerega se sodba lahko opre...) str. 49 (4.3.2 ZAVRNITEV PREDLAGANIH DOKAZOV ZA PRAVILNO IZMERO POTI)   (1. ...da izmere policije, ki izhajajo iz dveh      uradnih zaznamkov, ne predstavljajo dokaz, na podlagi katerega lahko sodišče opre svojo sodbo. Obramba je želela, da se v         dokaznem postopku postavi ustrezen izvedenec, ki bi najprej opredelil možne poti in nato izvedel ustrezne meritve z    upoštevanjem vseh znanih okoliščin in posnetkov kamer...) str. 51 (2. ...izmerjen čas v rekonstrukciji na način, da se je meril ločeno po posameznik odsekih, ne pomeni natančno izmerjenega     časa.  ) str. 51 (3. ... dokazni predlog podan s strani obrambe, ki je bil neposredno vezan na samo pravilnost izvedbe rekonstrukcije, je bil       predlog, da sodišče zaseže posnetke družbe Avto Ljubljana kamere št. 2 na dan 16. 12. 2015 v času, ko se je opravljala             rekonstrukcija. Zavrnjen!) str. 55 (str 52: Sodišče sicer v celoti sledi priči Mulec, vendar kljub temu, da je na podlagi opravljenih meritev priča dopustila    možnost, da bi se obtoženčev telefon priklopil na bazno postajo AVARNO3 tudi, če bi se obtoženi nahajal doma, sodišče vseeno  zaključi, da se je kritičnega večera, ko je obtoženi prejel Bartolov drugi SMS, ni nahajal doma...) str. 58 (...sodišče bi lahko – če bi sledilo predlogu obrambe – v zadevi postavilo ustreznega izvedenca, ki bi to nejasnost odpravil    (čeprav je že priča Mulec povedal, da lahko meritve na cesti smiselno uporabimo tudi za meritve v stanovanju!). Zaradi zavrnitve    dokaznega predloga obrambe je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, pri tem pa je bila tudi kršena pravica obdolženca do  obrambe in določba tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije...) str. 61 (pižama ali trenerka?   ...uradni zaznamek o izjavi osumljenca z dne 22. 12. 2014 ni formalen dokaz. Obtoženi je svojo izjavo  podal  brez prisotnosti zagovornika, zato sodišče v skladu s tretjim odstavkom 148.a člena ZKP svoje odločitve ne sme opreti na to  izpovedbo. Sodišče je ves čas presojanja obtoženčevega zagovora na glavni obravnavi primerjalo z izjavo obtoženca dano policiji,  kar je nezakonito in predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki prvega odstavka 371. čelna ZKP.) str. 62 (...Sodišče za svojo ugotovitev, da je bil obtoženi oblečen v trenirko, nima nobene dokazne podlage, odločitev o tem, pa je  bila sprejeta brez upoštevanja vseh ugotovljenih okoliščinah in mimo dejstva, da na spodnjem delu trenirke ni bilo najdenih  nobenih sledi kaznivega dejanja...) str. 66 (6.1. Zakaj zavrnitev dokaznih predlogov s postavitvijo izvedenca kemijske stroke, pribavo dokumentacije od NFL v  zvezi s preiskavo GSR delcev in pribavo poročila o zadnjem servisu in zadnji kalibraciji SEM-EDX sistema predstavlja  bistveno kršitev določb kazenskega postopka?) str. 68 (...Obramba je po zaslišanju izvedenca Sabliča na glavni obravnavi izrecno opozorila, da glede na izpoved izvedenca  Sabliča, da ni izvedenec s področja prenosa snovi (kontaminacije) in da nima znanja s področja kemije, njegovih zaključkov v  zvezi s kontaminacijo v vseh njegovih pisanih mnenjih in njegove izpovedbe na zaslišanju v tem delu ni mogoče šteti kot  izvedensko mnenje! Sodišče se do tega sploh ni opredelilo in še naprej postopalo, kot da je izvedenec Sablič tudi strokovnjak za  vprašanja s področja kemije, kar je nedopustno in predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj je izpodbijana  sodba (tudi) iz tega razloga nepravilna in nezakonita. ) str. 68 (...Bistveno kršitev določb kazenskega postopka predstavlja tudi zavrnitev dokaznega predloga obrambe za pribavo vsega  gradiva (slik, spektrov in analiz) od NFL v zvezi s preiskavo GSR delcev. Zavrnjeni dokazni predlog vsekakor ni prepozen, saj ga je  obramba oziroma obdolženi podala takoj po zaslišanju priče Ester Ceket (ki je na NFL opravljala vzorčenje in analizo najdenih  GSR delcev), ko se je pokazal dvom v pravilnost opravljenih postopkov vzorčenja in analize.)  str. 69 (Ker so napačno in nepravilno označeni vrhovi na spektrih lahko posledica napačne kalibracije (oziroma nekalibracije) SEM-  EDX sistema – o tem podrobneje v nadaljevanju, tudi zavrnitev dokaznega predloga s pribavo zadnjega poročila o servisu in zadnji  kalibraciji elektronskega mikroskopa z EDX detektorjem) str. 71 (...Postavitev Franca Sabliča za izvedenca in uporaba njegovega mnenja (z dopolnitvami) pri sojenju predstavlja bistveno      kršitev določb kazenskega postopka – konflikt interesov – policijski uslužbenec, ni izvedenec kemijske stroke...) str. 72 (NFL torej za dejavnost, ki jo je opravil za predmetni kazenski postopek, ni akreditiran!) str. 74 (...sploh ne upošteva, da si je obdolženi v relevantnem 23-urnem obdobju nedvomno nekajkrat umil roke. Kaj to pomeni, je  razloženo – to dejstvo de facto izključuje možnost, da bi bili na obdolžencu najdeni GSR delci posledica streljanja ob izvršitvi  obravnavanega kaznivega dejanja! To je ključno, sodišče pa se do umivanja kot načinu za popolno odstranitev GSR delcev niti ne  opredeli, čeprav je obramba na to tekom postopka opozarjala.) str. 93 (...Skratka – nemško izvedensko mnenje je v bistvu v celoti pritrdilo stališčem obeh strokovnjakov obrambe  Maštruka in dr. Čeha ter se v bistvenem razlikuje od izvedenskega mnenja Franca Sabliča) str. 95 (- da najdba teh delcev potrjuje zagovor obdolženca o ravnanju z jakno na strelišču (odlaganje na kontaminirano polico), - da  prisotnost teh delcev jasno kaže na njihovo obstojnost v tkanini skozi daljše časovno obdobje, - da prisotnost teh delcev dokazuje  ne le možnost, temveč v konkretnem primeru dejstvo kontaminacije jakne, ki pa se ni zgodila ob streljanju v obravnavanem  dogodku. Zgoraj navedeni zaključki bi bili edini pravilni in zakoniti, upoštevajoč domnevo nedolžnosti, vendar je sodišče tudi za to  dejstvo našlo razlago, ki navidezno pritrjuje utemeljenosti zaključka o obdolženčevi krivdi. Sodišče namreč izpostavlja, da drugi  tulec s kraja dejanja ni bil najden in da delci tombak lahko izvirajo iz tega drugega tulca, prav tako pa obstaja možnost memory  efekta. Obramba opozarja, da gre pri tem za čisto špekulacijo, ki ni potrjena prav z nobenim dokazom! Kakšen je bil drugi tulec  ne vemo in tega dejstva ni mogoče tolmačiti v obdolženčevo škodo! Prav tako ni bilo najdeno orožje, da bi lahko potrdili  ali ovrgli memory efekt in tudi tega dejstva ni dopustno tolmačiti v obdolženčevo škodo! Sodišče pa počne ravno to, kar je  nezakonito in nedopustno in samo potrjuje opozorila obrambe, da sodišče izhaja iz domneve krivde. Zakonit zaključek sodišča v  zvezi z zgoraj navedenim bi namreč bil, da ni dokazano, da bi delci tombak izvirali iz drugega tulca (ker slednji ni bil najden), da  memory efekt prav tako ni dokazan (ker orožje ni bilo najdeno) in da torej delci tombak izvirajo s strelišča, ki ga je obdolženi  dokazano obiskoval. Postopanje in zaključki sodišča v tem delu vsekakor predstavljajo bistveno kršitev določb kazenskega  postopka...) str. 95 (...sodišče prav na koncu točke 177 obrazložitve zapiše, da je potrebno upoštevati, da je sodišče že predhodno zavrnilo  zagovor obdolženca o kontaminaciji jakne Bugatti. Pri tem je potrebno vedeti, da se sodišče v točki 177 prvič v sodbi ukvarja z  najdbo delcev tombak, ki pa bistveno vpliva na presojo kontaminacije. Vendar se sodišče do novo navedenih dejstev (najdbe  tombak delcev) ne opredeli v smislu možnosti kontaminacije, temveč zapiše, da je že predhodno zavrnilo zagovor obdolženca  glede tega vprašanja. Pika. Je sploh potreben dodaten komentar in opozorilo, da bi se moralo sodišče prav na tem mestu ponovno  ukvarjati z dokazno oceno, upoštevajoč novo izpostavljena dejstva, ki izhajajo iz dokaznega postopka? Najbrž ne.) str. 96 (...zakaj sodišče z gotovostjo (?)  ugotavlja, da so GSR delci, najdeni na obdolžencu in njegovi jakni, posledica streljanja  kritičnega večera in ne posledica kontaminacije. Pri tem sodišče v točki 187 izpusti eno ključnih ugotovitev nemških izvedencev in  sicer, da ostanki streljanja, najdeni na jakni, izvirajo iz različnih virov (vrst streliva). Tega dejstva sodišče ne pojasni zadostno nikjer  v sodbi. Kot že prej navedeno – razlaga najdenih delcev tombak z memory efektom v povezavi z drugim (nikoli najdenim) tulcem,  je čisto ugibanje in nič drugega! Tako kot obstaja možnost, da je temu tako, obstaja tudi možnost (najmanj takšna), da temu ni  tako. Celo izvedenec Sablič je glede možnosti memory efekta pojasnil, da je v konkretnem primeru irelevanten, saj ni bil najden  drugi tulec (prav tako pa ne orožje). Obramba na tem mestu ne bo ponovno opozarjala, kako mora sodišče v takšnih primerih  (dvomu) ravnati, saj je to povsem jasno.) str. 100 (...Glede na vse zgoraj navedeno se pokaže mnenje izvedenca Sabliča v delu, ki se nanaša na položaj strelca in  oškodovanca, povem zgrešen. Ob tem ne gre spregledati dejstva, s kakšno prepričanostjo je izvedenec Sablič zagovarjal  pravilnost ugotovitve položaja strelca, ki se je kasneje ugotovil za povsem netočen oziroma nezanesljiv. Enako velja tudi za  mnenje izvedenca Sabliča, ki se nanaša na GSR delce, vendar žal sodišče tega dela ni ocenilo kritično in pri svoji dokazni oceni ni  izhajalo iz domneve nedolžnosti.)

preberi več

8. september – mednarodni dan pismenosti

8.09.2017

PISMENOST je sposobnost branja in pisanja ter zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Je pomemben del razvoja neke družbe, česar se zavedata tudi Organizacija Združenih Narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) in Mednarodno bralno društvo. Že leta 1966 sta 8. september razglasila za mednarodni dan pismenosti, ki opozarja na to, da je kljub današnjemu razvoju stopnja pismenosti v mnogih državah sveta še vedno izrazito nizka. Največ nepismenih je v Saharski Afriki ter južni in zahodni Aziji, v Evropski uniji pa skoraj 75 milijonov odraslih ne obvlada osnov branja in pisanja. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je z Mednarodnim bralnim društvom leta 1966 razglasila 8. september za mednarodni dan pismenosti. Ob letošnjem 8. septembru je na svetu po podatkih organizacije 793 milijonov odraslih nepismenih. Med njimi je večina deklet in žensk, podatki pa še kažejo, da približno 67 milijonov šoloobveznih otrok v svetu ne more koristiti svoje pravice do osnovnošolskega izobraževanja. O pismenosti je potrebno govoriti. Pismenost je namreč človekova pravica, orodje osebne moči in sredstva za socialni in človeški razvoj ter pomembna za izkoreninjenje revščine, zmanjšanje umrljivosti otrok, omejevanje rasti prebivalstva, doseganje enakosti med spoloma in zagotavljanju trajnostnega razvoja, miru in demokracije. Četudi se nam pismenost zdi samoumevna – po svetu ni tako. UNESCO ugotavlja da je na svetu okoli 780 milijonov oseb, ki ne zanjo čitati, pisati in računati. Od tega 2/3 žensk. Osebni računalniki ter svetovni splet in dostopnost gradiv na njem sta nas kar polenila. Vse  manj beremo knjige in o njihovi vsebini razmišljamo. Vse manj pišemo ročno – praviloma na izpitih. Vse manj se poglabljamo v razumevanje vsebine sporočil. Naj bo današnji dan – mednarodni dan pismenosti vzpodbuda, da bomo večkrat vzeli v roke knjigo in jo prebrali. Morda pa je prišel čas- da se ponovno organizirajo čitalnice, kjer bo prepovedana uporaba telefonov in računalnikov. Predvsem bo zapovedano branje in pogovor o prebranem. Iščem somišljenike, ki bi lahko organizirali ČITALNICE  po Sloveniji v okviru svojih že obstoječih aktivnostih in dejavnostih.   Kontakt: ivanusa.mirjana@gail.com  

preberi več

Iraški deklici, ki sta izginili, in njuno mamo so našli žive in zdrave

9.06.2017

Pogrešani iraški deklici, ki sta izginili v ponedeljek, in njuno mamo so včeraj našli žive in zdrave. Danes so že prispele nazaj v Slovenijo.

preberi več