s

Celje, moje mesto!

23.05.2018 20:40

Dežela Uskokov zacvetela z aktivnostmi

Dežela Uskokov

Aprila se je narava dodobra prebudila iz zimskega sna, ki se je vleklo še skozi ves marec. Tako kot tudi narava smo tudi mi izkoristili kar nam je bilo ponujeno. Z največjim veseljem vam bomo podrobneje predstavili, kje vse smo bili in kaj vse smo počeli.  1. SEJEM FREIZEIT AUTO & BIKE v Celovcu 6.4.-8.4.2018 Sejem je namenjen vsem, ki so na kakeršenkoli način aktivni in radi potujejo, ali pa svoj prosti čas preživljajo v sožitju z naravo. Na ogled so bili avtomobili, motori, kolesa, plovila, na drugi strani pa spet vse, kar potrebujemo za aktivno preživljanje prostega časa na vrtu in urejanje travnikov in cvetličnih gred.  V Celovcu je bila Slovenija številčno zelo močno zastopana, zato nam je organizator pripravil pravo Slovensko ulico. K nam so prihajali obiskovalci, ki Slovenijo že poznajo in dopustujejo v njej, kot tudi tisti, ki jo samo prečkajo in je ne poznajo najbolj. Dežela Uskokov je zaradi svoje geografske lege bila obiskovalcem zelo zanimiva. Reka Kolpa je vsekakor pritegnila ogromno pozornosti s svojo lepoto. Narava, ki jo obdaja je dihjemajoča in deluje zelo pomirjujoče in s tem vabi goste, da se pridejo k nam "spočiti". Za sejem smo pripravili nov katalog v nemškem jeziku, kjer smo lepo razdelali 5, 7 in 12 dnevne pakete. Ponudba je zelo raznolika, zato je bilo zanimanje resnično veliko. Kombinacije razvajanja v termah, razvajanje telesa in duha, gurmanske specialitete po starih receptih na nov način ali pa odmaknjenost v tišino in mir neokrnjene narave. Lahko aktivno preživite dopust v termah, ob reki Kolpi ali pa v naravi, ali pa se preprosto prepustite in greste s profesionalnim fotografom na foto delavnico.  Sejem bi ocenili kot izredno uspešen. Pridobili smo nove kontakte in nove partnerje. V našo zgodbo smo uvrstili tudi novega partnera, ki s svojo ponudbo idealno doda dodano vrednost naši ponudbi. Brendirali bomo njihovo zeleno pivo, ki je delano po 400 let starem češkem receptu. 2. KRABAT V BAUTZENU 15.4.2018 15. aprila 2018 je Krabat e.V. in Turistično združenje Bautzen e.V. v sodelovanju s Sorbskim muzejem, Nemško-sorbskim ljudskim gledališčem, Sorbskim narodnim ansamblom in Upravnim sodiščem organiziralo 17. KRABAT FEST v Ortenburgu v Bautzenu. Pod geslom "Krabat v Bautzenu" smo bili priča zgodovinski predstavitvi Ortenburga. Utrip takratnega življenja so nam približali ambasadorji Lužic, kot Krabat gospod Wolfgang Kraus, Črni Mlinar Dieter Klimek.    Vrhunec Krabat-Festa v Bautzenu je bil konec posebne razstave v Sorbskem Muzeju »KRABAT Mož. Mit. Legenda.«, ki je bila brezplačno na ogled vsem, ki so prišli. Krabatu in Črnemu Mlinarju, je pomagal povedati in predstaviti kot pisatelj gospod Hans-Jürgen Schröter. Legenda, ki se skriva v zgodbi o Krabatu je dobila tudi dokazljiva zgodovinska dejstva. Govorili so o življenju in delu Janka Šajatovića, ki je pustil svoj pečat kot Johann von Schadowitz in je priznan in spoštovan še danes kot Krabat. Več o Krabat-Festu v Bautzenu v enem od prihodnjih člankov. 3. INTERNATIONALES FEST DER DÖRFER-  ERLEBNISDÖRFER 20.4.-22.4.2018 (Doživljajski sejem na vasi) V GOSTEWITZU PRI RIESI Sejem je bil v tej obliki prvič. Mednarodno je bil izredno bogato zastopan. Cilj organizatorjev je bil približati obiskovalcem lepote podeželja. Nam kot razstavljalcem pa pokazati raznolikost kultur, jezikov, običajev, hrane in nenazadnje regij/držav. Vsi smo dobili ne samo razstavni prostor, ki je bil zlit in v sožitju s tematiko sejma in je v glavnem bil v naravi, ampak tudi čas, ki smo ga lahko na glavnem odru sejmišča izkoristili za svojo promocijo in prezentacijo. Mi smo predstavili Belo krajino- Deželo Uskokov v sodelovanju z nemškimi Krabat prijatelji iz Lauterbacha. Plesalci so s svojo mladostjo in žarom popestrili dogajanje na odru.  Več v enem od prihodnjih člankov. 4. POMOČ IN PODPORA PRI ORGANIZACIJI SVEČANE OTVORITVE "UDRUGE KRABAT" NA HRVAŠKEM 27.4.-29.4.2018 V Nemčiji obstaja KRABAT e.V. že polnih 12 let. Na temelj dokazljivih zgodovinskih dejstev, je zgodba o uspehu Krabata iz Krabat regije v Lužicah pred štirimi leti prišla k nam v Slovenijo. Za lažje sodelovanje in komunikacijo je bilo ustanovljeno Društvo Krabat Radovica. Tretje tovrsno društvo je Udruga Krabat, ki bo povezovala še hrvaške partnere. Dežela Uskokov je del mednarodnega projekta Krabat. V čast svečane otvoritve Udruge Krabat, je bilo organiziranih veliko aktivnosti, ki bodo v prihodnosti zagotovo pripomogle k lažji prepoznavnosti Krabata. V likovni delavnici je nastalo ogromno krasnih del, ki so bile nato razstavljene skupaj z deli časnega gosta umetnika Joerga Tauscha, ki je Krabatu Janku Šajatoviću dal obraz in je s svojimi deli obudil Uskoke in jih približal širši javnosti.  V Sošicah, kjer je bila tudi razstava del, je bila pripravljena pogostitev in animacija gostov. Odzvalo se je veliko število konjenikov, ki so bili prava paša za oči. Goste in obiskovalce so prevažali po Žumberku s kočijami, kar je bilo prav tako za marsikoga nepozabno doživetje. Skupina Klasje je s svojimi pesmimi in glasbo dvignilo razpoloženje. Mi pa smo točili zeleno pivo, ki je s svojo barvo privlačil radovedne poglede in po degustaciji požel pozitivne komentarje. Iskal se je vedno znova kozarec viška. Veselilo nas je, da smo uspeli s pivom pritegnili pozornost in da smo ponudili nekaj novega in drugačnega. Po pogostitvi se je dogajanje iz Sošic preselilo v Vrhovac na Kmečko domačijo Čulig, kjer je bil še uraden del slavnostne otvoritve Udruge Krabat. Častni gostje so bili seznanjeni s statutom Udruge, postali so tudi častni člani Udruge. Uradnemu delu je sledila še pogostitev, ki jo je spremljala tamburaška skupina iz Ozlja. V čast otvoritve hrvaške Udruge Krabat, smo v soboto 28.4.2018 tudi v Sloveniji organizirali dva dogodka. V Črnomlju v PH Stratus je gospa Barbara Jakša Jerič imela Foto delavnico na temo pomen fotografije v digitalnih medijih. V Vinici v Spominski hiši Otona Župančiča pa smo s fotografom Renejem Pronkom postavili razstavo njegovih neverjetnih del, ki prikazujejo Belo krajino in Žumberak. Razstava bo na ogled en mesec. Več o slavnostni otvoritvi Udruge Krabat drugič.

Preberi več

Pismo podpore Viliju Kovačiču! Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava mafije, ki je ugrabila državo!

Referendum Drugi tir

Pozdravljen Vili, pravkar sem prebrala tvoj odličen zapis na http://vfokusu.com/post/ 361687/draga-mladina-do-kje- gre-tvoje-hlapcevanje ,  odgovor na pokvarjeno, "prezirljivo pisanje do malega človeka"(kot si sam pravilno napisal), ki se ob ponavljanju prelevi v stigmatizacijo. In prav stigma je bila od nekdaj orožje AGITPROPA totalitarnih režimov. Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava današnje udbomafije, ki je ugrabila državo. Tako so leta (slikovno in pisno) stigmatizirali Janeza Janšo (ciničen, aroganten, avtokrat, revanšist, agresiven ....) in, sodelovali so tudi vsi dominantni mediji. Danes skušajo stigmatizirati TEBE, ker si trn v peti lobijem - paradržavi! Danes imamo množico funkcionalno nepismenih ljudi, ki na volitvah, po razočaranju nad strankami kontinuitete (LDS =  3xK  korupcija, korporativizem, klientelizem je pisal v Financah S. Kovač in nesposobno Pahorjevo vlado), vedno znova volijo medijsko promovirane "nove obraze" - preoblečeno kontinuiteto - lokalne menedžerje - igralce ali operativno nesposobne vase zagledane profesorje ali ..., da ja ne bi zmagala opcija, ki bi začela čistiti SLO Avgijev hlev. Pokvarjena klika je s pomočjo marionet državo (državljane) pripeljala na rob družbenega prepada, ko obstaja demokracija na papirju, ozadje pa vleče niti v vseh podsistemih. Indoktrinirana in funkcionalno nepismena množica tega ne vidi, preostali ne vidijo izhoda iz začaranega kroga, zato postajajo apatični in pasivni opazovalci. Vemo, kaj se dogaja v zdravstvenem sistemu, pa je vladajoča koalicija (SMC, SD, DeSUS) rešila ministrico (ekipo), kljub dvakratni interpelaciji in, mediji so poudarjali Cerarjevo floskulo o nagajanju SDS in rušenju stabilne vlade. Pravosodje je imunski sistem vsake države. Toda, na eni strani imamo nedotakljive banksterje in prvorazredne državljane jankoviće, na drugi strani pa nezaželene oponente alias notranje sovražnike kot je prvak opozicije Janša (obsojen na osnovi nezakonitega obtožnega predloga brez znakov kaznivega dejanja, v skrajšanem postopku bi moral biti zavržen v 3 dneh, pa ga je pravosodje - globoka država skupaj z mediji vozila vrsto let vse do zastaranja) ter drugorazredne aktivne državljane kot si tudi TI.  Upam, da je odločitev Vrhovnega sodišča znak, ki nakazuje določene spremembe vsaj v vrhu pravosodja. Tudi ustavna sodnica Jadranka Sovdat je z izjavo (Odmevi) "okrcala" tiste (Cerar&Co.), ki "niso razumeli kaj je vrhovno sodišče napisalo"  (http://4d.rtvslo.si/arhiv/ odmevi/174530432) Ali odločitev vrhovnega sodišča o ponovitvi referenduma lahko vliva upanje na spremembe v sodstvu (spoštovanje vladavine prava, pravično in pošteno sojenje) pa bo kmalu pokazala odločitev vrhovnega sodišča na pritožbo obrambe dr. Milka Noviča glede na množico kršitev v postopku preiskave in sojenja ter obsodbo dr. Milka Noviča na 25 let zapora za umor direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika brez vsakršnega dokaza.   Vili, aktivni državljani, ki nam ni vseeno(!), te podpiramo, slišati te mora le še "molčeča" množica! V novem letaku za udeležbo na referendumu si napisal:Ta referendum je plebiscit PROTI KRAJI davkoplačevalskega denarja. Izkoristimo možnost neposrednega demokratičnega pritiska, državljanskega nadzora nad milijonskimi in milijardnimi državnimi investicijami. Denar, ki odteka v žepe privilegirancev, je naš denar. Referendum je zato priložnost, da omejimo samovoljo oblasti. Prav o tem piše danes dr. Rok Svetlič v članku Volitve in trije nesporazumi  (Gostujoče pero-Delo)  Iva Pavlin Žurman

Preberi več

Tovariši in gospodje, 25 let ropanja je bilo dovolj! Davkoplačevalci gremo na volitve!

Referendum Drugi tir

Letošnje volitve bodo prelomne, tako državnozborske kot lokalne. Opevani mehki prehod iz totalitarizma, ko smo morali molčati o skoraj vsem, ko smo si bili solidarni v relativni revščini in popolnoma odvisni od državnega aparata ter hkrati povsem nesamoiniciativni državljani, žal ni prinesel tako težko želenega rezultata – DEMOKRACIJE. Sistem »mehke« tranzicije, pretvorbe družbenega in državnega premoženja v privatno lastnino, ter s tem zvezanega posledičnega izčrpavanja državnih virov, je nastajal postopno. Rezultat teh procesov lahko po 28 letih označimo kot proizvodnjo lažnega razvoja, kvazi-občutja napredka, ki pod zaščito formalno neodvisnih institucij vodi v vse večjo splošno revščino, razraščanje prekariata celo v javnem sektorju in državno odvisnost od zadolževanja. Skoraj na vseh področjih je onemogočen kakovosten dialog o pametnih alternativah, ob vsesplošnem prepričanju, da vsak pozna vsakega in da se nihče noče nikomur zameriti zaradi potencialnih malih osebnih koristi, celo ustvarja občutek, da si demokracija in blaginja nasprotujeta. Resnica je drugačna: med načini uveljavljanja demokratičnih odnosov in blaginjo prebivalstva je vedno visoka korelacija. Prepričani smo, da je virov za dostojno življenje vsega prebivalstva v Sloveniji že sedaj dovolj, da pa so zelo nepravično razdeljeni. Delovanje državnega aparata ter vodstvenih struktur take delitve le še povečuje, prebivalstvo pa razslojuje na docela nemeritokratskih načelih. DavkoPlačevalci Se Ne Damo Več! je naš odgovor. Zavedamo se, da nikoli ne bomo enaki, lahko pa smo ENAKOPRAVNI – sedaj, danes, takoj. Za dosego tega pa je potreben dosleden boj za resnico, pravico in poštenost. Politične stranke v Sloveniji niso opravilno sposobne za globlje spremembe. Ujete so v primež ideoloških in kvazi-kulturnih bojev z eno in isto lajno tem, ki ljudi le razdvojujejo. Pokazale so, da jim je več do lastnega ugodja vnaprejšnjih pozicij in ustvarjenih privilegijev, ne pa do obrambe interesov volilcev in volilk. To so pokazali primeri, kot so TEŠ6, 2TIR , 3 razvojna os, Magna in drugi nepremišljeni gospodarski projekti, ki povzročajo finančno in okoljsko škodo. Spomnimo se nedavnih požarov v kemijskih skladiščih, pa uničenja Tojnice s strani Kemisa v Vrhniki ter vse do enormnih posegov v Naturo 2000 in uničevanju podtalnice v primeru kanalizacije po vodovarstvenem območju, ki zagotavlja pitno vodo za 400.000 prebivalcev Ljubljane in dnevnih migrantov, itd. Da naredimo temu konec, ustanavljamo neodvisno in samostojno kandidatno listo DavkoPlačevalciSeNeDamoVeč. Doseči moramo zamenjavo kompromitiranih kadrov, predvsem pa osvežitev parlamenta, da bo postal resnična zakonodajna oblast, ne zgolj ekspozitura vlade za potrjevanje projektov sprejetih nekje v ozadju. Naša načelna izhodišča za dosego teh ciljev so: 1. »VLADAVINA PRAVA«, NE LE »PRAVNA DRŽAVA«. PRAVOSODJE MORA BITI V SLUŽBI LJUDSTVA: sem spadajo pogojna ukinitev trajnega sodniškega mandata za kršitelje človekovih pravic; uveljavljanje materialne odgovornosti sodnikov; transparentnost preverjanja dejanske usposobljenosti sodnikov in tožilcev; ugotavljanje preteklih zlorab in strokovnih napak sodnih izvedencev; uvajanje specializiranega tožilstva za preiskavo bančnega in finančnega kriminala tudi s sodelovanjem neodvisnih mednarodno priznanih ekspertov. 2. REFERENDUM DRŽAVLJANOM: ukinitev ovir za uveljavitev referendumske volje državljanov in UVEDBA ŠVICARSKEGA MODELA REFERENDUMSKE DEMOKRACIJE, tako da se bo oblast bala ljudstva in ne obratno tako kot danes, ko se ljudje bojimo oblasti. Sem spada tudi PRAVICA DO SPREMEMBE USTAVE: te pravice žal ljudstvo pri nas še nikoli ni imelo, zato je čas da sledimo Ivanu Cankarju-NAROD SI BO PISAL SODBO (ustavo) SAM. Ustavo je predvsem potrebno začeti vsebinsko spoštovati, za kar lahko poskrbi le reformirana sodna veja oblasti. 3. SAMOFINANCIRANJE CIVILNE DRUŽBE: Danes od vlade odvisni ljudje predstavljajo nevladne organizacije, zato vsakič pokleknejo, namesto, da bi jim nastavili ogledalo in vztrajali do konca. Vzpostaviti je treba zakonsko reguliran način financiranja civilne družbe z donacijami podpornikov preko telekomunikacijskih operaterjev in drugimi inovativnimi načini podpore. Resnična civilna družba je iz družbe izrinjena, namerno pa je uzakonjeno vladno financiranje »nevladnih«, v resnici pa od vlade odvisnih organizacij. Korporativni denar nima vstopa v politiko in med politike. 4. VOLILNI SISTEM PO MERI VOLIVCEV in zagotovitev POŠTENOSTI VOLITEV: podaljševanje obstoječega proporcionalnega sistema ni mogoče zgolj z lepotnimi posegi: npr. s preferenčnim glasom, ker ne rešuje problema, da 220.000 ljudi v Sloveniji nima zastopstva v DZ. V demokraciji naj bi veljalo načelo »en človek, en glas«, ki pa je z volilnim sistemom, ki predvideva prag za vstop v DZ 4 %, grobo kršeno. Zato za začetek predlagamo ukinitev tega praga in omogočenje uvrstitve v parlament tudi kandidatom z list, ki dosežejo najmanj 1/88 deleža veljavnih glasov. 5. PLURALIZACIJA IN DEMOKRATIZACIJA MEDIJEV: prvi ukrep je odprava pristranskosti informiranja javne RTV in uvedba regulative na področju privatnih medijev, kar bo garant enakopravnosti vseh polov politike in civilne družbe. Sem spada tudi PODRŽAVLJENJE VOLIVNE KAMPANJE - obvezno informiranje volivcev po načelu enakih možnosti za vse, tako pri volitvah kot pri referendumih. RTV naročnino plačujmo še naprej, vendar ne na osnovi električnega priključka, temveč iz integralnega proračuna, privatne medije pa, ko gre za volitve in referendume, regulirajmo enako kot RTVSLO. 6. UVEDBA STIMULATIVNEGA IN PRAVIČNEGA OBDAVČENJA nepremičnin in dohodkov po načelu, da oblast ni sredstvo za delitev plena in funkcij med zmagovalci, pač PA SLUŽABNICA za zaščito naravnih virov, kulturne dediščine ter naravnega okolja in zdravja ljudi. Onesnaževalec okolja mora škodo poplačati sam, da se mu škodljivo početje nikomur ne bo več izplačalo. 7. DECENTRALIZACIJA ter USTREZNA ZAŠČITA KULTURNO-POKRAJINSKE PESTROSTI SLOVENIJE in NJENIH POKRAJIN: ob neustavljivi globalizaciji kapitala in westernizaciji je potrebno vzpostaviti tak sistem decentralizacije, ki bo dopuščal regijam samoiniciativo za reševanje problemov, ki jih sami poznajo najbolje. Edino to lahko prepreči beg možganov in praznjenje celih predelov Slovenije ter širjenje prekariata v perifernih območjih. Lista DavkoPlacevalciSeNeDamo je DEMOKRATIČNA, NEIDEOLOŠKA PLATFORMA ZA UVELJAVITEV NOVIH PRINCIPOV DRŽAVLJANSKEGA NADZORA nad oblastjo. Pred volitvami ne bomo del nobene koalicije. Povolilno koalicijo pa bomo oblikovali projektno za vsak zakon posebej. Pri tem pa bo poudarek na projektih, ne na strankah. Državljanke in državljani, delitev na desnico in levico je podtaknjena in umetna! DAVKOPLAČEVALCI imamo vsak svoj življenjski nazor, zato se v ideološka in svetovno-nazorska vprašanja ne bomo vpletali. Kar pa zagotovo bomo zahtevali, je pravična delitev družbenega bogastva, ne zgolj drobtin iz bogatinove mize.Odločno odklanjamo zakulisno »demokracijo« novih obrazov dirigiranih po diktatu »stricev iz ozadja«, katerih cilj je zgolj ohranitev monopolov in to tako, da vse ostane isto, vključno s privilegiji. Za vse to je potreben POGUM, POŠTENJE IN RAZUM ter volja za SODELOVANJE, zato pozivamo vse, da takoj po volitvah oblikujemo partnerstvo za TRAJNOSTNI razvoj in preoblikovanje Slovenije v državo, ki ne bo mačeha, ampak spodbuda delovnim, sposobnim in ambicioznim, KAKOR TUDI TISTIM, KI SO POMOČI POTREBNI. Z vašo pomočjo bomo soustvarjali pogoje življenja in bivanja doma tako, da ne bo potreben beg v tujino s trebuhom za kruhom. Ponovimo za Ivanom Cankarjem: »jaz bratje pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo«. Spoštovane volivke in volivci, na nas je, da jo uresničimo !   Ljubljana 19.03.2018 Lista državljanov : DavkoPlačevalci Se Ne Damo več ! http://davkoplacevalcisenedamo.si/

Preberi več

Izjava za javnost

Referendum Drugi tir

VLADA V ŠKRIPCIH - DENARJA NI IN GA NE BO ! Metod Dragonja: »Zdaj je na politiki in sodstvu, da uveljavita zakon o 2 tiru. Mi pa opozarjano, da zamuda povzroča gospodarsko škodo. Dokler se zakon ne uveljavi, ne moremo črpati sredstev, niti tistih za pripravljalna dela NE." Spričo velikega zanimanja vlade, javnosti in medijev za »škodljivo« delovanje davkoplačevalcev v zvezi z drugim tirom, izjavljam sledeče: Hvala za kompliment, NISMO ŠE REKLI ZADNJE BESEDE! Do sedaj smo s kritiko vladnega drugega tira (2TDK) davkoplačevalcem že prihranili milijardo. Če bo ta vlada dobila še en mandat, se nam obetajo še mnogi večji milijardni prihranki. Večja je neumnost ki jo stori vlada, večji je prihranek z njeno blokado. Problem pa je, da se tega niti ne da izračunati, ker vlada, ki ne ve kaj, kako, kje in za kakšen denar bo gradila, stalno spreminja številke. V Delu 2.dec.2017 pa novinar "Škarpena" alias nadučitelj Doline Šentflorjanske Boris Šviligoj piše: "Kaj takega, da en VILI po porazu na referendumu o 2TIRU tuja moda na tujem žaru cvre, si niti v diktaturi proletariata ne znajo predstavljati«. Odgovor: Ko bodo tuja moda scvrta do konca, Škarpena vabljen na tiskovko ! Državljan K.   In še ! PISMO VRHOVNEMU SODIŠČU !!!  Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča!   Iz medijev sem obveščen, da je Vlada RS v četrtek 30.11.2017 poslala na Vrhovno sodišče RS (VS) ugovor v zvezi z mojo pritožbo na izid referenduma o 2 tiru. Ker do danes – od  tega pa je že več kot 5 dni,  kot prizadeta in zainteresirana stranka ugovora še nisem dobil po redni pošti, niti ugovora nisem dobil po e-pošti, prosim V S, da mi ta ugovor nemudoma  pošlje.   Ugovor potrebujem, da preverim resničnost in utemeljenost navedb Vlade RS.  V primeru, da so navedbe v njem neutemeljene ali neresnične, želim izkoristiti pravico do ugovora.  Prosim tudi, da mi sporočite imena in priimke sodnikov, ki jim je ta zadeva dodeljena.    Hvala za razumevanje!   S spoštovanjem,    Vili Kovačič,  pobudnik referenduma

Preberi več

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

V Fokusu

Evropski poslanci, člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), so včeraj z veliko večino potrdili poročilo o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih, katerega snovalka je kot poročevalka za Evropski parlament evropska poslanka Romana Tomc. Začetki ideje segajo v leto 2012, ko je Evropska komisija za namene zmanjševanja brezposelnosti med mladimi državam članicam namenila 6,4 milijarde evrov. Celoten proračun Pobude za zaposlovanje mladih za sedemletno obdobje znaša 7,6 milijarde evrov. Države članice, ki lahko koristijo ta sredstva, morajo zadostiti določenim pogojem in sprejeti konkretne programe, preko katerih lahko mladi dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku šolanja oziroma začetku brezposelnosti. Rezultati po državah so precej različni, ponekod jih je zelo težko spremljati, kar je tudi ena od slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju odpraviti. Romana Tomc v svojem poročilu ugotavlja, da bi bila lahko učinkovitost boljša. To potrjuje tudi poročilo Evropskega računskega sodišča, ki je opozorilo na slabe rezultate izvajanja Pobude v sedmih državah članicah. »Kljub temu da v nekaterih državah članicah sredstva, namenjena Pobudi za zaposlovanje mladih, niso bila najbolj učinkovito porabljena, je nesporno, da je program pomembno pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. Premišljenost in dobra ciljna usmerjenost se je nekaterim zelo obrestovala. Primer dobre prakse je zagotovo Finska,« navaja evropska poslanka Romana Tomc. Ena izmed težav, ki botrujejo brezposelnosti mladih, je neustrezna izobrazba oziroma pomanjkljivo znanje, ki ni prilagojeno temu, kar delodajalci iščejo. Povezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela je slaba, prilagoditve pa potekajo prepočasi. S slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in trgom dela se srečujejo povsod v EU, v Sloveniji pa je ta še posebej pereča. »Zelo pomembno je, da se s sredstvi, ki jih zagotavlja EU, ne rešuje le kratkoročnih zaposlitev, ampak tudi strukturna neskladja. To pa pomeni tudi poseg v izobraževalni sistem in njegovo prilagoditev sodobnim trendom,« je ob tem izpostavila Romana Tomc. Pobuda za zaposlovanje mladih se bo iztekla leta 2020. »Odgovornost držav članic je, da učinkovito uporabijo sredstva, ki jih EU namenja za reševanje brezposelnosti mladih. To med drugim pomeni, da se sredstva ne smejo izgubljati za izvajanje birokracije in programov, ki so sami sebi namen. Ta denar mora priti neposredno do mladih, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela. To je tudi ključno sporočilo mojega poročila,« je ob robu zaključila Romana Tomc.

Preberi več

Vladavina prava je izgubila

Generacija identitete

Zgodba z ilegalnim migrantom je doživela epilog - in ta epilog je vladno popuščanje - s strani Cerarja in Brgleza. Ilegalni migrant Ahmad zaenkrat ostaja v državi. Vladavina prava je izgubila, skrajna levica, ki se bori za svet brez meja in narodov, pa zopet slavi. Najprej moramo pogledati razlog, zakaj je skrajna levica tako vztrajno zagovarjala ohranitev točno tega ilegalca. Po besedah poslancev, ki so se zanj zavzeli, je Ahmad "sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno." Povedano z drugimi besedami, se je vključil v vrste skrajne levice. In kot že lahko sklepamo, ko si enkrat v vrstah skrajne levice, zakon za tebe več ne velja. Poglejmo za primer ilegalno okupacijo Roga, nasilje antife, preprečitev deportacij, in mnoge druge primere. Skrajna levica je v tej državi konsistentno drobila vladavino prava na račun svojih želja. In ob tem je, zaradi popuščanja s strani levičarskih poslancev, mestnih svetnikov, uradnih oseb, medijev, še celo policistov, doživljala uspehe. Vsaka zmaga je skrajni levici prinesla nove motivacije, nove iniciative in osredotočenosti. Tako se obnašajo, ker to obnašanje za njih deluje. Kaj naj torej dobromisleči in domoljubni ljudje storijo, da ustavijo ta pohod skozi inštitucije? 1. Postanite aktivisti in širite domoljubno logiko. 2. Samo-organizirajte se in bodite samo-iniciativni. 3. Pridružite se Generaciji identitete in postanite aktiven član organizacije. 4. Ekstremistične in destruktivne tendence (ljudske upore, ulično pravdo,...) raje usmerjajte v konstruktivno in aktivistično delo.5. Čustvene in sovražne izbruhe preusmerite v racionalne in dobro-argumentirane zapise.

Preberi več

Dežela Uskokov zacvetela z aktivnostmi

Pismo podpore Viliju Kovačiču! Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava mafije, ki je ugrabila državo!

Tovariši in gospodje, 25 let ropanja je bilo dovolj! Davkoplačevalci gremo na volitve!

Dr. Milan Zver: Izražam Vam svojo podporo v prizadevanjih za ohranitev dejavnosti kulturnega centra in muzeja Hostla Celica

Izjava za javnost

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

Predsednik Pahor sprejel dr. Marjano Novič, soprogo dr. Milka Noviča

Vladavina prava je izgubila

Novice

Popravite napake pri ličenju

Če se pri ličenju zmotite, ne mislite, da morate celoten postopek začeti znova. Obstaja namreč rešitev za skoraj vsak neljub pripetljaj. Grudasta maskara Počakajte, da se maskara v celoti posuši – ko je mokra, se lahko celo še bolj zgrudi – potem pa trepalnice prečešite s čisto ščetkico od korena navzgor. Velik čopič pa bo pometel kosmiče suhe maskare z lic. Poškodovan svinčnik Če ste s konico svinčnika zadeli ob rob pokrovčka ali ga kako drugače poškodovali, si lahko pomagate z blazinico, ki jo potopite v vlažilno kremo ali v odstranjevalec ličil, ki ne vsebuje olj. Moker svinčnik s prsti rahlo poravnajte in pustite, da se posuši. Sijoča senčila Majhne bleščeče delce, ki se med nanosom usedejo pod veko, odstranite s suho bombažno blazinico ali čistim debelejšim čopičem. Napačna barva ustnic Očistite ustnice s kozmetičnim robcem, nanesite brezbarvni balzam za ustnice, nato ponovno obrišite ter postopek ponavljajte, dokler ne odstranite barve. Rob ustnic očistite z nekaj potezami korekturnega svinčnika. Preveč rdečila za lička Nanos odvečnega rdečila boste omilili že z nekaj potezami gobice za nanos ličil ali s čisto bombažno blazinico, zvito v svaljek. Kremno rdečilo boste matirali tako, da nanj nanesete tanek sloj tekoče podlage (pudra) s sintetičnim čopičem. Trdovratne bleščice Bleščeči delci imajo ostre robove, zato se primejo kože in jih je skoraj nemogoče odstraniti. Znebite se jih z robom gobice, ki jo potopite v vlažilno kremo. Resnično vztrajne bleščice pa lahko dvignete le s koščkom lepilnega traku – to so nam zaupali strokovnjaki ličenja.  Fotografija: Depositphotos

24.02.2015

preberi več

Joga krepi zdravje

Že dalj časa vemo, da joga blagodejno vpliva na počutje, strokovnjaki pa so uspeli dokazati tudi povezavo med vadbo joge in zdravjem srca ter celo vitkostjo. V študiji, objavljeni v International Journal of Cardiology, so se raziskovalci posvetili analizi več kot štiridesetih naključnih študij, da bi ugotovili dejanski učinek joge na telo. Ugotovili so, da so imele osebe, ki so se ukvarjale z jogo, veliko nižji krvni pritisk, srčni utrip, odpornost na inzulin ter raven LDL holesterola (lipoproteina z nizko gostoto), ne glede na to ali je šlo za zdrave osebe, ali tiste, ki so že imeli težave s srcem. Zmanjšano so te osebe imele tudi razmerje med pasom in boki, kar pomeni manjše tveganje za diabetes in kardiovaskularne bolezni. Študija je pokazala, da je 12-tedensko ukvarjanje z jogo prineslo veliko večje izboljšanje zdravja, kot krajša obdobja vadbe. Poskrbite svoje srce in se z vadbo jogepodajte v nov dan. Zanimivost: moški so jogo izbrali za drugo najbolj seksi športno aktivnost pri ženskah. Fotografija: Depositphotos

2.04.2015

preberi več

Ko se v ozadju skrbi za zdravje še kaj skriva

Kako zelo ne maram nobenih ponudb po telefonu, prav tako nobenih predstavitev in vabljenj kdo ve kam. In tistim, ki ponujajo vse sorta zastonj, eno figo verjamem. Nič ni zastonj. Ponavadi takoj, ko pridem do besede, ponudbo odklonim, klica pa ne prekinem. Se mi je pa že zgodilo, da so prekinili na drugi strani - ko sem recimo rekla, da imam 10 otrok in da .... :). (Po moje mi niso verjeli ;) ) ------Tako sem že odklonila tudi ponudbo, o kateri bom tukaj pisala (mislim, da se je to zgodilo pred kakšnima dvema letoma), potem pa sem pomislila, da če pa lahko res pogledajo mikroožilje, kot so rekli, potem bi me pa pravzaprav zanimalo - kajti tisto, ko so mi rekli na eni od krvodajalskih akcij, da nisem najbolj primerna za darovanje krvi, ker imam mogoče anevrizmo - no, tisto je toliko vplivalo name, da nisem več dobro vedela, ali bi šla še dat kri ali ne. In zdaj ko so mi ponujali - pazi: zastonj! - slikanje mojega mikroožilja s termokamero (to je zelo sodobna metoda), sem potem sprejela - ok, pridem, da vidim, kaj je to. Morda bodo pa videli v moje možgane.No, ko sem prišla tja, so mi zmerili kisik - in ni bil najboljši - 96 %, kar me je presenetilo, saj sem bila tedaj po 15 minutni hitri vožnji s kolesom.No ja.Potem so me slikali s termokamero, zgornji del - če kaže slika zgornjega dela telesa slabo stanje, je v spodnjem še toliko slabše, pravijo. Zato ni potrebno slikati vsega. Videla sem mavrično slikco, kar se mi je zdelo predvsem zanimivo. Seveda je nisem znala prebrati. No, nič hudega, to bodo naredili na koncu, zdaj me čaka predavanje.Predavanje je bilo o zdravem načinu življenja, o dihanju, vodi (o, mašina, pravijo, da naj bi človek spil na 25 kg telesne teže 1 liter vode!), spanju, hrani.Nič posebnega, nič novega, tako malo na približno - po mojem mnenju.Ker me je zelo bolela glava, se nisem kaj dosti vključevala v pogovor.Potem nam je predavateljica pokazala neko zadevo ... ne bom govorila o njej, ne pišem niti za niti proti ... le toliko, da naj bi uravnavala elektromagnetno polje in tako človeku pomagala vzdrževati zdrave celice (da ne bi šlo toliko energije za samo celico) in ga zdravila.Vsak od nas se je vlegel na tisto zadevo. Ko sem bila na vrsti, sem rekla, da me zelo boli glava. In potem pričakovala, če bom začutila kakšno spremembo. Če bi me nehala boleti glava, potem bi rekla: Super, tale naprava pa ni kar tako.A glava me ni nehala boleti, še stopnjevalo se je. (Toliko, da sem kasneje vzela celo tableto, kar se pri meni zgodi zelo zelo redko.)No, in potem - končno - je bilo na vrsti to, da nam ta izdelek ponudijo - samo danes po ugodni ceni.Seveda nas je vse zanimala ta cena.Toda s ceno je predavateljica odlašala, odlašala.Potem je napisala na tablo številko. 200.015 € (možno, da so zadnje številke malo drugačne, a mislim, da sem si zapomnila prav). Vprašala je, kaj lahko kupimo za ta denar.Hišo! Seveda, jaz bi hišo! Eni so rekli, da avto. Kakšen avto je za ta denar? Zlat?Rekla je, da je to vsota na črnem trgu za nakup telesnega organa, ki ga kakšen bolnik potrebuje.Potem je navedla, koliko prosilcev je sedaj v Sloveniji za ledvice, jetra, srce ...No, šele potem je rekla, koliko stane ta naprava, ki "zdravi" ... seveda, ko sliši človek za 200.000 €, potem 3.000 € ni tako veliko. Seveda, če jih človek ima! A v koliko mesecih povprečen človek  zasluži 3000 € - oz. jih more celo dati na stran?No, ampak mi imamo sedaj srečo, samo danes (!): danes lahko to zadevo kupimo samo za ... (ampak spet ne pove cene), če smo pripravljeni sodelovati (torej poročati o uspehih, ki jih bomo dosegli z uporabo te naprave) ... in še darilo dobimo za povrh.No, cene ni povedala. Ne še.Potem smo lahko šli na posvet glede nakupa, možnosti ipd. Predavateljica pa je klicala vsakega od nas in nam na podlagi slikc s termokamero, ki so jih naredili ob našem prihodu in takoj po terapiji, razložila naše zdravstveno stanje.Vsekakor sem jaz zvedela (tako so mi povedali!), da mi terapija pomaga, ampak da imam slabo mikrocirkulacijo, da je v nevarnosti srce in da bom imela težave s komolci v letu, dveh.Tako.Ampak naprave ne bom kupila.Ko smo čakali na individualne posvete, smo se povabljenci pogovarjali med seboj. Zanimivo, da smo vsi v slabem stanju. In zanimivo, da nas je več, ki imamo odpor do takega načina ponujanja "uslug".Ko sem ugotovila, da dejansko nekaj prodajajo, pa naj bo v ospredju slišati predvsem o skrbi za zdravje  konkretnega človeka, vendar bode ven to: nekaj bi radi prodali!Je ta reč res tako čudežna, kot pravijo?No, če bi mene po terapiji nehala boleti glava, bi morda verjela.Razmišljala sem, na kakšen način bi se meni zdelo bolj sprejemljivo vse to, kakšen način ponudbe bi se mi zdel korekten.Takole: Takoj, torej že po telefonu ali v kakšni pisni ponudbi bi mi povedali, da imajo eno novo metodo, ki se je pri marsikom izkazala kot res učinkovita. Dajo mi možnost, da to zadevo preizkusim, vidim od blizu. Stane pa naprava toliko in toliko - res je veliko ... Ampak vsaj poizkusite!No, tak način bi bil meni bolj všeč ...Kako zelo ne maram slepomišenja!Tako da ... pri naslednjih ponudbah bom še bolj zadržana ...

29.01.2016

preberi več

Solata s piro

Pira je cenjena zaradi prijetnega, oreščkom podobnega okusa, poleg tega pa vsebuje več beljakovin, maščob in vlaknin od ostalih žit. Solata s piro je odlična jed, ki je lahko tudi malica za v službo. Sestavine: 100 g pire0,5 dl vodežlička soli1 nasekljan strok česna1 žlica jabolčnega kisamalo popra0,5 dl oljčnega olja (lahko tudi lanenega ali bučnega)1 paradižnik1 čebulamanjši šopek drobnjaka, peteršilja in bazilike 1. Piro stresite v kozico, dolijte vodo in zavrite, potem pa na srednji temperaturi kuhajte približno pol ure. Dodajte žličko soli in pustite, da lahno vre še deset minut. 2. Piro odcedite in prestavite v drugo skledo, da se ohladi na sobno temperaturo. Dodajte nasekljan česen, paradižnik, čebulo, drobnjak, baziliko in peteršilj, potem pa vse skupaj prelijte z oljčnim oljem, kisom in poprom. Solite po okusu ter dobro premešajte. Fotografija: Profimedia

8.05.2015

preberi več

Hrana vpliva na kakovost spanca

Povezava med hrano in spanjem je bila doslej predmet številnih raziskav. Te so na primer pokazale, da vam živila, ki vsebujejo triptofan, pomagajo spati. Predstavljamo vam nekaj živil, ki se jih splača vključiti v dnevno dieto, če bi radi izboljšali svoj spanec. Orehi Orehi so odličen vir triptofana, prav tako pa so samostojen vir melatonina, ki vam lahko pomaga hitreje zaspati. Kamilični čaj Raziskave so pokazale, da kamilični čaj sproži izločanje glicina, kemikalije, ki sprošča živce in mišice, hkrati pa je čaj tudi blago pomirjevalo, tako da je idealen za uživanje pred spanjem. Med Naravni sladkorji v medu malenkostno zvišajo izločanje inzulina in pomagajo, da se triptofan hitreje absorbira v možgane. Žlica pred spanjem v skodelici kamiličnega čaja vam lahko zagotovi bolj miren spanec. Ribe Ribe, kot so tuna, morski list in losos imajo veliko vitamina B6, ki pomaga pri tvorbi melatonina in serotonina. Zelena solata Solata za večerjo je lahko prav čudežno zdravilo, saj zelena solata vsebuje laktukarij, ki ima pomirjevalni učinek in vam lahko pomaga pri sproščanju pred spanjem. Češnje Češnje, predvsem pa višnje, so naravno sredstvo za pospeševanje izločanja melatonina. V raziskavi, ki so jo izvedli na univerzi v Pensilvaniji, so ugotovili, da so bili simptomi nespečnosti blažji pri udeležencih, ki so pili višnjev sok, kot pri tistih, ki so pili placebo. Mandlji Mandlji so bogati z magnezijem, mineralom, potrebnim za kakovosten spanec. Ljudje s premalo magnezija v telesu teže spijo dlje. Mlečni izdelki Mlečni izdelki so bogati s kalcijem, ki bi naj možganom pomagal pri izrabi triptofana za proizvodnjo melatonina, ki sproža spanec. Fotografija: Depositphotos

20.02.2015

preberi več

Sexy women

How sexy she is, from 1 to 10? :)

6.06.2017

preberi več

KDO BO SPLOH ŠE SPOŠTOVAL SODSTVO !?

22.07.2016

            KDO BO SPLOH ŠE SPOŠTOVAL SODSTVO, ČE SODNIKI NE SPOŠTUJEJO USTAVNEGA SODIŠČA ! (poziv Sodnemu svetu RS) Samo korak do anarhije nam še manjka. Z nedavno samovoljno odločbo okrožnega sodišča o ne-odpravi pripora dr. Milku Noviču - obtožencu za umor dr. Janka Jamnika,  ko je Ustavno sodišče naložilo okrožnemu sodišču odpravo pripora, smo zabredli v nov krog nategovanja ljudstva in izigravanja prava. Zakorakali smo v polje poljubne samovolje, čeprav nam vlado vodi najbolj etični ustavni pravnik, državo pa ljubiteljski »državnik« raznoterih poklicev. Varuhinja človekovih pravic pa skrbi za to, da so zapori pobeljeni ! Vse to je brez primerjave z demokratičnimi normami. Ko se sodniki rednega sodstva požvižgajo na odločitve ustavnega sodišča, je sodstvo postavljeno na glavo. BLIZU JE KONEC DRŽAVE, kajti brez sodstva ni države. Sicer je odmiranje države predvidel že Karl Marx ! Vendar tu ne gre za marksizem v praksi, gre za zlorabo poklica, ki bi morala biti sankcionirana z odvzemom sodniške funkcije, saj v primeru Novič zdaj že sedmič, sodnice in sodniki sledijo povsem izmišljeni »ponovitveni nevarnosti«. Vse skupaj sicer že meji na burlesko. Če že pri kom obstoja ponovitvena nevarnost, in prav ta nevarnost je povsem realna, jo  moramo iskati pri gospe sodnici mag. Špeli Koleta. Gre za ponovitveno nevarnost kršenja človekovih pravic, ki je zdaj s sklepom okrožnega sodišča ponovno dokazana z najvišje sodne instance v državi. Glede na njene, stalno ene in iste ponovitve kršitev človekovih pravic, bi morala biti ista sodnica izločena ne samo iz procesa proti dr. Milku Noviču, ampak iz sodniških vrst. To ni nemogoče in je že sedaj možno izvesti skladno z 8 členom zakona o sodniški službi. Pozivamo Sodni svet RS, naj ne bo zgolj mrtvouden organ, ampak aktiven tam in tedaj, ko prihaja do kršitve človekovih pravic in zlorabe sodniške funkcije ! Sodnico Špelo Koleta je namreč nujno treba suspendirati.    Skratka PONOVITVENA NEVARNOST, ki jo sodišče samovoljno pripisuje Milku Noviču, dejansko ne obstoja, obstoja pa realna ponovitvena nevarnost pri sodnici Špeli Koleta. Člani SODNEGA SVETA ukrepajte in začnite s samoočiščenjem v svojih vrstah. Ne odlašajte do tedaj ko bo prepozno. Ne - spoštovanje človekovih pravic pri sodnicah in sodnikih, ni posebna novost, novo pa je to, kar se danes že ugotavlja, da mnogi med »prestopniki«, nimajo pravno veljavnega Državnega pravosodnega izpita, ampak samo potrdila o tem. Nekateri pa celo slovijo po tem, da nimajo končane fakultete.  Raziskava že poteka in ni več daleč dan, ko se bo pokazalo s kom imamo državljani v sodbah v »imenu ljudstva« sploh opravka. Skratka gre za vprašanje kdo nam sodi: ali kompetentni strokovnjaki ali sodni goljufi, lažnivci, prevaranti, plagiatorji  in šušmarji.   Svetujem predsedniku vlade -  ustavnemu pravniku Miru Cerarju,  naj kanček svoje verbalne etike, ki jo premore obilo, uporabi tudi na tem področju. Kajti v greznici slovenskega sodstva, h kateri je tudi sam precej prispeval,  je toliko nesnage, da bodo njeni recidivi terjali pogumno in odločno čiščenje več generacij Slovencev. Spoštovani člani sodnega sveta ! To ne bo enkratna akcija a la »Očistimo Slovenijo«, ampak najhujša in najtežja naloga vseh, tudi civilne družbe,  od osamosvojitve do danes ! Bolje pozno kot nikoli in enkrat je treba začeti ! Reformi paket zakonskih sprememb sodstva, ki jih je civilna družba  že vložila v DZ, ustvarjajo pogoje in  pravi čas za to. Od medijev, predvsem od Dela in RTVSLO, pa pričakujemo, da organizirajo javna soočenja o tem.   Vili Kovačič, Ljubljana                        državljan K. 

preberi več

PODIVJANA UDBA JE UŠLA IZ VAJETI SVOJIH ŠEFOV, SLOVENSKO SODSTVO in FORENZIKI PREVZEMAJO NALOGO ...

22.02.2017

PODIVJANA UDBA JE UŠLA IZ VAJETI SVOJIH ŠEFOV, SLOVENSKO SODSTVO in FORENZIKA PREVZEMATA NALOGO PRODUCIRANJA NADOMESTNIH MORILCEV Kako reševalka svoje hčere postane detomorilka ! Še en primer hudodelstva, ki obvladuje slovensko kazensko sodstvo in forenzično stroko. Pri tem je nujno, da  izpostavimo nekatera imena in zahtevamo javno objavo imen sodnikov v senatih, ki so glasovali za sprevržene sodbe brez dokazov. Tudi za nazaj !!! Vse pa se začne s forenziki ! Forenzik, na katerega mnenje se opira kriva OBSODBA Dragice Jalševac  iz Loga pri Brezovici (za umor lastne hčerke leta 2003), je nihče drug kot večkrat odlikovani Janez Golja, v delokrogu katerega je delal  tudi znani  samozvani »praktični« forenzik Franc Sablič. Slednji je bil v zadevi Novič (umor dr. Janka Jamnika) 3x strokovno povsem dezavuiran, nazadnje celo s strani  svoje sodelavke iz nacionalnega forenzičnega laboratorija Ester Ceket. Da o uničujočih domačih in tujih forenzikih– dr. Maštruko, dr. Čeh ter nazadnje 3 krat predloženo mnenje forenzikov iz Munchna, niti ne govorimo. Sabličev nadrejeni, Janez Golja ni nič bolj kredibilen od Sabliča, je enak ali še večji kaliber. V svojem  značilnem slogu  je  UDELEŽEN V ZADEVI KRIVE OBSODBE zoper gospo Dragico JALŠEVAC iz LOGA pri Brezovici. Od leta 1990 je Golja  vodja, sedaj pa direktor centra za forenzične preiskave. Za svoje ZVESTO DELO je prejel bronasti, srebrni in zlati znak zaslug za VARNOST in KIPEC ORGANOV ZA NOTRANJE ZADEVE. Zelo verjetno je bil odlikovan tudi zaradi vloge v procesu za umor ljudskega tribuna Ivana Krambergerja.  Kljub temu v Sloveniji velja, da je neodvisen !  V zadevi krive obsodbe gospe Dragice Jalševac  je - resnici na ljubo, Janez Golja sicer SAM PREDLAGAL svojo IZLOČITEV in podprl PREDLOG obrambe za NOVEGA IZVEDENCA. A očitno je to storil zgolj kot lepotni vložek zato, da si zavaruje hrbet. Torej je v trenutku slabosti celo podvomil vase. Za ljudi, ki nikoli ne dvomijo, je to super dosežek. Kljub temu je bila  sodnica Mateja Luževec NEOMAJNA. Ni upoštevala niti njegovega predloga, da se v zadevo vključi  nekdo drug - alternativni izvedenec. Tako je SLOVENSKA FORENZIKA, s pomočjo sodnice Mateje Luževec postala neprebojna -  odbila je vse predloge obrambe za alternativno izvedeništvo, kajti domače – državno,  je povsem kompromitirano in kontaminirano. S sodniško pomočjo vseh rednih in izrednih sodišč (to je Ustavnega sodišča  in ESČP) je s to zgodbo slovensko pravosodje nedvomno doseglo nov krivosodni OLIMP. Sicer pa je sodna kalvarija Dragice Jalševac sledeča: »NEODVISNO« okrožno sodišče v Ljubljani je z asistenco VSEH slovenskih sodnih instanc - od OKROŽNEGA (2006) do VRHOVNEGA SODIŠČA (2009) ter končno z ovržbo obravnave s strani Ustavnega sodišča in ESČP,  NADALJEVALO satanovo delo - in potrdilo absurdno in izmišljeno obtožbo. Pri tem se je opiralo izključno na obremenilno mnenje Janeza Golije. Rezultat sojenja je: nedolžna gospa je dobila milostni strel v noge – 12 let zapora, dejanski morilec, mlajši moški, verjetno v sorodstveni ali drugi povezavi s policisti in/ali kriminalisti, pa se svobodno sprehaja po državi. Gospa je 6,5 let že odsedela, zdaj je k sreči že na svobodi. Predsednik senata na vrhovnem sodišču v tej zadevi je bil nihče drug kot Branko Masleša.  Za ilustracijo katastrofalne uporabe stroke v tem primeru pa še podatek. Preiskovalci so zavrnili pregled klicev na mobitel pokojne hčere Uršule Javševac, kar bi razširilo krog osumljencev z in to z abotnim zgovorom, da bi bilo to NEPIETETNO DEJANJE do umorjene žrtve. Nadalje obtoženka in odvetnik izvidov policijske preiskave nikoli nista prejela, sledove morilcčevih stopal v snegu pa so kriminalisti preiskovali šele 3 dni po dogodku, potem ko jih je sonce skoraj docela stopilo. MIslim, da je že to dovolj za OBNOVO POSTOPKA.  Kljub temu, da novi predsednik Vrhovnega sodišča poudarja KAKOVOST, je treba vedeti in izpostaviti, da se kakovost konča z namerno opuščenimi  dejanji - ZAČENŠI PRI FORENZIKIH IN POLICIJI, ki usodno, čeprav mnogokrat krivo, odločajo kdo je storilec. Njihova neverodostojnost in pristranost ni samo posledica šlamparije in neznanja, pač pa namernega ignoriranja dejstev. In zakaj to počnejo !? Ali so psihopati ali kaj drugega.  Podivjana UDBA je očitno svojim šefom povsem ušla iz vajeti. Primeri Ivana Krambergerja, Martina Uhernika, dr. Milka Noviča, Dragice Jalševac in ne nazadnje primer dobesednega divjanja na strelskem pohodu udbovca Darka Gregoriča  v Izolski bolnišnici, so zgolj aktualna ilustracija te podivjanosti. Vse te zgodbe povedo, da SODNA OBLAST ŠČITI STORILCE, NE PA ŽRTVE. V izolskem primeru je bila namreč preiskava v hiši storilca na zahtevo preiskovalnega sodnika ustavljena še predno se je začela. Sodniki pa so v vseh teh primerih odigrali vlogo odvračanja  in preusmeritve suma na drugo osebo, nedolžno žrtev. Nekateri slovenski sodniki, ki sicer sodijo v imenu ljudstva, so očitno sklenili pakt s SATANOM. V sodelovanju s policijo in NPU forenziki skoraj serijsko potrjujejo nedokazane in absurdne hipoteze ter uslužno producirajo nadomestne morilce. Za to delo so bogato nagrajeni z napredovanji, čeprav so vredni pomilovanja in zaničevanja, namesto da dobivajo odlikovanja, kot Janez Golja. Ampak tudi tega bo enkrat vendarle konec. V svetem pismu je zapisano: ZADNJI BODO PRVI in PRVI BODO ZADNJI ! Sodniki in forenziki niste in ne boste izjema ! Seveda pa je predpogoj, da se to zgodi, da državljani prenehamo skrbeti samo za svoje lastne riti in nas prične zanimati usoda vseh nas - potencialnih morilcev, katerih imena in priimke tako lahkotno in brez pomislekov, dolačajo drugi.  Vili Kovačič, državljan K. Pripis: Janez Golja je forenzik s TRADICIJO in »poreklom« - pri  UMORU Ivana Krambergerja je bil leta 1992  odločilni forenzik, ki je potrdil, da je Peter Rotar »morilec«, čeprav je danes jasno, da ni bil on. Franc Sablič pa je očitno »praktični« forenzik na vpoklic kar se je pokazalo v procesu proti dr. Milku Noviču. Sodnemu pokritju farsi sojenja Dragici Jalševac pa je botroval nihče drug kot sodnik s pištolo v žepu - vrhovni sodnik in predsednik senata Branko Masleša. Vloga ostalih članov senata ni znana, vendar moramo zahtevati razkritje glasovanj po imenih. Tudi za nazaj. Na koncu so vedno posamezniki tisti, ki odločajo. Kolektivna krivda iz časov nacizma in komunizma leta 2017 ni več sprejemljiva.  

preberi več

Enojni tir za dvojno ceno

8.05.2017

Spoštovani mediji, uredniki in novinarji !  Glede na to, da koalicijska večina v DZ še naprej neomajno vztraja na nedodelanem in za širšo javnost ter opozicijo – tako levo kot desno opozicijo, nesprejemljivem zakonu o 2 tiru,  naprošamo vse medije, predvsem pa nacionalno RTVSLO (Odmevi), da  sprejemu tega zakona posvetijo ustrezno pozornost. Sprejemanje zakona bo, kot je znano, potekalo na izredni seji DZ v ponedeljek 8.5.2017 popoldan.   Na informativnem pogovoru, ki sem ga imel pri predsedniku DZ in ki je bil na njegovo pobudo in vabilo,  sem kot prvopodpisani pobudnik referenduma predsedniku DZ  dr. Milanu Brglezu pojasnjeval, da je po našem mnenju tudi v korist koalicije najbolje, da se vladni zakon umakne tako,  da potreba po referendumu odpade. Vztrajanje koalicije na premisah tega zakona  je namreč za Slovenijo ekonomsko škodljivo, za koalicijo pa je politično kratkovidno početje. Evropska sredstva vsekakor lahko nadomestimo s prihranki in s spremembo trase. S tem pa tudi skrajšamo čas za dokončanje projekta. Izpostavil pa sem še en vidik – to je lokalno prebivalstvo, ki ga zakon v celoti ignorira. Zakoni mimo ljudi ali celo proti njim pa nimajo bodočnosti in so politično kratkovidni. Postali bodo bumerang za politiko, ki jih forsira. Sedanji zakon za 2 tir udejanja ZLATI tir za nekatere, v resnici pa pomeni ENOJNI TIR ZA DVOJNO CENO in nikakršno rešitev problema, ki ga sedanja železnica predstavlja za lokalno prebivalstvo. Močno pa mu nasprotuje tudi župan občine Koper.  Za Slovenijo je ta zakon ekonomsko SAMOMORILSKI, samomorilski pa je tudi za koalicijo! Pomeni izjemno politizacijo problema, ki bo sledila v poletnih dneh, enako pa tudi jeseni ko bo referendum. To ne bo samo referendum o  2 tiru ampak tudi referendum o vladi in njenih koalicijskih poslancih. Stranke, ki so del tega anti-ekonomskega, neljudskega  in politično nezrelega početja, bodo izgubile še tisto malo podpore, ki jo imajo. Kdor ne vidi v tako zasnovanem 2 tiru lastni politični SAMOMOR, je po moji oceni NOR. Zato pozivam vlado in poslance, da umaknejo ta zakon. Modrost politike je  spoznanje nujnosti in umik za en korak nazaj.  To je korak v drugo smer, korak k razumu nasproti brezumnemu hitenju.  Je pa to tudi prava priložnost za nov začetek. Tako za slovenski narod  kot za politiko. Politika izvršenih dejstev je znana iz zanikanja alternativ za TEŠ6. Alternative v Sloveniji očitno niso dovoljene. Družba, ki ne priznava alternativ, ne v politiki ne v gospodarstvu, ne v znanosti in družbi, pa je brez prihodnosti.  Referendum je tudi referendum za ZNANJE IN UPOR, ki ga je dr. Brglez poudaril v prazničnem govoru.  Je pa tudi boj za novo prihodnost, za politiko, ki bo služila ljudem in bo temeljila na razumu in pogumu za dobro vseh, ne zgolj peščice gradbenih baronov, ki bodo dokončno izmozgali slovenski narod. Kristus bi se zjokal ob takem početju vlade, Ivan Cankar bi zaklel in ga preklel. Naj ponovim za njim: narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar !  Narod, ki ve  za svoje pravice in ki ve za dolžnosti svojih politikov jih bo pravično nagradil.  Če bo seveda dobro informiran. Na medijih je, da za to poskrbite.   Vili Kovačič, državljan K.                      predsednik društva DavkoPlacevalciSeNeDamo Pripis: Ker so roki, za referendum takšni, da bi bil referendum izveden šele jeseni, sem dr. Brglezu predlagal, da referendum razpiše hkrati s predsedniškimi volitvami.  To bi bil pogumen korak k razumu.          

preberi več

Sindikat delavcev migrantov Slovenije poziva državljane da zavrnemo zakon o 2. tiru

27.05.2017

Spoštovani člani, prijatelji, znanci, simpatizerji, državljani! Kot ste verjetno že slišali, je Sindikat delavcev migrantov Slovenije podprl referendum proti uveljavitvi Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper. To kar govorijo strokovnjaki, ki novelo zakona v taki obliki ne podpirajo, ni izmišljena zgodba. Res je, da zaradi tega lahko Luka Koper obuboža in ne pridobi, res je, da bo zaradi tega lahko elektrika dražja, res je, da ima po njihovih izračunih dan 55 ur, res je, da bomo na koncu državljani tisti, ki bomo plačevali neskončne dolgove in bo zgodba samo kopirana TEŠ 6. Vreča denarja, v katero bodo segali privilegiranci, dokler ne bo prazna. Komaj takrat pridemo na vrsto državljani, ampak samo z namenom, da jo spet napolnimo. A res mislite, da bi župan Kopra, Popovič, kar nekaj v tri dni razlagal o previsokih stroških gradnje po obstoječem projektu? Vendarle Je Luka Koper v njegovi občini, v Kopru. Če bi bilo vse v redu, bi se za to potegoval. Projekt je netransparenten, zavajujoč, dopušča koruptivna tveganja, finančno nezaključen, predrag, predvsem pa zastarel. Cerar je pred kratkim govoril, da so na tem delale že vse vlade do sedaj. Da si izposodim besede, ki jih na to Cerarjevo trditev odgovoril dr.Duhovnik: »Kdo, ki ima denar, bi se sploh lotil tako zastarelega projekta?« Vlada je sprejela zakon, ki je popolnoma nepotreben. Seveda z določenim namenom, ki nikoli ni in ne bo poznan laični javnosti. A je za gradnjo katerekoli ceste bil potreben poseben zakon? A smo za gradnjo, dozidavo ali renoviranje kake šole ali vrtca sprejemali poseben zakon, namenjen prav tej šoli ali vrtcu? Zakona so se lotili brez širšega strokovnega posveta in polno mero ignorance. No, slednje smo v sindikatu s strani vlade že vajeni, saj je ignoranca državljanov v Sloveniji, postala že folklora. Vsled vsemu temu, kot predsednik sindikata POZIVAM, da s podpisom pobude za razpis zakonodajnega referenduma, zavrnemo zakon, ki je škodljiv predvsem za nas državljane, naše zanamce, otroke, ki bodo konec koncev že ob rojstvu dedovali dolg za nesmiselne državne kredite in zadolževanja. Izkoristite in si vzamite toliko časa, da obiščete Upravno enoto, krajevne urade in oddate podpis. Ne pozabite 5.6. in 15.6. je v Avstriji praznik. Izkoristite praznike in skupaj preprečimo še eno večjih bedarij naše politike. Pokažimo, da smo še vedno tukaj in da smo P O VE Z A N I - E N O T N I - M O Č N E J Š I

preberi več

Referendum drugi tir! Ne delite se na leve in desne! To niso volitve, ampak reševanje nove milijardne luknje!

31.05.2017

Dovolj je apatije. Usoda novega TEŠ6 je v naših rokah, vendar samo še 17 delovnih dni! To ni referendum za LJUDI NA POLOŽAJIH in dobro plačanih službah, ki vpijejo, da za Janšo ne bodo glasovali. To je referendum zoper skorumpirane politike, ki so pri drugem tiru še enkrat namočili prste v marmelado. Celoten projekt bo slovenskemu državljanu vzel 3.5 milijarde, čeprav stane samo 418 milijonov eur (izjava koprskega župana Popoviča na osnovi ponudb gradbenih podjetij). To je referendum, mogoče eden zadnjih, na katerem še imamo priložnost dejati NE sistemskim krajam slovenskega davkoplačevalca.  To je referendum zoper Mira Cerarja, ker Miro Cerar predstavlja vso škodljivo zakonodajo in predstavnike sodne oblasti, ki je v zadnjih 26 letih naredila to, da se barab nikoli ne zapre, medtem ko nedolžni ljudje brez pravice gnijejo v zaporih. To je referendum zoper pravno kasto, ki je z zakonodajo poskrbela, da je narod izgubil vso skupno družbeno lastnino, lastniki Slovenije pa so Hrvati, Srbi, Nemci in poštni nabiralniki slovenskih tajkunov.  To je referendum levice, tistih ljudi, ki slabo živijo in še vedno verjamejo v poštenost svojih politikov, ki jim z rdečo zvezdo mahajo v obraz. To je referendum tistih, ki verjamejo v socialno in pravno državo.  To je referendum desnice, referendum drugorazrednih, ki v Sloveniji slabo živimo zaradi kraj, ki jih politika izvaja zadnjih 26 let. To je referendum slovenskega davkoplačevalca. Če bomo sedaj apatični in jim dovolili, da speljejo to krajo, nam ni več pomoči.  To je upor zoper navidezno demokracijo, ki za fasado politične korektnosti in  slepomišenja medijev neovirano skriva zlorabe največjega formata v sodstvu, bančništvu in slovenskem gospodarstvu. To je referendum upora zoper velikega manipulatorja, malega diktatorja Mira Cerarja, ki po navodilih  botrov  skuša onemogočiti ljudsko odločanje. ZATO je ta referendum TOČKA PRELOMA, ko referendum prehaja v UPOR.     Drugi tir je SIMPTOM bolezni, ni pa vzrok. Vzrok je v nas samih, ki to dopuščamo in se kot “idioti” v stari Grčiji požvižgamo na javne zadeve.   DRŽAVLJANI ne bodimo ovce oziroma VOLI, ki vlečemo blato tranzicije v novo močvirje navidezne demokracije. Novo geslo je REFERENDUM DRŽAVLJANOM. Očistimo ga velikanskih navlak, ki onemogočajo ljudsko odločanje !  Strah v ljudeh bo s tem kmalu izginil.   Naj zaključim z velikim domoljubom Ivanom Cankarjem: NAROD SI BO PISAL SODBO SAM – NE FRAK MU JE NE BO IN NE TALAR !  Ne nasedajte na levo-desne razprtije. Pojdite na upravne enote, dokler je še čas! Vili Kovačič

preberi več

Spremljajte nas vsak dan in bodite v fokusu

22.05.2018

vfokusu4 on Biteable.

preberi več

Pišite z nami

Widgeti za katere imate pravice deljenja:

Widgeti za katere čakate na odoboritev:

Widgeti za katere lahko zaprosite za pravico deljenja:

KOLEDAR DOGODKOV

Politika

DAVEK NA NEPREMIČNINE

4.08.2016

Uveljavljali boste lahko posebne okoliščine, a le, če bodo te spreminjale vrednost nepremičnine vsaj za petino

preberi več

Kaj se lahko naučimo od Grkov

Slovenci smo vedno gojili večvrednostni kompleks do tistih z juga. No, v bistvu pri tem nismo osamljeni, saj ima praktično vsak narod svoje “južnjake”. In zgodbe o zapufanih Grkih, ki so to postali zaradi svoje lenobe in zavezanosti lagodnemu življenju, so nam v naš miselni okvir padle kot ata na mamo. Naj kar takoj priznam, da mi je bilo v Grčiji vedno všeč. Bilo je nekajkrat, na dopustu. Tako organizirano kot tudi bolj svobodno, v lastni režiji. V času pred krizo in v času krize. In po pravici povedano, prav velike razlike med Slovenijo in Grčijo nisem opazil. Seveda so občasno bili malce počasni. Ampak pri 40 stopinjah zunaj tudi Slovenci nismo ravno poskočni.      Vendar očitno razlika obstaja   5. maja je Alenka Bratušek podala odstopno izjavo. 69 dni je minilo do volitev. Po 81 dneh smo imeli uradne rezultate. Po 112 dneh mandatarja in po 136 dneh vlado. V kar prislovično leni in počasni Grčiji pa so se zadeve zakomplicirale 29. decembra z neizvolitvijo novega predsednika, kar je sprožilo volilni proces. Volitve so imeli po 27 dneh, 28. dan so imeli mandatarja in 29. dan vlado.   Naj ponovim. V Grčiji je od zapleta do rešitve minil manj kot 1 mesec. V Sloveniji smo za to potrebovali 4 mesece in pol.   Ali imamo zato kaj boljšo koalicijsko pogodbo? Moje izkušnje s koalicijskimi pogodbami so takšne, da je v bistvu čisto vseeno, ali jo pišeš 1 dan ali 2 meseca. Nikoli več je nihče ne pogleda. Če pa nanjo opozoriš koalicijskega partnerja, pa dobiš odgovor, da so to oni mislili drugače ali da je bilo izsiljeno in ne velja. Dejansko politika v Sloveniji deluje precej bolj na osnovi pripadnosti kot na osnovi dogovorjenih skupnih ciljev. Ampak lokalna folklora določa, da se spodobi koalicijska pogodba na vsaj 50 straneh, da imamo dvorjenje, maškarado, igranje nedostopnosti in končno popuščanje ter slavnostni podpis. V resnici pa vse bolj kot na resno politično delo spominja na tisti vic o kuri, ki bo pretekla pred petelinom še dva kroga, da ne bodo rekli, da je ku**a.   Želite še en primer učinkovitosti slovenske politike, o katerem sem že pisal. Na Islandiji so bančne težave prepoznali septembra 2008, v začetku oktobra so postavili prisilno upravo, 10. decembra pa je parlament sprejel zakon o posebni preiskavi. In na osnovi tega zakona so že izvedli preiskave in aretacije. Sedanji pravosodni minister, takrat predsednik KPK, je pred več kot enim letom zahteval ustanovitev nečesa podobnega za primer bančne luknje in TEŠ 6 tudi v Sloveniji. In kot rok za dokončanje primera postavil eno leto. Sedaj je minister že 4 mesece in pol, od volitev je minilo skoraj 7 mesecev, posebnega zakona pa še kar nimamo. Imamo sicer ustanovljeno tako posebno delovno skupino za pripravo le-tega kot tudi parlamentarno preiskovalno komisijo za TEŠ 6, ampak vse to je bolj dviganje megle kot resno delo.     Tudi Hrvati so učinkovitejši   Tretji primer so Hrvati. Znova “južnjaki”. V osmih dneh po odločitvi Švicarske centralne banke, ki je povzročila hud porast švicarskega franka, s tem pa tudi kreditov v tej valuti, so sprejeli zakon o fiksiranju tečaja švicarskega franka. Pustimo ob robu, kaj si o sami vsebini tega zakona mislim, ampak dejstvo je, da so v dobrem tednu zadevo spravili skozi.    Od učinkovitosti, ki so jo pokazali Hrvati, bi se lahko marsikaj naučili. Ob tem se seveda zavedam, da učinkovitost lahko pomeni tudi učinkovito delati narobe. Da nad učinkovitostjo zakrivanja sledi pri TEŠ 6 projektu vsekakor ne smemo biti navdušeni, ampak proti temu se lahko borimo le z učinkovitostjo na drugi strani. Le-te pa pač ni.   Nenazadnje je hitrost, s katero je Grčija izvedla svoje politične spremembe, tudi zagotovilo, da se bo hitro videlo, kakšen je dejanski politični program Syrize in njenega voditelja Tsiprasa. In tega smo lahko veseli, ker se bomo lahko iz tega tudi sami naučili marsikaj. Kaj se bo pokazalo, ne želim napovedovati, ker trenutno je to precej bolj vprašanje vere kot dejstev. Pri čemer je tudi svetovni potop za marsikoga dejstvo. Za druge pač bajka.     Kaj bi bilo potrebno spremeniti v Sloveniji?   Katere so potrebne spremembe v Sloveniji, da bi naslednjič bili vsaj podobno učinkoviti kot Grki? Rok od razpisa volitev do volitev se mirno lahko zmanjša na 4 tedne, sedaj je minimalno 40 dni. Volitve po pošti in iz tujine pa spremenijo tako, da je njihov rezultat znan istočasno kot izid splošnega glasovanja. Štejejo pač glasovi, ki so prišli do zaključka glasovanja. S tem ni nihče oškodovan. Če želi, da bo njegov glas upoštevan, hkrati pa je sredi džungle, bo pač poslal svoj glas dva tedna prej. S tem so rezultati lahko znani praktično še isti dan. In to uradni.   Dvostopenjsko potrjevanje, najprej mandatarja in nato vlade, ni potrebno. Hkrati pa se sam ne nagibam h grški rešitvi, kjer parlament niti o mandatarju niti o vladi sploh ne glasuje. Ampak popolnoma bo zadoščalo, če predsednik določi mandatarja, ta pa sestavi vlado, o kateri glasuje parlament. To, da se pa začnejo koalicijski pogovori že takoj po volitvah in se lahko po sklicu parlamenta že na isti seji glasuje tudi o vladi, pa je bolj stvar politične kulture in lenobe ali učinkovitosti izvoljenih politikov kot pa zakonodaje.   Za počasnost slovenskega postopka je vsekakor kriva tudi zakonodaja. Ampak še bolj kot to pa sama politična kultura oziroma zavest. Živimo v nekem prepričanju, da dlje kot bomo nek zakon ali podoben dokument peglali, boljši bo. Pa žal temu ni tako. Zakon o davku na nepremičnine smo v parlamentu peglali par mesecev in po vsaki iteraciji je bil slabši. Z več izjemami. Bolj dvoumen. Od začetne relativno enostavne in razumljive verzije smo prišli do skrpucala, ki ga je Ustavno sodišče zavrnilo. Resnici na ljubo bi enako usodo verjetno doživela tudi prva verzija, ampak z manj razlogi.   Ali bomo za resne spremembe res morali spraviti Slovenijo v grški položaj ali pa se bo dalo kaj spremeniti tudi brez tega? V Grčiji so novo vlado dobili v manj kot enem mesecu, v Sloveniji smo za to potrebovali 4 mesece in pol.   Politika v Sloveniji deluje bolj na osnovi pripadnosti kot na osnovi dogovorjenih skupnih ciljev.

5.02.2015

preberi več

Rubili mi bodo!

21.02.2015

PREJELI SMO PO ELEKTRONSKI POŠTI...... Spoštovano CZPNNi, sem B. B., na spletnih straneh sem zasledila Vaše združenje, in sicer ko sem vpisala ime Hojs smile emoticon Danes je bil izgleda tudi pri meni, v nabiralniku sem našla obvestilo, da naslednjič pride s policijo. Pa je bilo to prvič, se ne skrivam, tu sem začasno prijavljena, danes bila slučajno na enem pogrebu in nas ni bilo doma. Gre za dolg ok 2500 eur, še sami ne vedo natančno. Potem sva govorila po tel in se zmenila, da se slišiva v ponedeljek. Kar me čudi, je naslednje. Jaz vem, da ta dolg obstaja, imam tudi izvržbo na nepremičino. In tak je bil dogovor med upnikom in menoj, da ko se stanovanje proda na dražbi, se njim prvenstveno poravna dolg. Zdaj pa tole.Zanima me pravzaprav, kakšne so sploh moje pravice? Dejstvo je, da sklepa sodišča nisem prejela, selili smo se pred par meseci in čisto možno je, da je bil poslan na stari naslov? Vendar, ta človek me je našel, sodišče pa ne?Malo sem si prebrala zakon, vem, česa ne sme rubiti. Ali moram biti na kaj posebej pozorna? Za vsak napotek Vam bom več kot hvaležna.Vse dobro, lp, ODGOVOR Spoštovana B.B, smo CZPNN /beri kot Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor iz Lesc /Gorenjska/. Borimo se za naše ljudi, ki so tako kot si sama žrtve pravosodnega nasilja. Naša osnovna dejavnost je nadzor nad slovenskimi državnimi institucijami. Čisto možno je, da je Hojs bil pri tebi, saj hodi od vrat do vrat po celi Sloveniji in muči male ljudi, ki jih predvsem ustrahuje in psihično obdeluje. Na ta način spravi ljudi v zmedo in jih prisili da hodijo okoli posojati denar zanj seveda če ga sami nimajo. V resnici tej gospodi gre za suh denar, ne pa izključno za vašo dotrajano stanovanjsko opremo razen, če imate kakšen računalnik ali TV sprejemnik. Prvo njegovo dejanje je, da pride in vam v poštni nabiralnik vrže svoje grozilno pismo ter z njim napove svoj prihod nekega dne, ki je nenajavljen tako kot vedno. V svojih pismih, ki jih trosi okoli po Sloveniji grozi v glavnem s policijo, kar najbolj vpliva na psiho ljudi, saj je res, ali je kaj hujšega kot to, da vam nekdo na dom hodi s policijo. To ni pomembno ali vam se to dogaja prvič, vedno se stvari dogajajo prvič. Vem, da se ne skrivate, zakaj bi se nekaj skrivala in pred kom, za dolg 2.500,00 €. Tudi to ni pomembno kako ste na vašem naslovu prijavljena, za stalno ali začasno. Naključje je, da vas ni bilo doma za to ker ste pač bila na nekem pogrebu in vas za to ni bilo na vašem naslovu. Tudi to ni pomembno za kakšen dolg gre in ali je ta 2500 € ali 2,5 €. Koliko ste dolžni pa lahko izveste pri upniku tako, da ga zaprosite za izračun končne terjatve. Kar pa se njih toče za njih ni pomembno koliki je vaš dolg, ampak le to da nek dolg obstaja. Oni v resnici niti ne hodijo okoli zaradi dolga in poplačila upnika, ampak okoli hodijo za to, da jim plačate "njihove stroške", torej, da jim daste neko vsoto denarja kot nekakšne stroške, ki gre v njihov žep, ne pa upniku iz naslova njegove terjatve. To, da se z njimi govorila po telefonu ni ravno pametno, raje po telefonu in osebno govorite z upnikom. Izvršitelj Hojs iz Kamnika ali kakšen drugi izvršitelj od nekje drugje niso vaši upniki in se z njimi ne ogovarjajte kot z upniki. Glede na telefonski pogovor bodo glede na njihovo prakso stvari potekale približno takole; 1. Vas bodo poklicali.2. Na to vas bodo obiskali na vešem domu.3. Zahtevali bodo, da vstopijo v vaše stanovanje.4. Če jim boste dovolili bodo vstopili.5. Če jim ne boste dovolili vstopa vam bodo grozili s policijo in ključarjem.6. V vsakem primeru imajo pravico vstopiti v vaše prostore z vašim dovoljenjem ali brez njega.7. Ko vstopijo v vaše stanovanje bodo /vsaj do sedaj je bilo tako/ arogantni in nesramni.8. Na celotno vaše pohištvo bodo nalepili nalepke z napisom "zarubljeno".9. Na to bodo vse to pohištvo fotografirali z foto aparatom ali z mobilnim aparatom.10. Po vsem tem bodo zahtevali neki denarni znesek.11. Za kakšen znesek bo šlo vedo samo oni.12. Kot ponavadi pri drugih, se bo zgodilo tudi pri vas, da zahtevanega denarja nimate.13. Če se to zgodi vam bodo grozili s policijo in prodajo vašega premoženja na dražbi.14. Grozili vam bodo, da bodo prišli s policijo in z ključarjem po zarubljene stvari.15. Grozili vam bodo z selitvenim seosom in odvozom vašega premoženja.16. Če še vedno ne boste imela zahtevanega denarja se bo kalvarija nadaljevala takole.17. Pošiljali vas bodo k sosedom ali k sorodnikom, da si denar posodite in jim ga daste.18. Če niti ta fora ne uspe vam bodo dali neki rok za plačilo zneska od 200,00 € do 300,00 €.19. Ta znesek bodo knjižili kot svoje stroške.20. Rok za plačilo je kakšnih par ur, največ pa do 19:00 ure tekočega dne.21. Manj kot 200,00 € ne bodo vzeli.22. Če tudi ta njihova fora ne uspe, vas bodo klicarili po telefonu23. Po telefonu vas bodo spraševali o tem kdaj bo denar.24. To lahko traja v nedogled, ali dokler ne boste plačala za njihove stroške.25. To se bo začelo dogajati v ponedeljek.26. Ne glede koliko jim boste nakazali denarja bo ta denar knjižen ko njihov strošek.27. To pomeni, da bo upnikova terjatev nepoplačna in da bodo tekle obresti na glavnico.28. Dobro je, da se zavedate obstoja dolga.29. Če v korist upnika teče izvršba na vašo nepremičnino je pa to nasilje res čudno.30. Upam, da ste glede tega z upnikom sklenili pisni dogovor.31. Če nimate pisnega dogovora je to isto kot nič.32. Če izvršba na nepremičnine teče, se ne delajo izvršbe na premičnine. Sprašujete kakšne so vaše pravice ? Vaša pravica je, da z upnikom sklenete pisno poravnavo. Taka poravnava ima svoj določen čas /ponavadi je to 1 leto od podpisa poravnave/. Lahko je to tudi daljši rok, če se z upnikom dogovorite drugače. V času trajanja poravnave odplačujete neke dogovorjene zneske upniku in vam ta čas ne tečejo zakonske zamudne obresti. Pri vsem tem niti ni sedaj važno, da niste prejela sodnega sklepa ker se šteje, da ste ga prejela po pravilih fiktivnega vročanja sodnih pisanj in sodnih pošiljk. To pomeni, da ste sklep prejela tudi če ga niste. Posledica tega, da niste zoper sklep o izvršbi nikoli vložila ugovora, kar je slabo seveda. Selitev vaša pa nima na vse to nobenega vpliva. Lahko da je zaradi selitve sklep prišel na stari naslov na katerem ne bivate več ker ste se odselila. Izvršitelj vsa je našel za to ker vas je iskal, sodišča pa vas niti ni dolžno iskati. Vemo oziroma verjamemo tudi, da ste brala zakon, saj če bo tako šlo v slovenski domovini se zakona bodo morali učiti tudi medvedi. Res je, določene stvari se ne morejo rubiti. Ali morate biti na kaj posebej pozorna? Ko gre za izvršitelje je treba vedno biti maksimalno pozoren na njihove svinjarije. Upamo, da smo vam uspeli s svojim odgovorom pomagati. Še enkrat pa vam svetujemo, da se pogovarjate z upnikom in ne z izvršiteljem. Vse kar se dogovorite z upnikom naj bo v pisni obliki in če vas bodo še vedno nadlegovali jim pokažite pisni dogovor ki je sklenjen med upnikom in vami in to bi bilo za enkrat to. Lep pozdrav tudi vami. Vaš CZPNN

preberi več

Intervju z Igorjem Mastenom: Čisto vsakič nam je AUKN polaskala, da nas je uvrstila na svojo

27.02.2015

Z Igorjem Mastenom smo se pogovarjali o razkritjih, ki jih je ponudila afera Kotnik in o aktualnih ekonomskih razmerah. Piše: Boris Meglič Jasno tudi, da se drugi tir nikoli ne bo izšel. Igor Masten je ekonomist in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. V preteklosti je bil član sveta vlade za strateška vprašanja, nadzornik v NLB, opravljal pa je tudi vrsto drugih pomembnih funkcij.  Z Igorjem Mastenom smo se pogovarjali o razkritjih, ki jih je ponudila afera Kotnik in o aktualnih ekonomskih razmerah.   Verjetno ste bili čisto prvi v Sloveniji, ki ste javno izpostavili, da obstajajo resni zadržki pri metodologiji stresnih testov. Del javnosti je vaše zadržke ignoriral, del pa jih je sprejel, saj jim je ponudil odlične argumente za politični boj proti slabi banki. Kakšen je, v tem kontekstu, vaš pogled na afero Kotnik?   Moj poziv, skupaj s kolegi, za razkritje je datiran konec oktobra 2013. Takrat, če natančno beremo, se poziv v osnovi nanaša na predpostavke stresnega testa. Takrat so bile določene neuradne informacije o zelo ekstremnih predpostavkah. Ob tako močnem stresu je bilo vprašanje, ali bi lahko slovenska država, ker je bilo jasno, da mora banke dokapitalizirati država, na trgu zbrala zadostna sredstva. To bi pomenilo nevarnost prošnje za mednarodno finančno pomoč.    Vprašanje metodologije v aferi Kotnik je popolnoma drugačno. Ta je že leto dni objavljena za test iz 2013, in od marca 2014 še za kasnejši vseevropski test 2014. Ob izbruhu afere je guverner Banke Slovenije na tiskovni konferenci novinarjem povedal, da je metodologija objavljena na spletnih straneh Banke Slovenije. Vendar se je kljub temu dva tedna govorilo, da se metodologija skriva. To nikakor ni nedolžno početje. Očitek namreč je, da je metodologija pristranska, zato se je z njo pristransko ocenila kapitalska luknja v bankah. Če se ob tem trdi, da se metodologija prikriva, se to takoj postavi v kontekst zarote in manipuliranja z velikostjo bančne luknje ni potrebno dokazovati. Če pa bi priznali, da se metodologija dejansko ne skriva, potem pa je že potrebno strokovno utemeljiti manipuliranje z oceno luknje. Namesto dokaza manipuliranja z metodologijo je kar nekaj vpletenih raje manipuliralo samo.    Mislim, da gre za izjemno problematično ravnanje, ki se skoraj s histerijo nadaljuje, kljub temu da je sedaj evidentno, da se metodologija ne skriva. Časnik Finance, na primer. Nič ni narobe, če neki novinar ali kolumnist ne pozna ali razume metodologije. Gre za zahtevno materijo in le od strokovnjakov gre pričakovati, da jo obvladajo. Problem nastane takrat, ko se kljub nepoznavanju materije o njej načrtno podajajo napačne izjave. Zavedati se je potrebno, da nevednost ne odvezuje odgovornosti.    Komu je ustrezalo, da so bile te predpostavke obremenitvenih testov 2013 tako ekstremne?   Ustrezalo ni nikomur. To je nekaj, kar nek analitik naredi. Za tem se začne preverjanje smiselnosti izračunanih scenarijev, testiranje interne konsistentnosti, učinek na bilance bank itn. Tu ne gre za to, da bi si kdo kaj izmislil. Nekdo mora nekaj izračunati. Z uporabo neke metodologije. Kadar govorim o izračunih … Ti so narejeni z metodo oziroma modeli, ki so ocenjeni, torej so podvrženi napaki itn. Takšne stvari je potrebno preverjati.  Načeloma bi to morala narediti že Evropska komisija pred cirkulacijo scenarijev, vendar so nas očitno zelo podcenjevali.   In ponavljam: takrat so pregledi še tekli, končno poročilo še ni bilo objavljeno, rezultat ni bil znan, smo pa vedeli, kako bi uporaba ekstremnih predpostavk lahko vplivala na končni rezultat. Zato poziv po razkritju.    Ekstremne predpostavke so se kasneje očitno nekoliko korigirale. Opozarjali smo tudi na tisto, o čemer sem pisal v kolumni Profesionalni amaterizem, da se določene nepremičnine vrednotijo ekstremno nizko. Ampak spet. Po tem, ko je bila objavljena metodologija, si lahko ogledate, kako se statistično skuša nevtralizirati način in kako to vpliva na končni rezultat. Celo koeficienti so podani, kako se je ocenjevalo posojila, podani diskonti pri vrednotenju itn. Dejstvo je, da večina teh, ki danes o tem govorijo, tega sploh ni pogledala, ker je bolj priročno govoriti, da dokument ne obstaja.      Današnji pozivi po razkritju niso dejanski pozivi po razkritju metodologije, saj je ta bila razkrita že dlje časa. Metodologija v bistvu nikogar ne zanima. Je zgolj medijsko orodje za diskreditacijo procesa sanacije bank. Reforme se pod Janševo prvo vlado niso zgodile ker so rajši so osvajali komunistične kapitalske trdnjave. V regiji je NLB počela marsikatero nenavadno stvar. Sindikati danes, ko so videli, da je zmanjkalo denarja, še sami pristajajo na reforme trga dela, spoznavajo, kakšne so koristi od tega - ljudje lažje dobijo službe in tako naprej. Ne zavedajo pa se odgovornosti, ki so jo imeli. Kakšna je percepcija varčevanja v javnem sektorju, pa je nekaj povsem drugega. Tam varčujemo tako, da si ne povečamo plač. To je svet zase.  Ko so bila določena pogojevanja, kaj narediti z delnicami Mercatorja in kaj ne, smo jim jasno dali vedeti, da je nadzorni svet neodvisen in da kršijo pravila korporativnega upravljanja s tem, kar počnejo. Več ljudi je poskušalo vplivati. Nekatere od takšnih stvari se zgodijo tudi zelo javno. Uroš Slavinec, recimo, je predlagal, da bi kar nekje v državnem zboru ali na nekem podobnem mestu imeli razpravo o tem, kako naj se restrukturirajo posojila Heliosa. To je to vmešavanje politike v poslovanje banke. Metodologija v bistvu nikogar ne zanima. Je zgolj medijsko orodje za diskreditacijo procesa sanacije bank. Beri dalje...

preberi več

Prejeli smo: Nadškofija Maribor o sklenitvi sporazuma z upniki

4.03.2015

S to izjavo obveščamo javnost, da je Nadškofija Maribor po dolgotrajnih pogajanjih in dogovarjanjih, ki so potekala z zavestjo, da je dogovor najugodnejša rešitev za vse deležnike, s svojimi institucionalnimi in neinstitucionalnimi upniki sklenila sporazum, s katerim so podpisniki uredili medsebojna dolžniško-upniška razmerja. Sklenitev sporazuma, h kateremu je podal soglasje tudi Sveti sedež in ki se nanaša zgolj na obveznosti Nadškofije Maribor, predstavlja, glede na nastalo finančno situacijo Nadškofije Maribor, dober kompromis. Za poplačilo svojih dolgov namenja Nadškofija Maribor praktično vse svoje premoženje. Višina končnega poplačila velike večine upnikov bo tako odvisna od uspešnosti unovčenja tega premoženja, pri čemer pa bo postopek unovčevanja potekal daljše časovno obdobje. Sklenitev sporazuma predstavlja za Nadškofijo Maribor končanje enega izmed težjih obdobij v njenem obstoju, hkrati pa pomeni nov začetek v izpolnjevanju osnovnega poslanstva Cerkve, ki se uresničuje na področjih oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti. Zadnja leta je bilo namreč izvajanje pastoralne dejavnosti v Nadškofiji Maribor, zaradi napornega iskanja rešitve finančne situacije in s tem negotove prihodnosti, mnogokrat oteženo. Upamo, da bo v prihodnje, kljub zelo omejenim finančnim virom, mogoče učinkoviteje načrtovati in uresničevati pastoralno dejavnost, k čemer bo zagotovo pripomoglo tudi imenovanje novega pastirja. Velika zahvala gre bankam upnicam ter vsem ostalim upnikom za aktivno in konstruktivno sodelovanje ter pripravljenost, da skupaj najdemo rešitev, ki je v dani situaciji optimalna za vse strani. Iskreno se zahvaljujemo tudi Škofiji Graz-Seckau za njeno strokovno pomoč in svetovanje v postopku pogajanj. Veseli smo, da je prišlo do sklenitve sporazuma, pri čemer pa bo v postopku njegovega izvajanja potrebno narediti še kar nekaj korakov. Ob vsem tem pa zaupamo v Božjo pomoč ter v solidarnost in dobroto ljudi, h katerim smo poslani. Nadškofija Maribor _______________Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo. Sorodni Prispevki: Prejeli smo: Pojasnilo o domnevnem posojilu Slovenski mediji so v minulih dneh povzeli pisanje italijanskega novinarja Emilijana Fittipaldija v tedniku L’Espresso, glede domnevnega posojila Inštituta za verska dela (IOR) Nadškofiji Maribor.... Prejeli smo: Nuncij odgovoril na vprašanja Na apostolskega nuncija nadškofa Juliusza Janusza smo naslovili več vprašanj. V povezavi z dogajanjem v mariborski nadškofiji so najprej omenili prizadevanja apostolskega administratorja mariborske nadškofije... Prejeli smo: Javno soočenje o davku na nepremičnine Civilna družba za pravično Slovenijo vabi na veliko javno soočenje mnenj o spornem davku na nepremičnine, ki bo jutri, v četrtek 7. novembra ob 17h... Prejeli smo: Izjava Odbora za preprečevanje zlorab v pravosodju Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da vsebinska odločitev Ustavnega sodišča RS v zvezi z ustavno pritožbo v zadevi Patria ni bila sprejeta, saj bo ne-odločitev Ustavnega sodišča...

preberi več

Zgodba o žebljih v ograji in indigo

4.06.2017

Zgodba o žebljih v ograji. Verjetno marsikomu znana zgodba. Zapisala sem jo po spominu in morda še malo po svoje - z namenom, da jo uporabim pri verouku. Majhen fant, ki se je večkrat grdo obnašal, se je nekega dne spet zelo razburil … Tako kot že večkrat; in tedaj je uporabljal grde besede, žaljivke, včasih je koga udaril, brcnil ... Njegov oče je bil pameten človek. Pomislil je, da tako res ne gre več. Kaj naj naredi, da iz njegovega muhastega dečka zraste dober fant? Sinu je dal vedro, polno žebljev, ter ga peljal za hišo do lesene ograje. Rekel mu je, da naj vedno, ko bo razburjen in se ne bo mogel obvladati, zabije en žebelj v ograjo. Dečku se je zdel očetov predlog zanimiv in tako je takrat, ko bi najraje koga udaril ali mu kaj neprijetnega rekel, šel do ograje in vanjo zabil en žebelj. Prvi dan je fant zabil v ograjo kar 37 žebljev. In potem je bil kakšen dan, ko se je manjkrat razjezil in mu zato ni bilo treba zabiti veliko žebljev, in spet kakšen, ko je moral zabiti spet več žebljev. Sprva ni bilo videti nič posebnega, potem pa se je postopoma videlo, da se nekaj dogaja! Deček je zabijal po manj žebljev na dan kot na začetku. Dejansko se je naučil vse bolj obvladati samega sebe. Ni več ponorel zaradi vsake malenkosti, včasih ga še celo krivica ni čisto spravila iz tira. Število žebljev, zabitih v ograjo, se je začelo zmanjševati ... Fant je kmalu spoznal, da je pravzaprav lažje obvladovati svoje obnašanje, kot zabijati žeblje v ograjo! In končno je prišel dan, ko se ni niti enkrat razburil, in tako tudi ni zabil nobenega žeblja v ograjo! To je seveda ponosno povedal svojemu očetu! Oče je bil svojega sina zelo vesel. In zdaj mu je naročil, da naj vsak dan, ko se ne bo niti enkrat razburil, potegne en žebelj iz ograje. Deček je z veseljem izpolnjeval tudi to očetovo naročilo. Dnevi so minevali in čez dolgo časa je prišel dan, ko je fant povedal očetu, da ni nobenega žeblja več v ograji. Oče je prijel sina za roko in ga peljal do ograje. Tam mu je rekel: "Sin moj! Dobro si opravil svoje delo, toda poglej vse te luknje v ograji. Ograja ne bo nikoli več taka, kot je bila na začetku. Nikoli več ne bo gladka. Ko nekomu rečeš kakšne stvari v besu, te besede pustijo brazgotine, ki so kot te luknje v ograji. Človeka lahko raniš z besedami, kretnjami, nožem in četudi se kasneje opravičiš, rana ostane. Brazgotina ostane. Rane zaradi grdih besed prav tako bolijo, kot bolijo druge rane." Za ilustracijo iščem dokaze dobrih "sledi" in najdem tole izpred dveh let: Sedimo na tleh ob deščici, v katero otroci zabijajo žeblje. Vsak otrok, ki želi, lahko vzame žebelj in kladivo, največkrat jaz držim žebelj in samo enkrat otroku malo spodleti :) No, otroci niso zelo močni, žeblji se niso zarili globoko v les. Večina jih je popadala iz lesa že, ko je naslednji otrok zabijal svoj žebelj. Ob vsem tem seveda potipamo deščico. Otroci čutijo "brazgotine", ki so ostale. Od daleč je videti vse v redu, ampak od blizu "vidimo rane." Pogovorimo se o velikih in majhnih ranah, tistih v duši in tistih na telesu. Pa o tem, koliko moremo rano pozdraviti, čisto ozdraviti. Če nekoga potisnem, da pade, in rečem "sori", bo njegovo koleno še vedno razbito, ranjeno. Ampak če se iz srca opravičimo, bo ponesrečencu lažje pri srcu - ko bo začutil človeški stik. Pristen odnos. Otroci gredo na svoja mesta, v zvezke nalepimo list z zgodbo, rišejo ograjo. Zdaj jim pod naslednjo stran vstavim indigo papir, seveda večina otrok popolnoma nič ne ve, kakšen papir je to. Naročim jim, naj v zvezek rišejo ali pišejo "kaj lepega". S svinčnikom. Nekateri se ne želijo odreči barvam - in to nas pripelje do še ene izkušnje. Ampak zdaj sem pri tem, kar sem otrokom naročila: naj rišejo in pišejo lepe stvari, dogodke. Pozorna sem posebej na to, če se kdo kaj zmoti. Nekateri tudi radirajo. Nekateri otroci so čisto iz sebe, ko vidijo odtis svoje risbe ali svojih besed! Kar ostrmijo, gledajo z odprtimi usti! Tisti, ki so želeli pobarvati, so presenečeni, ko je dvojnik njihove risbe črnobel. Ena deklica "za hec" nariše nekaj z belo barvico - in potem strmi, ko je tisti delček risbe črno izrisan, tako kot vse ostalo, medtem ko se na originalu skoraj ne vidi. Posebej so presenečeni in celo pretreseni tisti, ki so radirali. Spoznajo, da na "originalu" lahko radirajo (včasih tudi ne lahko, bolj ali manj se pa da), medtem ko odtisa ne morejo "zradirati"!Poleg tega radiranje odtis celo poslabša, lahko nastane pravi zmazek. To je sporočilo, ki jim ga želim dati! Vse, kar delamo, kar govorimo, celo kar mislimo, pušča sledi! Dobre in, žal, tudi slabe. Ja, tudi slabe ... In "sori" ne zradira "odtisa", lahko ublaži, ampak čisto zbriše ne, če gre za zelo hude stvari, za izdajstvo, za grde laži, za hude žalitve ... Včasih nekako "počistimo" zunanje stvari, tistega globoko v sebi pa ne moremo."Radiranje" lahko rano še poslabša. Če ni v empatiji, v veliki pozornosti in nežnosti. Nujno je, da smo pozorni na to, kaj delamo. Če naredimo kaj narobe, skušajmo popraviti. Poskušajmo delati samo to, kar pušča lepe odtise ... lepe sledi ... Vidim, da otroci razumejo ... starši tudi :) To je zadnja ura verouka v tem veroučnem letu. V meni se utrne misel, kako jeseni nadaljujem ... nadaljujemo v skupini otrok, ki bodo tudi jeseni moji! Oooo, se že veselim! Veselim se počitnic in veselim se novih srečanj v jeseni!

preberi več

Pismo podpore Viliju Kovačiču! Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava mafije, ki je ugrabila državo!

5.04.2018

Pozdravljen Vili, pravkar sem prebrala tvoj odličen zapis na http://vfokusu.com/post/ 361687/draga-mladina-do-kje- gre-tvoje-hlapcevanje ,  odgovor na pokvarjeno, "prezirljivo pisanje do malega človeka"(kot si sam pravilno napisal), ki se ob ponavljanju prelevi v stigmatizacijo. In prav stigma je bila od nekdaj orožje AGITPROPA totalitarnih režimov. Mladina (v lasti KB 1909) je že dolgo časa izpostava današnje udbomafije, ki je ugrabila državo. Tako so leta (slikovno in pisno) stigmatizirali Janeza Janšo (ciničen, aroganten, avtokrat, revanšist, agresiven ....) in, sodelovali so tudi vsi dominantni mediji. Danes skušajo stigmatizirati TEBE, ker si trn v peti lobijem - paradržavi! Danes imamo množico funkcionalno nepismenih ljudi, ki na volitvah, po razočaranju nad strankami kontinuitete (LDS =  3xK  korupcija, korporativizem, klientelizem je pisal v Financah S. Kovač in nesposobno Pahorjevo vlado), vedno znova volijo medijsko promovirane "nove obraze" - preoblečeno kontinuiteto - lokalne menedžerje - igralce ali operativno nesposobne vase zagledane profesorje ali ..., da ja ne bi zmagala opcija, ki bi začela čistiti SLO Avgijev hlev. Pokvarjena klika je s pomočjo marionet državo (državljane) pripeljala na rob družbenega prepada, ko obstaja demokracija na papirju, ozadje pa vleče niti v vseh podsistemih. Indoktrinirana in funkcionalno nepismena množica tega ne vidi, preostali ne vidijo izhoda iz začaranega kroga, zato postajajo apatični in pasivni opazovalci. Vemo, kaj se dogaja v zdravstvenem sistemu, pa je vladajoča koalicija (SMC, SD, DeSUS) rešila ministrico (ekipo), kljub dvakratni interpelaciji in, mediji so poudarjali Cerarjevo floskulo o nagajanju SDS in rušenju stabilne vlade. Pravosodje je imunski sistem vsake države. Toda, na eni strani imamo nedotakljive banksterje in prvorazredne državljane jankoviće, na drugi strani pa nezaželene oponente alias notranje sovražnike kot je prvak opozicije Janša (obsojen na osnovi nezakonitega obtožnega predloga brez znakov kaznivega dejanja, v skrajšanem postopku bi moral biti zavržen v 3 dneh, pa ga je pravosodje - globoka država skupaj z mediji vozila vrsto let vse do zastaranja) ter drugorazredne aktivne državljane kot si tudi TI.  Upam, da je odločitev Vrhovnega sodišča znak, ki nakazuje določene spremembe vsaj v vrhu pravosodja. Tudi ustavna sodnica Jadranka Sovdat je z izjavo (Odmevi) "okrcala" tiste (Cerar&Co.), ki "niso razumeli kaj je vrhovno sodišče napisalo"  (http://4d.rtvslo.si/arhiv/ odmevi/174530432) Ali odločitev vrhovnega sodišča o ponovitvi referenduma lahko vliva upanje na spremembe v sodstvu (spoštovanje vladavine prava, pravično in pošteno sojenje) pa bo kmalu pokazala odločitev vrhovnega sodišča na pritožbo obrambe dr. Milka Noviča glede na množico kršitev v postopku preiskave in sojenja ter obsodbo dr. Milka Noviča na 25 let zapora za umor direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika brez vsakršnega dokaza.   Vili, aktivni državljani, ki nam ni vseeno(!), te podpiramo, slišati te mora le še "molčeča" množica! V novem letaku za udeležbo na referendumu si napisal:Ta referendum je plebiscit PROTI KRAJI davkoplačevalskega denarja. Izkoristimo možnost neposrednega demokratičnega pritiska, državljanskega nadzora nad milijonskimi in milijardnimi državnimi investicijami. Denar, ki odteka v žepe privilegirancev, je naš denar. Referendum je zato priložnost, da omejimo samovoljo oblasti. Prav o tem piše danes dr. Rok Svetlič v članku Volitve in trije nesporazumi  (Gostujoče pero-Delo)  Iva Pavlin Žurman

preberi več

Tovariši in gospodje, 25 let ropanja je bilo dovolj! Davkoplačevalci gremo na volitve!

21.03.2018

Letošnje volitve bodo prelomne, tako državnozborske kot lokalne. Opevani mehki prehod iz totalitarizma, ko smo morali molčati o skoraj vsem, ko smo si bili solidarni v relativni revščini in popolnoma odvisni od državnega aparata ter hkrati povsem nesamoiniciativni državljani, žal ni prinesel tako težko želenega rezultata – DEMOKRACIJE. Sistem »mehke« tranzicije, pretvorbe družbenega in državnega premoženja v privatno lastnino, ter s tem zvezanega posledičnega izčrpavanja državnih virov, je nastajal postopno. Rezultat teh procesov lahko po 28 letih označimo kot proizvodnjo lažnega razvoja, kvazi-občutja napredka, ki pod zaščito formalno neodvisnih institucij vodi v vse večjo splošno revščino, razraščanje prekariata celo v javnem sektorju in državno odvisnost od zadolževanja. Skoraj na vseh področjih je onemogočen kakovosten dialog o pametnih alternativah, ob vsesplošnem prepričanju, da vsak pozna vsakega in da se nihče noče nikomur zameriti zaradi potencialnih malih osebnih koristi, celo ustvarja občutek, da si demokracija in blaginja nasprotujeta. Resnica je drugačna: med načini uveljavljanja demokratičnih odnosov in blaginjo prebivalstva je vedno visoka korelacija. Prepričani smo, da je virov za dostojno življenje vsega prebivalstva v Sloveniji že sedaj dovolj, da pa so zelo nepravično razdeljeni. Delovanje državnega aparata ter vodstvenih struktur take delitve le še povečuje, prebivalstvo pa razslojuje na docela nemeritokratskih načelih. DavkoPlačevalci Se Ne Damo Več! je naš odgovor. Zavedamo se, da nikoli ne bomo enaki, lahko pa smo ENAKOPRAVNI – sedaj, danes, takoj. Za dosego tega pa je potreben dosleden boj za resnico, pravico in poštenost. Politične stranke v Sloveniji niso opravilno sposobne za globlje spremembe. Ujete so v primež ideoloških in kvazi-kulturnih bojev z eno in isto lajno tem, ki ljudi le razdvojujejo. Pokazale so, da jim je več do lastnega ugodja vnaprejšnjih pozicij in ustvarjenih privilegijev, ne pa do obrambe interesov volilcev in volilk. To so pokazali primeri, kot so TEŠ6, 2TIR , 3 razvojna os, Magna in drugi nepremišljeni gospodarski projekti, ki povzročajo finančno in okoljsko škodo. Spomnimo se nedavnih požarov v kemijskih skladiščih, pa uničenja Tojnice s strani Kemisa v Vrhniki ter vse do enormnih posegov v Naturo 2000 in uničevanju podtalnice v primeru kanalizacije po vodovarstvenem območju, ki zagotavlja pitno vodo za 400.000 prebivalcev Ljubljane in dnevnih migrantov, itd. Da naredimo temu konec, ustanavljamo neodvisno in samostojno kandidatno listo DavkoPlačevalciSeNeDamoVeč. Doseči moramo zamenjavo kompromitiranih kadrov, predvsem pa osvežitev parlamenta, da bo postal resnična zakonodajna oblast, ne zgolj ekspozitura vlade za potrjevanje projektov sprejetih nekje v ozadju. Naša načelna izhodišča za dosego teh ciljev so: 1. »VLADAVINA PRAVA«, NE LE »PRAVNA DRŽAVA«. PRAVOSODJE MORA BITI V SLUŽBI LJUDSTVA: sem spadajo pogojna ukinitev trajnega sodniškega mandata za kršitelje človekovih pravic; uveljavljanje materialne odgovornosti sodnikov; transparentnost preverjanja dejanske usposobljenosti sodnikov in tožilcev; ugotavljanje preteklih zlorab in strokovnih napak sodnih izvedencev; uvajanje specializiranega tožilstva za preiskavo bančnega in finančnega kriminala tudi s sodelovanjem neodvisnih mednarodno priznanih ekspertov. 2. REFERENDUM DRŽAVLJANOM: ukinitev ovir za uveljavitev referendumske volje državljanov in UVEDBA ŠVICARSKEGA MODELA REFERENDUMSKE DEMOKRACIJE, tako da se bo oblast bala ljudstva in ne obratno tako kot danes, ko se ljudje bojimo oblasti. Sem spada tudi PRAVICA DO SPREMEMBE USTAVE: te pravice žal ljudstvo pri nas še nikoli ni imelo, zato je čas da sledimo Ivanu Cankarju-NAROD SI BO PISAL SODBO (ustavo) SAM. Ustavo je predvsem potrebno začeti vsebinsko spoštovati, za kar lahko poskrbi le reformirana sodna veja oblasti. 3. SAMOFINANCIRANJE CIVILNE DRUŽBE: Danes od vlade odvisni ljudje predstavljajo nevladne organizacije, zato vsakič pokleknejo, namesto, da bi jim nastavili ogledalo in vztrajali do konca. Vzpostaviti je treba zakonsko reguliran način financiranja civilne družbe z donacijami podpornikov preko telekomunikacijskih operaterjev in drugimi inovativnimi načini podpore. Resnična civilna družba je iz družbe izrinjena, namerno pa je uzakonjeno vladno financiranje »nevladnih«, v resnici pa od vlade odvisnih organizacij. Korporativni denar nima vstopa v politiko in med politike. 4. VOLILNI SISTEM PO MERI VOLIVCEV in zagotovitev POŠTENOSTI VOLITEV: podaljševanje obstoječega proporcionalnega sistema ni mogoče zgolj z lepotnimi posegi: npr. s preferenčnim glasom, ker ne rešuje problema, da 220.000 ljudi v Sloveniji nima zastopstva v DZ. V demokraciji naj bi veljalo načelo »en človek, en glas«, ki pa je z volilnim sistemom, ki predvideva prag za vstop v DZ 4 %, grobo kršeno. Zato za začetek predlagamo ukinitev tega praga in omogočenje uvrstitve v parlament tudi kandidatom z list, ki dosežejo najmanj 1/88 deleža veljavnih glasov. 5. PLURALIZACIJA IN DEMOKRATIZACIJA MEDIJEV: prvi ukrep je odprava pristranskosti informiranja javne RTV in uvedba regulative na področju privatnih medijev, kar bo garant enakopravnosti vseh polov politike in civilne družbe. Sem spada tudi PODRŽAVLJENJE VOLIVNE KAMPANJE - obvezno informiranje volivcev po načelu enakih možnosti za vse, tako pri volitvah kot pri referendumih. RTV naročnino plačujmo še naprej, vendar ne na osnovi električnega priključka, temveč iz integralnega proračuna, privatne medije pa, ko gre za volitve in referendume, regulirajmo enako kot RTVSLO. 6. UVEDBA STIMULATIVNEGA IN PRAVIČNEGA OBDAVČENJA nepremičnin in dohodkov po načelu, da oblast ni sredstvo za delitev plena in funkcij med zmagovalci, pač PA SLUŽABNICA za zaščito naravnih virov, kulturne dediščine ter naravnega okolja in zdravja ljudi. Onesnaževalec okolja mora škodo poplačati sam, da se mu škodljivo početje nikomur ne bo več izplačalo. 7. DECENTRALIZACIJA ter USTREZNA ZAŠČITA KULTURNO-POKRAJINSKE PESTROSTI SLOVENIJE in NJENIH POKRAJIN: ob neustavljivi globalizaciji kapitala in westernizaciji je potrebno vzpostaviti tak sistem decentralizacije, ki bo dopuščal regijam samoiniciativo za reševanje problemov, ki jih sami poznajo najbolje. Edino to lahko prepreči beg možganov in praznjenje celih predelov Slovenije ter širjenje prekariata v perifernih območjih. Lista DavkoPlacevalciSeNeDamo je DEMOKRATIČNA, NEIDEOLOŠKA PLATFORMA ZA UVELJAVITEV NOVIH PRINCIPOV DRŽAVLJANSKEGA NADZORA nad oblastjo. Pred volitvami ne bomo del nobene koalicije. Povolilno koalicijo pa bomo oblikovali projektno za vsak zakon posebej. Pri tem pa bo poudarek na projektih, ne na strankah. Državljanke in državljani, delitev na desnico in levico je podtaknjena in umetna! DAVKOPLAČEVALCI imamo vsak svoj življenjski nazor, zato se v ideološka in svetovno-nazorska vprašanja ne bomo vpletali. Kar pa zagotovo bomo zahtevali, je pravična delitev družbenega bogastva, ne zgolj drobtin iz bogatinove mize.Odločno odklanjamo zakulisno »demokracijo« novih obrazov dirigiranih po diktatu »stricev iz ozadja«, katerih cilj je zgolj ohranitev monopolov in to tako, da vse ostane isto, vključno s privilegiji. Za vse to je potreben POGUM, POŠTENJE IN RAZUM ter volja za SODELOVANJE, zato pozivamo vse, da takoj po volitvah oblikujemo partnerstvo za TRAJNOSTNI razvoj in preoblikovanje Slovenije v državo, ki ne bo mačeha, ampak spodbuda delovnim, sposobnim in ambicioznim, KAKOR TUDI TISTIM, KI SO POMOČI POTREBNI. Z vašo pomočjo bomo soustvarjali pogoje življenja in bivanja doma tako, da ne bo potreben beg v tujino s trebuhom za kruhom. Ponovimo za Ivanom Cankarjem: »jaz bratje pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo«. Spoštovane volivke in volivci, na nas je, da jo uresničimo !   Ljubljana 19.03.2018 Lista državljanov : DavkoPlačevalci Se Ne Damo več ! http://davkoplacevalcisenedamo.si/

preberi več

Izjava za javnost

5.12.2017

VLADA V ŠKRIPCIH - DENARJA NI IN GA NE BO ! Metod Dragonja: »Zdaj je na politiki in sodstvu, da uveljavita zakon o 2 tiru. Mi pa opozarjano, da zamuda povzroča gospodarsko škodo. Dokler se zakon ne uveljavi, ne moremo črpati sredstev, niti tistih za pripravljalna dela NE." Spričo velikega zanimanja vlade, javnosti in medijev za »škodljivo« delovanje davkoplačevalcev v zvezi z drugim tirom, izjavljam sledeče: Hvala za kompliment, NISMO ŠE REKLI ZADNJE BESEDE! Do sedaj smo s kritiko vladnega drugega tira (2TDK) davkoplačevalcem že prihranili milijardo. Če bo ta vlada dobila še en mandat, se nam obetajo še mnogi večji milijardni prihranki. Večja je neumnost ki jo stori vlada, večji je prihranek z njeno blokado. Problem pa je, da se tega niti ne da izračunati, ker vlada, ki ne ve kaj, kako, kje in za kakšen denar bo gradila, stalno spreminja številke. V Delu 2.dec.2017 pa novinar "Škarpena" alias nadučitelj Doline Šentflorjanske Boris Šviligoj piše: "Kaj takega, da en VILI po porazu na referendumu o 2TIRU tuja moda na tujem žaru cvre, si niti v diktaturi proletariata ne znajo predstavljati«. Odgovor: Ko bodo tuja moda scvrta do konca, Škarpena vabljen na tiskovko ! Državljan K.   In še ! PISMO VRHOVNEMU SODIŠČU !!!  Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča!   Iz medijev sem obveščen, da je Vlada RS v četrtek 30.11.2017 poslala na Vrhovno sodišče RS (VS) ugovor v zvezi z mojo pritožbo na izid referenduma o 2 tiru. Ker do danes – od  tega pa je že več kot 5 dni,  kot prizadeta in zainteresirana stranka ugovora še nisem dobil po redni pošti, niti ugovora nisem dobil po e-pošti, prosim V S, da mi ta ugovor nemudoma  pošlje.   Ugovor potrebujem, da preverim resničnost in utemeljenost navedb Vlade RS.  V primeru, da so navedbe v njem neutemeljene ali neresnične, želim izkoristiti pravico do ugovora.  Prosim tudi, da mi sporočite imena in priimke sodnikov, ki jim je ta zadeva dodeljena.    Hvala za razumevanje!   S spoštovanjem,    Vili Kovačič,  pobudnik referenduma

preberi več

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

5.12.2017

Evropski poslanci, člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), so včeraj z veliko večino potrdili poročilo o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih, katerega snovalka je kot poročevalka za Evropski parlament evropska poslanka Romana Tomc. Začetki ideje segajo v leto 2012, ko je Evropska komisija za namene zmanjševanja brezposelnosti med mladimi državam članicam namenila 6,4 milijarde evrov. Celoten proračun Pobude za zaposlovanje mladih za sedemletno obdobje znaša 7,6 milijarde evrov. Države članice, ki lahko koristijo ta sredstva, morajo zadostiti določenim pogojem in sprejeti konkretne programe, preko katerih lahko mladi dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku šolanja oziroma začetku brezposelnosti. Rezultati po državah so precej različni, ponekod jih je zelo težko spremljati, kar je tudi ena od slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju odpraviti. Romana Tomc v svojem poročilu ugotavlja, da bi bila lahko učinkovitost boljša. To potrjuje tudi poročilo Evropskega računskega sodišča, ki je opozorilo na slabe rezultate izvajanja Pobude v sedmih državah članicah. »Kljub temu da v nekaterih državah članicah sredstva, namenjena Pobudi za zaposlovanje mladih, niso bila najbolj učinkovito porabljena, je nesporno, da je program pomembno pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. Premišljenost in dobra ciljna usmerjenost se je nekaterim zelo obrestovala. Primer dobre prakse je zagotovo Finska,« navaja evropska poslanka Romana Tomc. Ena izmed težav, ki botrujejo brezposelnosti mladih, je neustrezna izobrazba oziroma pomanjkljivo znanje, ki ni prilagojeno temu, kar delodajalci iščejo. Povezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela je slaba, prilagoditve pa potekajo prepočasi. S slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in trgom dela se srečujejo povsod v EU, v Sloveniji pa je ta še posebej pereča. »Zelo pomembno je, da se s sredstvi, ki jih zagotavlja EU, ne rešuje le kratkoročnih zaposlitev, ampak tudi strukturna neskladja. To pa pomeni tudi poseg v izobraževalni sistem in njegovo prilagoditev sodobnim trendom,« je ob tem izpostavila Romana Tomc. Pobuda za zaposlovanje mladih se bo iztekla leta 2020. »Odgovornost držav članic je, da učinkovito uporabijo sredstva, ki jih EU namenja za reševanje brezposelnosti mladih. To med drugim pomeni, da se sredstva ne smejo izgubljati za izvajanje birokracije in programov, ki so sami sebi namen. Ta denar mora priti neposredno do mladih, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela. To je tudi ključno sporočilo mojega poročila,« je ob robu zaključila Romana Tomc.

preberi več

Turizem

Serija okvirjev za slike na slovensko-avstrijski meji - galerija na meji

20.05.2018

Galerija na meji / Grenzlandgalerie   … je poskus hoje po nevidni črti… je eksperiment v uokvirjanju neotipljivega… je zvočno popotovanje skozi stoletje obmejnih zgodb Po avtobusu duhov, ki je obiskovalce popeljal na nenavadno potovanje preko Strmega sedla, se LJUD ponovno odpravlja na iskanje mejnih duhov, tokrat na Štajersko. V gričevnati pokrajini na slovensko-avstrijski meji je postavljena serija okvirjev za slike. Vsaka slika ob tej nevidni črti prikazuje drugačen pogled na pokrajino in pripoveduje drugo zgodbo njene nenavadne preteklosti. V zvočnem sprehodu po galeriji se osebna pričevanja ljudi, ki jim je prečkanje meje spremenilo življenje, in teh, ki so z njo preživeli svoj vsakdan, prepletajo z glasbo v esejistično popotovanje, ki je na voljo v obliki avdio vodiča v slovenščini in nemščini. Projekt okvirji na meji je pripravila skupina z imenom LJUD. LJUD je skupina ustvarjalcev, ki v gledališču in sorodnih medijih prepoznavajo potencialen prostor soustvarjanja in nadgradnje lastnih idej. Ustvarjalce druži vera v »živo«umetnost, ki je v neposrednem stiku z gledalcem. Pri oblikovanju gledališkega dogodka se vedno znova osredotočajo na različne oblike interakcije gledalcev z nastopajočimi in tako vzpostavljajo gledališče kot igro, kot ritual, kot dogodek socialnega združevanja. Zanima jih delo v javnih urbanih prostorih, eklektično združevanje žanrov, tehnik in stilov; veliko pozornosti posvečajo razmisleku o namenu in socialni umeščenosti svojega delovanja. Avtorsko skupino oz. kolektiv razumejo kot edinega pravega ustvarjalca gledališkega »gesamtkunstwerka«. V preteklosti so delovali pod okriljem različnih društev ininštitucij, od leta 2006 pa so se tudi formalno povezali v samostojno produkcijsko skupino KUD Ljud.

preberi več

5 razlogov zakaj dopust preživeti v Sloveniji

19.05.2018

Vreme je te dni sicer nestanovitno, vendar nam kljub temu misli uhajajo k vprašanju: »Kam na dopust?« Nekateri si vzamemo več krajših dopustniških dni, drugi pa gredo na dopust za dlje časa. Velika večina Slovencev še vedno hodi na dopust v tujino, ker menijo, da doma že vse poznajo in da kaj dosti ni za doživeti ali izkusiti. Pa je temu res tako? Je čez mejo ali »lužo« res vse bolje? Vedno znova se mi dogaja, da so Slovenci na izletih vedno presenečeni, koliko novega so izvedeli o nekem kraju ali znamenitosti, o katerem so predhodno menili, da že vse vedo. Ste pripravljeni, da to poletje tudi vi odkrivate lepote in danosti ter predvsem gostoljubnost slovenske ponudbe? Z družino imamo vsaj enkrat mesečno izlet v različne kraje po Sloveniji in tudi dopust vsaj en teden običajno preživimo na slovenskem podeželju (čeprav tudi sami izhajamo iz podeželja). V nadaljevanju vam opišem, zakaj se mi tako odločimo. 1.      Na cesti ni gneče in zastojev Ob glavnih počitnicah in praznikih se vedno odločimo za manj znane kraje, ki pa ponujajo prav posebno sprostitev, igro za naše otroke in odlična kulinarična doživetja. Slovensko podeželje je čudovito izhodišče za pohode po neokrnjeni naravi in kulinarična razvajanja ob lokalno pridelani hrani. Kar je pri tem še posebej privlačno je to, da se po cestah, ki vodijo do manj znanih krajev, večino časa vozimo sami ali pa je prometa prav zares zelo malo. Med vožnjo tako lahko občudujemo vse lepote in se ustavimo kadarkoli želimo, če otroka potrebujeta odmor ali zato, da imamo piknik v naravi, da stopimo v bližnji potoček ali da naredimo zabavno fotografijo za spomin. Na tak način vožnja mine hitro in vsi smo dobre volje za nove dogodivščine. 2.      Bogata ponudba za še tako zahtevne Ker želijo ponudniki turističnih storitev privabiti in zadovoljiti tuje goste, na letni ravni izboljšujejo ponudbo in jo bogatijo. Vse več ponudnikov se odloča za programe, ki temeljijo na ohranjanju narave. Prav zato imamo tudi domači gosti možnost izbire med pestro ponudbo in cenovno dostopnostjo. V posamezni regiji lahko izbirate med luksuznimi hoteli, turističnimi kmetijami zwellness ponudbo, bivaki v naravi, med različnimi doživljajskimi zgodbami posameznih krajev in tradicije. Sami vedno izberemo skupek ponudb, tako da je za vsakega člana nekaj posebnega. Vedno se odločimo za nastanitev, ki se nahaja na podeželju in ima v svojih kapacitetah igrala in bazene, ali pa da so ti v neposredni bližini. Poleg tega poskrbimo, da si zagotovimo kulinarična doživetja, ki so oddaljena največ 30km. Seveda se predhodno vedno najavimo in povemo svoje želje. Vedno si vzamemo vsaj en dan časa za krajši krožni pohod po bližnji okolici in če je mogoče izberemo pot, da je blizu reka, slap, jezero ali vsaj potoček. Ostale dni si ogledamo vse zanimivosti, včasih si vzamemo čas tudi za posebna doživetja (npr. vožnjo s kočijo). Sem veliko naštela, kajne? Ravno v tem je čar ponudbe v Sloveniji - vse je na dosegu. Za opisani paket si običajno vzamemo štiri dni časa. Izhajamo iz dejstva, da morajo imeti otroci dovolj časa za spanje in igro. Za mami je pomembno, da se lahko sprosti, oči pa je največji gurman v družini. Ob tem je najbolj pomembno, da se ob vrnitvi domov vsak od nas čuti, da je doživel, kar si je želel. 3.      Vrhunska ponudba podeželja Včasih je veljalo, da so tisti na kmetijah manj premožni in da gre razvoj na podeželju počasneje. Če si vzamete samo en dan časa, lahko ugotovite, da je to daleč od resnice. Danes turistične kmetije na podeželju ponujajo vse, kar nekdo potrebuje za počitek, razvajanje, kulinarično doživetje ob lokalno pridelani hrani, rekreacijo in osebnostno rast. Velika večina turističnih kmetij ima poleg klasične ponudbe še različna športna igrišča, bazen, izposojo koles, čolnov ali pa vas povabijo na različne delavnice, ki jih organizirajo v sklopu svoje kmetije. Kar je najlepše, da so lastniki izredno gostoljubni in prežeti s pozitivno energijo, ki jo po mestih kronično primanjkuje. 4.      Inovativni zeleni turizem Slovenija je razglašena in prepoznana kot ena najbolj zelenih in trajnostno naravnanih držav. Gost ima na vsakem koraku možnosti, da se lahko umakne v skrite, neokrnjene kotičke ali pa izbere bolj zabavno dogajanje. Slovenija ponuja obilo vodnih doživetij, pohodništva in kolesarskih poti. V enem tednu si tako lahko omogočimo vzpon na čudovit vrh, plavamo v jezeru ali naravnem bazenu, doživimo tradicijo nekega kraja, se razvajamo v kulinaričnem potepanju in za konec obiščemo še enega čudovitih slapov ali pa se podamo v eno od skrivnostih jam. 5.      Podprimo slovensko Za konec bi dodala le še to, da je pametno, če ne že prav, da podpremo slovensko ponudbo in vse, ki skrbijo, da lahko zdravo jemo, da se ohranjajo slovenske naravne lepote,kulturna krajina in dediščina, na dolgi rok pa na ta način tudi prispevamo k izboljšanju lokalne infrastrukture, ki jo tudi sami uporabljamo. Poleg tega, da si lahko podarite pravi sprostitveni dopust, veliko novega doživite, se kot gosti počutite dobrodošli in zaželeni, je to odlična priložnost za osebno rast in krepitev odnosov. Želim si, da bi si lahko vsak izmed vas privoščil in dovolil vsaj nekaj dni dopusta, bodisi v Sloveniji ali kjerkoli drugje. Za ideje kam na potep po Sloveniji, pa lahko obiščete spletno stran https://www.veseladozivetja.si/   Tanja Vesel  

preberi več

Festival solzic 2018 vabi na Koroško

18.05.2018

Na Koriškem bodo izvedli festival solzic 2018 Festival solzic je kulturno – turistična prireditev, ki gradi na dediščini besede (Prežihova črtica Solzice) in okoli nje niza vso bogastvo ljudskega izročila, narave, zgodb, kulinarike in doživetij. Program festivala   FESTIVAL SOLZIC, 18. in 19. maj 2018 Ravne na Koroškem, Strojna, Kotlje in Pekel Kulturno-turistična prireditev s standardnimi zgodbami: Petek, 18. maja STROJNA: LIKOVNI (sodeluje Kulturno društvo koroških likovnikov) in LITERARNI TABOR (sodelujejo učenci šol iz avstrijske in slovenske Koroške ter Kulturno društvo literatov Mežiške doline in Literarno kulturno društvo Beseda iz Dravograda) OTVORITEV FESTIVALA, Strojna, ob 18. uri. Kulturni program z domačimi in tujimi gosti. Na prizorišče bo z avtobusne postaje Ravne na Koroškem ob 17. uri odpeljal poseben avtobus.   Sobota, 19. maja KOTLJE: KOTL'JADA: od 9. do 14. ure; kuhanje koroške enolončnice (bogate nagrade). KOROŠKA TRŽNICA: od 9. do 17. ure; umetniška obrt, ustvarjalci vseh vrst, društva ... KULTURNI PERPETUUM MOBILE: od 10. do 17. ure; pesem, glasba, ples, folklora, ... MILENIJSKA FOTOGRAFIJA: Hrvatov travnik, režirana fotografija, posneta iz zraka. Obiskovalce prosimo, da oblečejo belo obleko oz. majice, saj bodo sooblikovali cvetove belih solzic. POZDRAV IZ PEKLA: Obisk Pekla ob 11. in 14. uri z vodičem, odhod od Solzice velikanke v Kotljah. Poseben dodatek – peklenska kulinarika: hudičeva slina, veliki in mali grehi, peklenski namaz, luciferjeva slina. Skupine lahko kadar koli naroče poseben obisk Pekla! Na tel. št. 041 759 490.   POSEBNOSTI FESTIVALA SOLZIC 2018: Na Strojni bo izvedena zadnja skladba velikega SLAVKA AVSENIKA, ki jo je mojster narodne glasbe in muzikaličnega opisa življenja v Sloveniji napisal posebej za Festival solzic in nosi naslov »Pozdrav Koroški«. V Kotljah se bo s svojim Festivalom alpskega cvetja predstavil ZAVOD ZA TURIZEM BOHINJ; gre za oblikovanje novega turističnega produkta: »Cvetlični festivali Slovenije«. Predstavili se bodo s kulturnim programom in predstavitvijo Festivala alpskega cvetja ter stojnico, ob kateri bo stala tudi maketa Aljaževega stolpa v naravni velikosti. Letos je namreč 240-letnica Triglava. Več informacij na https://www.festivalsolzic.si/

preberi več

Sprehodite ali kolesarite se med jablanami na Jabolčni poti v Selnici ob Dravi

11.05.2018

Najlepša doživljanja dopustov ter/ali/in počitnic so spontana. Zjutraj sem se odločil, da na terenu doživim v živo butično zeleno učno destinacijo JABOLČNA POT (občina Selnica ob Dravi).   Vse je enkrat prvič. Za prvič sem šel s kolesom iz Ruš do Fale. Vstopna točka se imenuje Grahor, to je nekdaj slavna obcestna furmanska in popotniška gostilna na levi strani v smeri proti Dravogradu, ter se nahaja 1km pred tehničnem muzejem na HE FALA. Nemogoče je zgrešiti.   Priznati moram, da je vstopna točka ter vsa pot tako zgledno urejena turistična informacijska in počitniška destinacija kot le redko kje srečamo na našem koncu zelene butične destinacije Ruše. Čestitke! Tako sem kolesaril malo po makadamu, nekaj po asfaltu in zoper po makadamskih poteh do Ruškega mostu na reki Drava. Pot je dolga 4.750 metrov, leži na sami ravnini ter tako primerna za vsakogar, posebno pa za ljudi kateri uživajo v potepanju po polžje po zelenih butičnih destinacijah.   Ni me sram razkriti nevednosti o čudežnem sadežu jabolki, čeprav redno vsako jutro poskrbim za eno jabolko pojedine na račun zdravja. Na vseh napisanih tablah je dojemljivo oznanjena veličina jabolk kot tudi medu. Doživljanje je pristno, mudi pa se popotniku naj ne. Svež zrak, močni sončni žarki, absolutna tišina, tu in tam kakšna čreda domačih živali, pa pogledi na lovsko prežo, travnike, sadovnjake in njive, soočenja z kmetijsko mehanizacijo, saj opravljajo redna tekoča dela po sadovnjakih. Tako lahko opazujemo Ruško Pohorje ter v daljavi Mariborsko kot tudi pogled na Lovrenški del. Naenkrat se znajdemo pred velikim gospodarskim objektom, to je hladilnica, kjer lahko kupimo domača jabolka po industrijski ceni, to pa je res poceni!   Za sladek napoj pa poskrbi finalni del, to je 500 metrov urejen spust proti reki Dravi, kjer se pot tudi zaključi na regionalni cesti Selnica-Ruše. Nato pa krenemo urno čez Ruški Dravski most, kateri se trese pod težo tovornjakov in upam le, da ne bo klonil pred obnovo oziroma postavitvijo novega, ob katerem bo tudi prostorno mesto za kolesarstvo.   S pomočjo financiranja iz projekta Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja “Evropa investira v podeželje” so Lokalna akcijska skupina LAS Jabolko, Občina Selnica ob Dravi, KGZS Zavod Maribor in TD Selnica ob Dravi leta 2013 uredili sadjarsko učno pot za kolesarje in pohodnike dolžine ca. 4,5 km. Sprehod in kolesarjenje po Jabolčni poti je primerno za družinske izlete, skupine in posameznik, saj pot teče po ravninskem polju in ne zahteva fizičnega napora. Na poti sprehajalci in kolesarji spoznavajo  lokalne ponudnike (sadjarje, kozjerejo, drvarje…). Če se najavijo vnaprej, pa se lahko dogovorijo za degustacijo lokalnih izdelkov, ogled obdelave ovčje volne pri Sovenu, ogled Tehniškega muzeja HE Fala, ki je leta 2014 prejel nagrado Naša Slovenija za varovanje tehniške dediščine ali pa spoznavajo lokalne kulinarične  dobrote, kot je loparošnica. Več informacij o selniški jabolčni poti najdete na http://tdselnica.si/jabolcna-pot-sadjarska-ucna-pot-za-kolesarje-in-pohodnike/. Avtor članka Milan Robič je ustanovitelj Raziskovalnega društva Milana Robiča ter raziskovalec ruških gozdov in turističnih zanimivosti. Njegove avtorske fotografije najdete na https://www.facebook.com/milan.robic.7  

preberi več

Novogradnja dela dravske kolesarske poti Ruše-Maribor je v polnem teku

9.05.2018

Iz firbca sem se po jutranji hoji v nedeljo 6.5.2018 podal na potepanje po novogradnji kolesarske poti Ruše-Maribor, katera je pomemben del mednarodne kolesarske poti Avstrija-Hrvaška. Projekt Dravska kolesarska pot - Drava Bike dobiva iz dneva v dan novo podobo. Kolesarska pot poteka ob železniški progi Beljak-Maribor, stari večstoletni avstrijski naložbi. Pot praviloma poteka po desni strani Drave, od Dravograda, kjer je postavljen namenski kolesarski most. V Ruše tako lahko vstopimo skozi Puščavo ali na HE Fala ali pa na Ruškem mostu, torej iz smeri Selnica ob Dravi – Maribor, zavoj na Ruše. Nosilec projekta je RRA Koroška d.o.o. - Regionalna razvojna agencija za Koroško in Uroš Rozman Karta nazorno prikazuje investitorja ter izvajalce. Potrebno je javno pohvaliti vse in vsakogar, saj je Drava Bike dobro postavljen ter izvrstno izveden projekt. Partner v projektu je tudi Visit Maribor in neumorne Doris U. Windisch in Karmen Razlag. Daela na trasi proge Ruše-Maribor potekajo intenzivno kar lahko vidite na priloženih slikah. Vodstvo Občina Ruše je sledilo turističnemu trendu, to je aktivnemu in zelenemu turizmu, kateri se kaže v popotništvu in kolesarstvu. S kolesi so tako možna potovanju tudi po javnih prevoznih sredstvih, to je po železnici ter s avtobusnim prevozom. Občina Ruše želi postati 5-zvezdnična butična zelena destinacija, odprta za vse trende popotništva ter prestižnega turizma. Kolesarje ob poti spremljajo ogromne zelene površine, to so obdelana kmetijska polja, gozdovi, železniška proga ter bližina reke Drave. Tudi nevarnosti so, saj je treba v Rušah ob železniškem prehodu pri TDR (Tovarna Dušika Ruše) prečkati regionalno cesto Ruše-Dravograd kot tudi več manjših cest v zaselku Bezena in Bistrica ob Dravi. V kraju Laznica se bo kolesarski prometni povezavi priključila tudi mestna občina Maribor, kar je planirano za leto 2019. Na sama pripravljalna dela ni nobenega zadržka, saj se tempo izgradnje odvija po izvedbenem planu. Fotografije v prilogi prikazujejo nekatere odseke v predelu centralnih Ruš, kot tudi delno pot proti Bezeni ter situacijo na Bistrici ob Dravi. Vsi kolesarji se veselijo nove dravske kolesarske poti in čudovite okolice ter ljudi, ki jih bodo na tej poti srečali. Avtor članka Milan Robič je ustanovitelj Raziskovalnega društva Milana Robiča ter raziskovalec ruških gozdov in turističnih zanimivosti. Njegove avtorske fotografije najdete na https://www.facebook.com/milan.robic.7

preberi več

3. Drava Festival bo potekal med 11. 5. in 15. 7. 2018

8.05.2018

Drava Festival je zasnovan kot serija samostojnih dogodkov na in ob reki Dravi, ki se bodo zvrstili povečini skoncentrirano med vikendi v časovnem obdobju med mesecem majem in julijem.  3. Drava Festival bo potekal med 11. 5. in 15. 7. 2018. Drava Festival želi reko Dravo in njene številne danosti približati lokalnim prebivalcem, dvigniti zavest o zdravem in kakovostnem življenjskem okolju, ki ga reka omogoča, ter o pomenu njegovega ohranjanja. Hkrati želi povezati tako posameznike kot ponudnike raznovrstnih storitev ali izdelkov ter s tem spodbuditi sodelovanje za skupen trajnostni razvoj in promocijo območja reke Drave v Sloveniji.  Drava Festival je zasnovan kot skupek enotno promoviranih izobraževalno-naravovarstvenih ter rekreacijsko-turističnih dogodkov, ki jih organizirajo raznovrstna društva in druge organizacije. Drava Festival koordinira Skupina za Dravo.  V letu 2016 je Skupina za Dravo z več kot 30 organizatorji prireditev izpeljala prvi Drava Festival, ki se ga je udeležilo več tisoč obiskovalcev.  Potekale so izobraževalne delavnice, predavanja in filmske projekcije. Na več lokacijah so potekala splavarjenja in čolnarjenja, tek ter kolesarjenje, območje Lenta v Mariboru je bilo pod sloganom »Lent ljudem« zaprto za promet in je ob številnih prireditvah ponujalo aktivno uživanje na obrežju Drave. Skupina za Dravo je organizirala tudi strokovno delavnico, namenjeno mreženju idej in deležnikov. Festival z vsemi organizatorji in dogodki koordinira Skupina za Dravo v kateri sodelujejo RRA Koroška, Zavod za turizem Maribor - Pohorje, ZRS Bistra Ptuj, Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave Maribor, Zavod RS za varstvo narave - OE MB in Zavod Iskriva. Reka Drava Reka Drava in njene brežine s svojo raznolikostjo, številnimi naravnimi vrednotami in zavarovanimi območji narave ponujajo prostor za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa, hkrati pa reka sama predstavlja glavno življenjsko os območja ob Dravi in s tem priložnost za povezovanje prebivalcev ob reki od Dravograda do Središča ob Dravi v Sloveniji. Reka Drava nudi pogoje za razvoj naravi prijaznega turizma in rekreacijskih dejavnosti, hkrati pa omogoča povezovanje za skupen razvoj območja. Več informacij na https://dravafestival.si/

preberi več

Povabilo na izlet - Gozdna učna pot Uršankovo ter pohorske kmetije na Ruškem in adrenalinsko potepanje po kanjonu Lobnica

6.05.2018

Gozdne učne poti so speljane po gozdovih in so namenjene naravoslovnemu izobraževanju: spoznavanju rastlin, živali, gozdarstva, naravnih pojavov in tradicionalnih obrti. Dolge so običajno nekaj kilometrov. Večinoma za hojo niso zahtevne in so namenjene sprehajalcem. Nekaj izjem je, ki zahtevajo večjo izkušenost in telesno pripravljenost. Gozdne učne poti so običajno opremljene z informativnimi tablami, ki vsebujejo različne informacije. Za nekatere gozdne učne poti je mogoče na krajevnih enotah Zavoda za gozdove in lokalnih turističnih organizacijah dobiti letake ali predstavitvene brošure.  V Sloveniji je okoli sto gozdnih in naravoslovnih učnih poti, ki vabijo k obisku. Gozdne učne poti so se v Sloveniji začele pojavljati po letu 1974.  Tokrat vas vabimo na ruško Pohorje. Vas zanima kaj vas tam pričakuje?   Zelo nazoren opis gozdne učne poti Uršankovo je pripravil domačin Milan Robič. Raziskal je vsak kotiček in ga tudi opisal. Opis pa je opremljen z avtorskimi fotografijami.  Gozdno učno pot Uršankovo so naravovarstveni vzpostavili z namenom prenosa znanja med visoko motivirane deležnike raziskovanja zelene butične destinacije Maribor–Pohorje - Ruše. Najdemo jo na  vznožju Ruškega Pohorja, to je do 2 km iz centra Ruš.   Začetek krožne poti se začne pri Mucovi pečini, tam, kjer priteče naravna mineralna voda iz Mucove pečine. Do Mucove pečine se pride skozi center Ruš ter nadaljuje ravno, to je v smeri po Falski cesti. Pri pokopališču lahko zavijemo levo ter nato nadaljujemo vožnjo po Knifičevi ulici cca 600 metrov, ko pridemo v v križišče z Glazerjevo ulico. Lahko pa nadaljujemo mimo pokopališča, ter nato pridemo po 400 metrih v tisto križišče, kjer se edino lahko zavije levo, to je na Glazerjevo ulico ter nato mimo domačije Janka Glazerja, po katerem se v Rušah imenuje tudi OŠ Janka Glazerja ter unikatni turistični dogodek DNEVI JANKA GLAZERJA, ter se nahaja na desni strani poti proti jugu ali Pohorju. Po 500 metrih tak prispemo v finalu po obeh poteh do postavitvenega obeležja zdravi mineralni Pohorski vodi, od koder se povzpnemo 200 metrov do gostišča MUC, kjer se dobijo sveže postrvi, seveda po predhodni rezervaciji. Gostišče trenutno namreč ni redno odprto. Prvi korak je za nami. Ogreli smo telo, nekaj dobrega smo storili za dušo in v tem zmagovalnem duhu bomo koristili pozitivno energijo zmagovalnega okolja. Študijsko izpopolnjevanje/potepanje je primerno za vsakogar.   Le trideset metrov od parkirišča MUC (kjer lahko pustite svoj avto) pa že začnemo raziskovalno ekspedicijo v živo. Na terenu najdemo na desni strani v gozdu ob makadamski cesti markantno obveščevalno tablo na kateri je izrisana celotna trasa učne poti Uršankovo. Pri vsakem drevesu boste naleteli na manjšo informativno tablo na kateri so osnovne strokovne informacije o vrsti dreves, ki so svetovna redkost. Gostoljubje Pohorskih gozdov nudi tudi klopi za počitek, so na razpolago že po 500 metrih hoje. Tukaj so doma tudi gobe in kostanji. Vsega po malem je v izobilju. Ptički žvrgolijo, divjačina ohranja svoje poti, voda naplavi nered, gozdarji in varuhu narave pa vestno in skrbno vzpostavljajo gozdni red. Naše porušeno ravnovesje želimo zdraviti naravno, to je s pristnimi terapijami, kot je hoja v naravi, svež veter. Misli moramo prenoviti. Vedenjske vzorce je treba razstaviti po naravni poti. Dušo pa tako razbremeniti skrbi, ki so nas okupirale.   Po dvajsetih minutah zmerne hoje boste prišli na isto makadamsko cesto, s katere ste pri Mucu zavili desno v gozd in zagrizli v hrib po učni poti, saj ste presekali ovinek oziroma izbrali bližnjico.Učna pot se nadaljuje malo čez cesto ali po cesti desno ter blago navzgor. Čez 600 metrov pa ste na domačiji Uršankovo, to je tisto območje travnikov kjer bo morda nekoč postavljena sedežnica ali bodo celo gondole oziroma vsaj vlečnica ali morebiti vsaj zgrajeno visoko zahtevno turistično ter tekmovalno smučišče Uršank, to je planirana tretja faza podaljška smučišča Pisker II. Med hojo boste okrepili vodstvene kompetence, kot so vodstvene vloge človeka (»jaza«), to je vodje, ki so: opazovalec, spodbujevalec,  povezovalec in vodja. Opazovali boste čudeže narave, spoznali kritične momente in bistvene pojave naravnega okolja, katero se regenerira neodvisno od dnevnega trenda. Telo človeka, to je vodje, se giblje z lastno imaginacijo (sposobnostjo domišljanja, sanjarjenja). Primerjalno z naravo spoznamo kdo, kaj smo. Kdo smo ko odločamo o dejanjih na katera imamo vpliv, kot je varstvo in razvoj okolja.   Pot popotnika vodi po glavni cesti desno v gozd, kjer se nahaja preostali del učne gozdne poti Uršankovo. Spoznali boste veliko dreves. Doživeli boste blaginjo, o kateri niti sanjali niste, saj je v gozdu mir. Tišino prekinejo le naravni prebivalci gozda. Potem sledi kar solidna tura do potoka PISKER, to je tam kjer je širok most. Tik predtem boste naleteli na spominsko obeležje tragično preminulem teritorialcu SV, to je Major Marijan Strehar. Med hojo se rado prikotali kakšno kamenje, kar sprožijo živali, ki se prosto in spretno gibljejo po skalovju na levi strani poti. Gozdna cesta je zgrajena kot prava gozdna avtocesta, široka ter utrjena za težki tovorni promet, to je za vožnje in spravila hlodovine. Borovničevje je na dosegu roke.  Prvenstveno služi tovornemu prometu. Prvo naslednjo kmetijo srečamo šele po 3 km, to je Kanclerjevo. To je kraljestvo, pravo carstvo. Nahaja se levo, sredi travnikov. Nemogoče je zgrešiti. Naslednja kmetija pa je Maroltovo, to je veliko posestvo v Pohorsko tradicijo. Od tukaj pa gremo po cesti mimo kmetije v dolino Lobnice, katero prečkamo po širokem mostu. Radovedni zavijemo levo in po petdesetih metrih se nahajamo na gozdnem letovišču haričev mlin. Potok Lobnica je bil vir energije, tukaj je bilo postavljenih veliko žag »felicijank« ter ogromno mlinov. Preostalo nam je še 7 km do vrnitve v center Ruš. Ko pridemo v zaselek Glažuta se soočimo z dvema mostovoma. Za pešce je vseeno po katerem zavijemo desno, to je  na makadamsko cesto, po kateri pridemo po 1 km do Mucove pečine, to je startne točke (kjer ste pustili svoj avto). Od tukaj se lahko podamo še peš v Ruše po stranski poti POD GOROJ, to je še 2 km hoje. Ker imam kolo na servisu, serviserja pa na dopustu, moram oditi v Ruše nazaj peš. Sicer ga priklenem na ograjo mostu ob Mucovi pečini.   Absorbirali smo tako domačo nalogo, to je načrtovanje, organiziranje, vodenje ter kontroliranje kontrolnih točk pohoda.   Raziskali smo vodstvene spretnosti, to so konceptualne, medosebne, tehnične ter komunikacijske inspiracije. Hoja proti toku vodnemu toku zdravi. Poznavanje sebe samega je primarna sestavina sposobnosti vodenja. Druge so še: intuicija, delitev moči, skladnost vrednot in vizija. Po dopustu-pohodu  se vrnemo polni nove vizije/energije kar je tudi cilj počitnikovanja po polžje. Naučili smo se, da se v poslu in življenju ne mudi. Obvladali smo porušene bariere. Zopet lahko dihamo s polnimi pljuči saj dojamemo kaj smo.   Vas so zamikali pohorski gozdovi in njegove skrivnosti ?   Avtor Milan Robič je ustanovitelj Raziskovalnega društva Milana Robiča ter raziskovalec ruških gozdov in turističnih zanimivosti.   Njegove avtorske fotografije najdete na https://www.facebook.com/milan.robic.7   Seznam gozdnih učnih poti najdete na https://www.gozd-les.com/obisk-gozda/gozdne-ucne-poti   Poleg gozdnih učnih poti pa poznamo še naravoslovne učne poti.   Naravoslovna učna pot je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati pokrajini in je namenjena naravoslovnemu izobraževanju, spoznavanju gozdnih rastlin, živali, gozdarstva, tradicionalnih obrti in naravnih pojavov in je lahko opredeljena kot geološka, gozdna, botanična, parkovna in podobno. Najprej so se pojavile gozdne učne poti, ki so nastale v industrijskih državah zahodne Evrope, v Sloveniji pa so se začele pojavljati po letu 1974. Tovrstne pešpoti so navadno dolge nekaj kilometrov, lahko dostopne in namenjene sprehajalcem. Opremljene so s tablami, na katerih so komentarji o geoloških, živalskih in rastlinskih zanimivostih. Po evidenci Zavoda za gozdove Slovenije je v Sloveniji 91 poti, ki so uvrščene med učne poti z gozdno tematiko. ZGS upravlja 47 poti in soupravlja 6 poti.    

preberi več

Zmaj vseh zmajev - razstava o ljubljanskem zmaju, zmajih na Slovenskem in zmajih sveta

3.05.2018

Na ljubjanskem gradu si lahko od 26.4.2018 do 18.11.2018 ogledate razstavo Zmaj vseh zmajevRazstava o ljubljanskem zmaju, zmajih na Slovenskem in zmajih sveta Zmaji so zvesti spremljevalci človeške civilizacije. Nobeno zgodovinsko obdobje ni minilo brez njih. Tudi zdaj so med nami in sledili nam bodo vse do zadnjega diha človeštva. Čeprav jih ne vidimo, so ves čas nekje blizu, nikoli nas ne zapustijo, saj nas z njimi neprestano povezuje nevidna, čarobna energija, ki se dotika oddaljenih kotičkov naše podzavesti, v katerih so shranjeni spomini iz pradavnine. To je spomin naših prednikov, ki so poznali veliko skrivnost in se zavedali, da je človeški rod samo začasni gost v večnem kraljestvu zmajev! Zmaje so poznale vse stare kulture. V Afriki, Mezopotamiji, Indiji, v daljni Aziji, Ameriki in Evropi so predstave o zmajih ohranjene v različnih materialnih in pisnih virih. Tudi Slovenija s prestolnico Ljubljano pri tem ni izjema. Mesto zaznamujeta čudovita veduta s stolnico in starim delom mesta, nad katerim se vzpenja hrib z dominantno grajsko arhitekturo in obrambnim stolpom, ter nenavaden rečni most s štirimi varuhi – bakrenimi zmaji, ki predstavljajo tistega zmaja, ki v mestnem grbu sedi na grajskem stolpu. To je zmaj, ki ima zaradi povezave z argonavti prvenstveno vlogo med zmajskimi zgodbami na Slovenskem, hkrati pa sledi najstarejši tradiciji poslanstva zmajev – varovanju svetega prostora. Takšen sveti prostor je že v prazgodovini, zagotovo pa v rimski dobi, obstajal na lokaciji, kjer danes stoji grad s kapelo svetega Jurija, ki se bojuje proti zmaju in tako simbolno prikazuje zmagoslavje krščanstva nad starodavnimi božanstvi. Dolga je zgodovina zmajev in še daljši je seznam različnih pomenov, ki jih imajo zmaji za človeštvo. Nekaj razlag, kakšne predstave imajo o zmajih po svetu, predvsem pa o zmajih na Slovenskem, vam ponuja razstava z naslovom Zmaj vseh zmajev. Zmaj se je prikradel tudi v grb mesta Ljubljana. Ljubljanski zmaj je od baroka naprej del grba mesta Ljubljane. Ponazarja moč, pogum in veličino. Upodobljen je na Zmajskem mostu in različnih grbovnih znamenjih, na registrskih tablicah Ljubljane, na mestnih stavbah, pokrovih kanalov, na stopnicah grajskega stolpa in na mestni zastavi kot del Ljubljanskega grba.

preberi več

Šport

Izveden bo že 62. Pohod Pot ob žici Ljubljane

4.05.2018

Izposojevalnica e-koles v Mariboru – naredite svojo elektro vožnjo

23.03.2018

Podeljena so Bloudkova priznanja za leto 2017

23.02.2018

Poleti v Planici 2018

19.01.2018

Planica bo ta vikend zaživela, saj 20. in 21. januarja 2018 gostite štiri dogodke naenkrat, začenši s tekmo svetovnega pokala v teku na smučeh. Planica živi 365 dni na leto. Imamo več kot 80 tekem, od tega tudi več velikih dogodkov. Ljubitelji športa pa so na prvo mesto postavili smučarske polete, ki so konec marca. Ko je slabše vreme, je res malo mrtvila. Sonce je pokazatelj, ali bo velik obisk ali ne. Ta vikend, ko bo v Planici potekal Svetovni pokal v smučarskih tekih, bo istočasno tudi mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na nižjem nivoju (kontinentalni pokal). Na dogodku bo poskrbljeno tudi za najmlajše, organizirali bomo aktivnosti v okviru mednarodnega dneva snega. V letošnjem letu smo dali poseben poudarek združitvi več dogodkov. Naj se ljudje selijo s prizorišča na prizorišče, otroci pa se vmes igrajo na poligonih. Zaradi tega vsega pričakujemo povečan obisk. Končalo se bo marca s tradicionalnimi poleti v Planici. Koliko ljudi pričakujete? Od srede, ko bodo preizkusi, do nedelje, ko je na sporedu zadnja tekma v sezoni, pričakujemo več kot 100 tisoč obiskovalcev. Običajno jih največ, med 35 in 40 tisoč, pride v soboto, ko je ekipna tekma. Tudi petek je tradicionalno močan. Marsikje na severu bi bili ponosni, da bi imeli na tekmi toliko ljudi, kot jih v Planici pride samo na preizkus letalnice. Letošnji rezultati skakalcev so precej slabši kot v preteklosti. Naš šampion Peter Prevc še ni ujel prave forme, drugim redko uspe vrhunski dosežek. Bo zaradi tega manjši obisk? Skakalci bodo pravi. Pred nami so še olimpijske igre, svetovno prvenstvo v poletih in ogromno tekem svetovnega pokala. Ne dvomim, da bo tudi Prevc ujel formo. Od česa je odvisno, koliko ljudi bo prišlo na polete? Je samoumevno, da se narod marca odpravi na večdnevno rajanje v Planico, ali jih tja privabijo rezultati? Planica ima nek poseben čar. Je športni praznik, ki se ga moraš udeležiti. Ni tipično navijaški športni dogodek. Rezultati morda dodajo 20 odstotkov k obisku. Kdaj je bilo v Planici največ ljudi? Marca 2016. Vse se je poklopilo. Dobili smo nov nordijski center. Peter Prevc je leto prej dosegel nov svetovni rekord in z velikansko razliko zmagal v svetovnem pokalu. Od petka do nedelje je bilo vse razprodano. Samo v ekonomskem smislu je tekma v Planici po konzervativnih izračunih vredna 15 milijonov evrov. Da sploh ne omenjamo, koliko to pripomore k prepoznavnosti Slovenije. Na Eurosportu moraš za 1 sekundo oglasnega časa plačati nekaj tisoč evrov. Tukaj pa milijonkrat na leto brezplačno omenijo Planico in Slovenijo. Morda govorimo o znesku v višini 10 milijonov evrov. Planica ostaja ponos slovenskega nordijskega smučanja in skokov.

preberi več

Izvedba 25. mednarodnega seminarja Seishukai v Marienkronu, Avstrija, januar 2018

12.01.2018

Dvakrat letno je organiziran mednarodni seminar Seishukai, ki ga organizira Michael Vollkron, Shimei Sekiguchi - vodja avstrijskega Komei Jyukuja. Omenjeni seminar vodi Sekiguchi Komei, 21. glavni mojster stila Muso Jikiden Eishin Ryu iz Japonske. Za omenjene seminarje je znano, da so izjemni iz številnih razlogov - imajo dobro udeležbo izredno treniranih iaijutsuk (mečevalci), ki prihajajo iz cele Evrope. Tudi usposabljanja so obsežna in celovita. Včasih se tradicionalen trening začne že zelo zgodaj zjutraj - ob 5 h in se končal okrog 9.30 zvečer. Mnogokrat se usposabljanja se izvajajo s pravimi ostrimi katanami (meči), seveda brez stika in po predhodnem dogovoru z organizatorjem. Sekiguchi Sensei uči na seminarju tudi japonsko filozofijo, ki se nanaša na mečevanje, položaj Samurajev v družbi, njihovem načinu življenja in o Shinobijih, bolj znanih kot Nindže. Učili smo se tudi o zgodovini japonske, kulturi, jeziku, umetnosti in še veliko več. Na žalost sva se z mojim učencem Matjažem uspela udeležiti samo zadnjih dveh dnevov seminarja. Prvi dan treninga smo se osredotočili na Shoden no Wazo. Orgomno časa smo vadili osnove, ki jih tudi po petih urah treninga, nismo uspeli predelati vseh. Prav tako smo naredili nekaj tehnik z meči - dogovorjeno bitko na kontakt imenovano Kumitachi Nanahon. Naslednji dan je bil dolg in fantastičen. Začeli smo trenirati ob 5 zjutraj! Usposabljanje ob takšni zgodnji uri omogoča testiranje samega sebe - kako si v resnici pripravljen ali nepripravljen. Na ta seminar sem se tokrat pripravil malenkost drugače. S seboj sem prinesel najtežjo katano (meč) in bokuto (lesen meč) kar ga imam - vsak je težak okoli 1.7 kg in to je bila napaka, več o tem kasneje. Obdelali smo veliko osnovnih in naprednih kat (tehnik) - Chuden no waza, Tsume ai, Toho no waza in Toryu bangai sanbon. Okoli 300-krat smo naredili yoko-nukitsuke s 3. zaseki zapored (okoli 900 skupaj), vsekakor je to bil izziv tudi zame! Vendar je bilo s tako dolgim in težkim orožjem učenje novih tehnik skoraj nemogoče, saj so bili gibi in hitrost na ta način omejeni. Kljub temu, je bilo vse skupaj neverjetno dobro.   Med drugim nas je Sensei učil, da sovražniku moraš pokazati svojo premoč, tudi brez dejanskega boja. Gre za položaj telesa in gibe. To me je zelo navdušilo, saj kdo bi si mislil da z vsakim gibom in z vsako krenjo daješ svojemu nasprotniku informacije, po katerih nato on reagira ali tudi ne. Učenje v tem smislu bo zame opomin in izziv, da se moram še naprej izboljševati v smislu prave tehnike in razmišljanja.   Čeprav sva se iz Slovenske Komei Jyuku skupine udeležila seminarja samo midva z Matjažem in seveda z Martino, ki je naredila odlične fotografije, sva vsekakor pridobila veliko novih pogledov in znanj, ki jih bova s ponosom delila v domačem klubu.   Ta seminar je bil izrednega pomena za našo skupino, saj smo se s Sekiguchijem Sensejem dogovorili in ga uradno povabili na naslednji seminar v Sloveniji, kateri bo potekal konec junija 2018 v Mariboru. Trenutno smo še vedno v postopku načrtovanja, tako da podrobnosti o seminarju še sledijo.   Z lepimi pozdravi, Sebastijan Sekol Predsednik Komei Jyuku iaijutsu Slovenija

preberi več

Conte osupnil upravo in oškodoval Chelsea

9.06.2017

Nepremišljena poteza Antonia Conteja, ki je iz ekipe na lastno pest odslovil Diega Costo, bi angleškega prvaka lahko stala več milijonov evrov.

preberi več

Kultura

18. maj - mednarodni muzejski dan

18.05.2018

100. obletnica smrti Ivana Cankarja ter Cankarjevo leto 2018

16.05.2018

Zgodba mlade pomurske vizualne umetnice in grafične oblikovalke Nine Reiter

5.05.2018

Najlepša slovenska znamka leta 2017 je - vrtnica "Prešeren"

2.05.2018

27. april- svetovni dan oblikovanja in nova znamka

27.04.2018

23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic

23.04.2018

Branje je zakon! - dnevi knjige

22.04.2018

Razstava Katarina Velika - cesarica vseh Rusov je na ogled v Zagrebu

Od 12.4.2018 si lahko v zagrebški galeriji Klovićevi dvori ogledate razstavo (iz ruskega muzeja Ermitaž) z naslovom Katarina Velika - cesarica vseh Rusov. Ob obeležitvi 50. obletnice prijateljstva mest mestom Peterburg in Zagrebom  so v galeriji Klovićevi Dvori pripravili izvrstno razstavo v sodelovanju z enega največjih svetovnih muzejev - muzeja Ermitaž iz St. Petersburg. Razstava o vladavini ene najmočnejših žensk v zgodovini, Katarine II. (1729-1796) je bila zasnovana posebej za razstavne prostore Galerije Klovićevi Dvori. Prikaz edinstvenega obdobja ruske zgodovine je prikazan skozi cesaričine osebne predmete, predmete iz vsakdanjega življenja ter skozi umetnine, ki jih je kot strastna zbiralka zbirala in s tem vzpostavil eno največjih in najpomembnejših zbirk sveta. Razstava najprej predstavlja muzej Ermitaž in mesto St. Peterburg v takratnem obdobju  (kontekst razstave je obdobje Rusije in Evrope v Kratarininem času ter predstavitev evropskhi vladarjev, ki so vladali v enakem času), nato pa je skozi nekaj zanimivih tem predstaljeno življenje velike casarice. Obiskovalci si lahko ogledajo več kot 1000 eksponatov v dveh nadstropjih Galerije Klovićevi Dvori, kjer bodo spoznali Katarinino življenje in njen prihod v Rusijo in vzpon na prestol, imperialno družino, njeno pomembno vlogo v izobraževanju in razsvetljenstvu, zunanjo politiko in vojne ki jih je vodila,.. Skozi razstavo pa je možno občutiti njeno strast in razumevanje pomena umetnosti, ki je pripeljala do nakupa številnih zbirk in ustanovitve Ermitaža. Poleg čudovitih cesarskih portretov in del evropskega slikarstva so na ogled razkošje kipov, umetniških del, oblačil cesarjev in drugih članov sodišča, predmeti umetniških obrti (steklo, keramika, storitve, srebro, zlato), medalje, orožje, pohištvo in dragocenosti. Razstava Katarina Velika je nenavadna umetniška prireditev v Zagrebu in na Hrvaškem in v širši regji, ki bo zagotovo privabila več deset tisoč obiskovalcev iz Hrvaške in tujine.  Tako se po stoletjih vrača razsvetljenski duh Katarine II. Aleksejevne, bolj znane kot Katarina Velika (ruska carica od 28. junija 1762 do smrti 17.11.1796) v Zagreb skozi izvrstno razstavo, ki nas bo popeljala v zgodovino. Njena dela in razsvetljenski duh v tistem času se lahko primerja samo še z njeno sodobnico kraljico Marijo Tereziji, ki je v enakem obdobju vodila Habsburško kraljestvu. Njeno polno ime: Sophie Friederike Auguste von Anhalt-Zerbst-DornburgSoprog: Peter III. Ruski (por. 1745–1762)Otroci: Pavel Ruski, Alexei Grigorievich Bobrinsky, Anna Petrovna, Yelizaveta Grigoryevna Tyomkina Razstava je odprta do 29.7.2018

21.04.2018

preberi več

April 2018 - mesec krajinske arhitekture

V okviru prireditev - 2018 - evropsko leto kulturne dediščine organizira Društvo krajinskiharhitektov Slovenije serijo dogodkov v mesecu aprilu 2018 pod skupnim naslovom Mesec krajinske arhitekture. Društvo krajinskih arhitektov Slovenije aprila že enajsto leto zapored obeležuje Mesec krajinske arhitekture, ko želi z organizacijo številnih dogodkov strokovno poslanstvo in delo približati širši javnosti. Osrednjo pozornost v letu 2018 namenja odkrivanju, raziskovanju in interpretaciji kulturne dediščine, in se tako pridružuje praznovanju Evropskega leta kulturne dediščine. Podrobnejši opis dogodka Krajinski arhitekti s svojim znanjem in delom na različnih področjih in ravneh urejanja prostora prispevajo h kakovosti, varstvu in razvoju krajin, javnih in zasebnih, v urbanem in naravnem okolju. V aprilu, svetovnem mesecu krajinske arhitekture, širijo svoje poslanstvo tudi med širšo zainteresirano javnost in predstavljajo svoje prispevke k urejanju prostora in kakovosti okolja. Letošnji program vključuje raznolike dogodke po vsej Sloveniji, od predavanj in pogovorov, do vodenih ogledov, sprehodov in vožnje z ladjico. Zvrstilo se bo več kot štirideset dogodkov, med katerimi bi želeli posebej izpostaviti: Pogovor z bivšimi predsedniki Društva krajinskih arhitektov Slovenije (5. aprila 2018) in Srečanje s krajinskimi arhitekti konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (12. aprila 2018). Pogovor z nekdanjimi predsedniki DKAS bo hkrati svojevrsten odmev na lansko praznovanje 25. obletnice delovanja DKAS v Lendavi. S predsedniki se bo 5. aprila 2018 od 18:30 dalje v Mestni knjižnici Ljubljana (Enota Šiška, Trg komandanta Staneta 8) pogovarjala dr. Petra Vertelj Nared. Pogovoru bo sledila otvoritev fotografske razstave iz dveh tematskih fotografskih natečajev DKAS (Kulturna krajina in strukture v krajini, 2013 in Oblikovane krajine, 2017). Značilnosti in posebnosti svojega področja dela, izhodišča in problematiko ohranjanja vrtnoarhitekturne dediščine in kulturne krajine ter konkretne primere iz prakse bodo predstavili krajinski arhitekti konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pod vodstvom mag. Mary Lah 12. aprila 2018 ob 11:00, v prostorih Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani (Trg francoske revolucije 3). Koledar dogodkov se bo na internetni strani DKAS sproti dopolnjeval, o posameznih dogodkih bodo DKAS in organizatorji obveščali tudi preko lokalnih medijev in družabnih omrežij (Facebook, Instagram), sledite tematskim oznakam: #WLAMSI2018 #MKA2018 #DKAS. Več informacij najdete na http://dkas.si/   

2.04.2018

preberi več

27. marec je svetovni dan gledališča

V 2016 je bilo v Sloveniji izvedenih vsak dan povprečno 13 dramskih in gledaliških, 5 lutkovnih in 1 predstava eksperimentalnega gledališča. Vse predstave skupaj si je ogledalo toliko obiskovalcev, da bi lahko vsak dan sedemkrat napolnili veliko dvorano SNG Drama Ljubljana (ta ima 436 sedežev). Svetovni dan gledališča se vsako leto praznuje 27. marca že od leta 1962. Pobudo za praznovanje je dal Mednarodni gledališki inštitut, ki ta dan vsako leto zaznamuje z objavo posebnega sporočila (poslanice). Letos je poslanice pripravilo pet avtorjev, kar je del praznovanja 70-letnice tega inštituta. Pobudo, da se 27. marec razglasi za svetovni dan gledališča, je dal leta 1961 Mednarodni gledališki inštitut (International Theatre Institute - ITI). Več kot pol stoletja se ta dan praznuje z organizacijo različnih nacionalnih in mednarodnih dogodkov in z objavo posebne poslanice, ki jo na povabilo omenjenega inštituta pripravi pomemben gledališki ustvarjalec.  Gledališke predstave in obiskovalci gledališč, Slovenija, 2016 Gledališča obiskuje približno četrtina prebivalcev V raziskovanju Življenjski pogoji smo v letu 2015 prebivalce Slovenije, stare 16 ali več let, spraševali, ali so si v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem ogledali kakšno gledališko igro. Pritrdilno jih je odgovorila četrtina. Najmanj obiskovalcev gledališč je bilo med prebivalci koroške in pomurske statistične regije (13 % in 20 %), največ pa med prebivalci osrednjeslovenske in obalno-kraške regije (31 % in 30 %). V letu 2017 prijavljenih na študijski program Dramska igra 11-krat preveč kandidatov Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je v letu 2017 prijavilo na študijski program Dramska igra na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo 142 kandidatov, kar je 11-krat več, kot je bilo razpisanih mest. Za primerjavo: v letu 2011 je bilo prijav na to študijsko smer 105, kar je bilo sedemkrat več od razpisanih mest. Pa še to Nimamo sicer podatka o tem, kako pogosto obiskujejo gledališča prebivalci naselja Drama v občini Šentjernej, vemo pa, da je v začetku leta 2017 živelo v tem naselju 97 prebivalcev. Vemo tudi, da je bilo v začetku leta 2017 med prebivalci Slovenije 342 oseb s priimkom Oder in 11 oseb s priimkom Drama. Gledališče predstavo na ogled postavi    Gledališke predstave v Sloveniji si je od leta 2004 vsako leto ogledalo povprečno nekaj nad 850.000 obiskovalcev, v letu 2014 pa 745.400 ali povprečno 157 na predstavo. Iz raziskave Eurobarometer o dostopnosti kulture in o udejstvovanju v kulturi v EU, ki je potekala od aprila do maja 2013, lahko izvemo tudi: - koliko prebivalcev posamezne države je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem vsaj enkrat obiskalo gledališče: v Sloveniji je bilo takih prebivalcev 33 %, na  Švedskem in Nizozemskem po 53 %  (največ), na Portugalskem  pa le13 % (najmanj); povprečje za celotno EU je bilo 28 %; -  iz kakšnih razlogov nekateri v tem času niso nikoli obiskali gledališča: 36 % takih prebivalcev Slovenije je odgovorilo, da jih tedaj gledališke predstave niso zanimale (v EU v povprečju prav toliko), 27 % jih ni našlo časa za gledališče (v EU: 22 %), 18 % jih je menilo, da so gledališke predstave predrage (v EU: 20 %), 10 %, da predstave v njihovem okolju niso dovolj kakovostne (v EU: 12 %), preostalih 9 % pa je navedlo druge razloge (v EU: 10 %).  

27.03.2018

preberi več

Matevž Faust Gradišek- zdravnik in homeopat

Od leta 2016 imamo v Ljubljani Gradiškovo ulico, kar je seveda vzbudilo zanimanje avtorja tega prispevka in ga spodbudilo k raziskovanju, za katerega Gradiška je šlo. V tokratni številki Novic bomo tako spoznali zgodbo o Matevžu Faustu Gradišku, ki (to morda velja poudariti) ni v sorodu s spodaj podpisanim. Čeprav na teh straneh nava­dno beremo o znanstvenikih, izumiteljih in pionirjih na svojih področjih, govori ta prispevek o možu, ki je najbolj znan po tem, da se je ukvarjal s homeopatijo, ki bi jo lahko označili kot »alternativno znanost«. Nam pa vsekakor odstira zanimiv pogled v raz­burljivo zgodovinsko obdobje. Matevž Gradišek se je rodil leta 1776 v Zgornjih Gamelj­nah očetu Gregorju in materi Elizabet i. Družina je bila revna, mati je pekla kruh za prodajo, oče pa je bil tkalec, prodajal je po sejmih in za dodaten zaslužek doma kuhal brinovec (biograf pri tem navaja, da je ta brinovec Matevž kmalu začel pokušati, najprej iz zanimanja, potem pa že kar iz navade). Matevž je bil bole­hen otrok, pestila ga je vrsta bolezni, predvsem epilepsija, poleg tega pa mu je nekdo pri petih letih vrgel kamen v gla­vo. Nasploh ni imel srečnega otroštva, večkrat lačen kot sit je postal zelo vraževeren in boječ. Bil pa je dovolj na­darjen, da se je ob spodbudi domačega župnika hitro na­učil brati, odkril je tudi dar za govorništvo. Bil je tudi podjeten, hitro je ugotovil, da lahko zasluži nekaj malega, če uči brati vaške fante. Pri dvanajstih letih ga je oče kot vajenca poslal v Ljubljano, da bi se tam naučil izdelovanja vrvic in podobnih spretnosti. Po dveh letih je mojster ne­pričakovano umrl, za Matevža pa so se začele težave. Starejši vajenci ga niso marali in so ga pogosto pretepali. Ponovno je zbolel in deset dni preživel v bolnišnici pri usmiljenih bratih v Ljubljani. Usmiljeni brati so bili meniški red, ki je v Avstriji skrbel za bolnike, in to ne glede na plačilo, zgradba njihove bolnice v Lju­bljani pa je do potresa leta 1895 stala na Ajdovščini. Na Matevža so naredili velik vtis, začel je razmišljati o duhovnem življenju. Po ozdravitvi je nadaljeval vajeništvo pri drugem mojstru in pri osemnajstih opravil rokodelski izpit. Nato se je odpravil v Celje, kjer je tri leta delal kot trakarski pomočnik. Dela ni vzljubil, razmišljal je, da bi odšel v samostan. Najprej se je pozanimal pri kapucinih, nato pri frančiškanih, a ga nikjer niso sprejeli. Ker je rad pomagal bolnikom v samostanu, so mu predlagali, da gre med usmiljene brate v Ljubljano. Sprejet je bil leta 1797, ko je začel noviciat na Dunaju. V samostanskih bolnišnicah so si bratje zdravilsko znanje pridobili kar s prak­tičnim delom, najbolj nadarjenim pa je vodstvo omogočilo študij medicine. Matevž, ki si je nadel redovno ime Faust, je naslednjih nekaj let preživel med opravljanjem raznih nižjih del, učenjem in na­biranjem miloščine za delovanje samostana. Pogosto so ga pestile bolezni, tudi po več mesecev skupaj, ter druge neprijetnosti, med strežbo bolnikom v blaznici ga je eden on njih napadel in zabodel. Leta 1800 se je vrnil v Ljubljano, kjer je opravil slovesne redovne zaobljube. Med preostalim delom je spisal še kratko nabožno knjižico Eno vsakdanje teh lepih čednosti polno povzdigovanje svojega duha k večnemu živemu Bogu. Leta 1803 se je brat Faust odpravil v Valtice (Felds­berg) blizu meje z Moravsko v samostan usmiljenih bratov, kjer je začel študij anatomije in osteologije. Med njegovimi učitelji v Valticah je bil tudi priznani zdravnik in botanik Norbert Adam Boccius. Faust je bil priden študent in je hitro napredoval. V dveh letih je opravil vse izpite in nadaljeval študij v Pragi, naj­prej kot izredni, nato pa kot redni študent medicine na Karlovi univerzi, ob tem pa je delal v bolnišnici svojega reda. Delo je bilo težko, po deželi je razsajala lakota, vrstile so se epidemije, za nameček pa je bilo to tudi obdobje Napoleonovih vojaških zmag po Evropi, kar je bolnišnico napolnilo z ranjenimi vojaki. Ko je bolnišnico zapustil glavni zdravnik, je Faust prevzel njegovo delo in bil pri tem uspešen. Ob vsem tem je končal študij in bil izvoljen za subpriorja, za novo delovno mesto pa so mu določili Ljubljano. Tja se je odpravil s poštno kočijo, kjer je menda kar na poti ozdravil bolnega kočijaža in še dve potnici. Leta 1806 je Faust prišel v Ljubljano in nastopil delo v bolnišnici. Usmiljeni bratje so delo v Ljublja­ni začeli leta 1786, bolnica pa je povsem zaživela leta 1789. Imela je po dvanajst postelj za moške in ženske, oddelek za dermatološke in venerične bole­zni (predvsem sifilis), kirurški oddelek, oddelek za bolnike s kroničnimi boleznimi dihal, srca in ožilja (kar bi danes opredelili kot interno medicino) ter blaznico. Imeli so tudi javno lekarno. Že leta 1807 je provincial usmiljenih bratov Fausta imenoval za priorja samostana in predstojnika bolnice – kar pa ni šlo brez nasprotovanja prejšnjega priorja. Sodeč po virih, je bil pri vodenju uspešen, pacienti pa večinoma zadovoljni. Kot predstojnik je Faust pri­čakal prihod francoske vojske v Ljubljano. Soočen s pomanjkanjem sredstev je po navodilih z Dunaja na koncu leta 1811 bolnico in samostan prepustil Francozom, usmiljeni bratje pa so zapustili mesto. Bolnico je prevzela posebna komisija, pridružili so ji še porodnišnico, hiralnico in ustanovo za najdenčke, vse skupaj pa so poimenovali civilna bolnišnica. Leta vajenci ga niso marali in so ga pogosto pretepali. Ponovno je zbolel in deset dni preživel v bolnišnici pri usmiljenih bratih v Ljubljani. Usmiljeni brati so bili meniški red, ki je v Avstriji skrbel za bolnike, in to ne glede na plačilo, zgradba njihove bolnice v Lju­bljani pa je do potresa leta 1895 stala na Ajdovščini. Na Matevža so naredili velik vtis, začel je razmišljati o duhovnem življenju. Po ozdravitvi je nadaljeval vajeništvo pri drugem mojstru in pri osemnajstih opravil rokodelski izpit. Nato se je odpravil v Celje, kjer je tri leta delal kot trakarski pomočnik. Dela ni vzljubil, razmišljal je, da bi odšel v samostan. Najprej se je pozanimal pri kapucinih, nato pri frančiškanih, a ga nikjer niso sprejeli. Ker je rad pomagal bolnikom v samostanu, so mu predlagali, da gre med usmiljene brate v Ljubljano. Sprejet je bil leta 1797, ko je začel noviciat na Dunaju. V samostanskih bolnišnicah so si bratje zdravilsko znanje pridobili kar s prak­tičnim delom, najbolj nadarjenim pa je vodstvo omogočilo študij medicine. Matevž, ki si je nadel redovno ime Faust, je naslednjih nekaj let preživel med opravljanjem raznih nižjih del, učenjem in na­biranjem miloščine za delovanje samostana. Pogosto so ga pestile bolezni, tudi po več mesecev skupaj, ter druge neprijetnosti, med strežbo bolnikom v blaznici ga je eden on njih napadel in zabodel. Leta 1800 se je vrnil v Ljubljano, kjer je opravil slovesne redovne zaobljube. Med preostalim delom je spisal še kratko nabožno knjižico Eno vsakdanje teh lepih čednosti polno povzdigovanje svojega duha k večnemu živemu Bogu. Leta 1803 se je brat Faust odpravil v Valtice (Felds­berg) blizu meje z Moravsko v samostan usmiljenih bratov, kjer je začel študij anatomije in osteologije. Med njegovimi učitelji v Valticah je bil tudi priznani zdravnik in botanik Norbert Adam Boccius. Faust je bil priden študent in je hitro napredoval. V dveh letih je opravil vse izpite in nadaljeval študij v Pragi, naj­prej kot izredni, nato pa kot redni študent medicine na Karlovi univerzi, ob tem pa je delal v bolnišnici svojega reda. Delo je bilo težko, po deželi je razsajala lakota, vrstile so se epidemije, za nameček pa je bilo to tudi obdobje Napoleonovih vojaških zmag po Evropi, kar je bolnišnico napolnilo z ranjenimi vojaki. Ko je bolnišnico zapustil glavni zdravnik, je Faust prevzel njegovo delo in bil pri tem uspešen. Ob vsem tem je končal študij in bil izvoljen za subpriorja, za novo delovno mesto pa so mu določili Ljubljano. Tja se je odpravil s poštno kočijo, kjer je menda kar na poti ozdravil bolnega kočijaža in še dve potnici.   Portret Matevža Gradiška, predvidoma avtorja Matevža Langusa. Sliko hrani Narodni muzej Slovenije. Leta 1806 je Faust prišel v Ljubljano in nastopil delo v bolnišnici. Usmiljeni bratje so delo v Ljublja­ni začeli leta 1786, bolnica pa je povsem zaživela leta 1789. Imela je po dvanajst postelj za moške in ženske, oddelek za dermatološke in venerične bole­zni (predvsem sifilis), kirurški oddelek, oddelek za bolnike s kroničnimi boleznimi dihal, srca in ožilja (kar bi danes opredelili kot interno medicino) ter blaznico. Imeli so tudi javno lekarno. Že leta 1807 je provincial usmiljenih bratov Fausta imenoval za priorja samostana in predstojnika bolnice – kar pa ni šlo brez nasprotovanja prejšnjega priorja. Sodeč po virih, je bil pri vodenju uspešen, pacienti pa večinoma zadovoljni. Kot predstojnik je Faust pri­čakal prihod francoske vojske v Ljubljano. Soočen s pomanjkanjem sredstev je po navodilih z Dunaja na koncu leta 1811 bolnico in samostan prepustil Francozom, usmiljeni bratje pa so zapustili mesto. Bolnico je prevzela posebna komisija, pridružili so ji še porodnišnico, hiralnico in ustanovo za najdenčke, vse skupaj pa so poimenovali civilna bolnišnica. Leta 1849 jo je prevzela dežela Kranjska. Po razpustu samostana je Faust našel zatočišče kot domači zdravnik pri bogatem veletrgovcu Mateju Castagnetu, najprej v Ljubljani in nato v Trstu. Pri tem je še vedno opravljal zdravniške storitve, bolnike je sprejemal na domu ali pa je potoval po deželi. V letih 1813-14 je ob epidemiji trebušnega tifusa, pegavice in griže organiziral improvizirano bolnico in tja pripeljal bolnike iz celotne regije. Vedno bolj se je ukvarjal tudi s homeopatijo, o tem nekoliko kasneje. S svojim početjem je bil neprenehoma v sporu z zdravniki v uradnih bolnišnicah, imel pa je podporo pri »hvaležnih pacientih« in nekaterih izobražencih, k sebi so ga klicali tudi plemiči. Leta 1823 so Faustu odobrili prošnjo za upokojitev, z Dunaja so mu dodelili tudi pokojnino. Naslednje leto je pod Šmarno goro kupil zapuščeno parcelo, ki so ji domačini rekli Pušava. Tam je dal zgraditi kapelico in domovanje, kjer je nato z dovoljenjem oblasti začel izvajati zdravilske dejavnosti. Med ljudmi se je za hišico prijelo ime »Faustulanum«, on pa je bil »puščavnik«, »eremit« ali kar »doktor Faustus«. Spori z uradno medicino so se nadaljevali in se včasih razvneli do te mere, da se je moral zago­varjati pred oblastmi. Imel pa je tudi nekaj uspehov, v epidemiji kolere leta 1836 je denimo od več kot dvesto bolnikov, ki jih je zdravil, menda umrlo le pet. V Faustulanumu je ostal do konca življenja, za posledicami pljučnice je umrl leta 1837. Pokopali so ga v Šmartnem, njegov grob se do danes ni ohranil. Faustova zapuščina je, kot je bilo že njegovo življenje, kontroverzna. Najpogosteje se o njem zapiše, da je bil začetnik homeopatije v naših krajih, kar pono­sno poudarjajo temu področju posvečene sodobne spletne strani – kot znak dolge tradicije pri nas. Za kaj pravzaprav gre pri homeopatiji? Gre za zdravil­sko metodo, ki jo je začel nemški zdravnik Samuel Hahnemann (1755–1843). Opazil je, da kinin, zdravilo proti malariji, pri zdravem povzroči enako mrzlico kot malarija pri bolniku. Na podlagi tega je sklepal, da simptomi bolezni v resnici niso znaki bolezni, am­pak znaki odpora telesa proti bolezni. Homeopatija torej pomeni načelo zdravljenja, podobnega s podob­nim, nasprotno od (v homeopatskem besednjaku) alopatije, kjer se zdravi s sredstvi, ki odstranjujejo simptome bolezni (kar je načeloma način uradne medicine). Homeopatski pripravki so tipično izredno razredčene raztopine določene učinkovine, pogosto tako zelo razredčene, da v raztopini praktično ni nobene molekule učinkovine več! Pa ne izgubljajmo več besed o (ne)učinkovitosti te metode. Faust se je s homeopatijo začel ukvarjati že v času, ko je bil predstojnik bolnice, posebej intenzivno pa potem v Faustulanumu, čeprav je bila homeopa­tija pri nas z zakonom prepovedana od leta 1819. Slovenski biografski leksikon do Fausta ni nič kaj prizanesljiv, označi ga za šarlatana z veliko močjo sugestije in »z občutnim pomanjkanjem stanovske morale«, katerega udejstvovanje je naredilo zdra­vstvu na Kranjskem »v vsakem oziru veliko škodo«. S svojo »amfibično stanovsko pripadnostjo« je za homeopatijo pridobil mnogo duhovščine in jih »po svojem vzorcu zanjo fanatično navdušil«. Ob vsem tem je pravzaprav najmanj nenavadno, da Faustov portret krasi spominski zlatnik, ki ga Univerzitetni klinični center Ljubljana, dejanski naslednik civilne bolnice, podarja zaslužnim zaposlenim. Omenimo na koncu še to, da je Fausta poznal tudi France Prešeren, ki je s prijateljem Matijo Čopom obiskoval svojega strica Jakoba, vikarja v cerkvi na Šmarni gori. O njem sta zapisala, da je »tak, kakor da je ušel hudiču iz torbe«. Nekateri viri napačno navajajo, da je Prešeren Faustu v Kranjski čbelici posvetil tole bodico: Popred si pevec bil, zdaj si homeopat; popred si časa bil, zdaj si življenja tat. Zgornji verzi pa so bili v resnici posvečeni Blažu Potočniku, župniku v Šentvidu in narodnemu buditelju, ki je bil tudi pesnik in v času abecedne vojne pristaš metelčice – prav tako pa navdušen homeopat. Lahko torej sklepamo, kaj si je Prešeren mislil o homeopatiji. Je pa verjetno Fausta, čeprav ne po lastnem imenu, zbodel v romanci Od zidanja cerkve na Šmarni gori, ki jo najdemo v zbranih delih. avtor: Anton Gradišek  Članek je bil izvirno objavljen v Novice IJS, december 2017.   Univerzitetni klinični center je ob 210. obletnici ustanovitve (1786-1996) Civilne bolnice v Ljubljani izdal zlatnik. Na eni strani je silhueta glavne stavbe Kliničnega centra in leto ustanovitve, na drugi pa podoba tedanjega upravnika bolnišnice, zdravnika Matevža Fausta Gradiška.   Dr. Jurij Šilc je leta 2000 izdal knjigo o življenju in delu Matevža Gradiška z naslovom »Doktor Faustus: prior usmiljenih bratov v Ljubljani in zdravnik na Kranjskem«.

27.02.2018

preberi več

Poslanica predsednika DSP Iva Svetine ob svetovnem dnevu maternega jezika

Jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temu rečemo govorica, ampak je temelj, na katerem neko občestvo gradi svojo samoprepoznavnost, samozavest, svojo duhovno podobo: umetnost in kulturo. Od Brižinskih spomenikov dalje, torej več kot tisočletje, slovenski jezik priča, da smo  samosvoje ljudstvo, ki je z ustoličevanjem karantanskega kneza na knežjem kamnu razumelo tudi pomembnost prenosa pravice vladanja z ljudstva na vladarja. Da so se ustanovni očetje Združenih držav Amerike pri pisanju Deklaracije o neodvisnosti leta 1776 zgledovali pri obredu, ki se je odvijal ob knežjem kamnu, je znano in priznano dejstvo, a od nas samih premalo cenjeno in spoštovano. Slovenščina je trdoživ organizem, živo bitje, ki smo ga  ohranili in razvijali stoletja in stoletja, in naša skrb nam je bila povrnjena s premnogimi darovi.  Od  brižinske pridige v slovenskem jeziku do Trubarjevega Katekizma slovenščina ni bila potopljena v temo podzemlja, ampak je tiho in vztrajno cvetela kot zimzelen pod snegom. Hvaležni moramo biti našim jezikoslovcem in paleontologom jezika, da so iskali, kje vse so se zapisovale slovenske besede, saj so se izgovorjene  preselile globoko v nebo in postale komajda  vidne zvezde. Prosim te, ljubljena, usliši me! Kot moj konjiček se stisni na moje srce, ki vihrajočih misli k tebi leti. Tako se začenja prva ljubezenska pesem v slovenskem jeziku, ki jo je v začetku 15. stoletja napisal Oswald Wolkensteinski. Dobro stoletje kasneje pa je Primož Trubar v uvodu v Katekizem zapisal: Dragi bralec! (…) In ne vznemirjaj se, če se ti bo najprej zdelo kaj nenavadno in težko, pač pa beri in piši v tem jeziku, kakor sem nekaj časa sam delal. Šele tedaj boš začutil in kmalu videl in spoznal, da se tudi ta naš jezik da lepo pisati in brati, prav tako kakor nemški …. A jezik je bilo treba urejati, ga normirati. Tako je oče Marko Pohlin leta 1768 izdal Kraynsko gramatiko in pozval svoje rojake: Ne sramujmo se svojega maternega jezika, preljubi rojaki. Ni tako slab, kot mislite!  In zgodil se je čudež: slovenščina je znotraj habsburške monarhije, v kateri je bila  uradni jezik nemščina, ostala živa, se razvijala, krepila, bogatila … Prevedena je bila Biblija, napisani sta bili prvi dve slovenski komediji, Micka in Matiček,  in  bilo je leto, ko se je začela francoska revolucija, vedra revolucija, kot jo je  poimenoval Josip Vidmar. In začela se je naša pot k samostojnosti in neodvisnosti. Od Pohlinove slovnice dosamostojne države je naslov slovenske zgodovine, ki jo je 2006 napisal Peter Vodopivec. Za marsikoga nenavaden naslov, saj kaj pa imata skupnega slovnica in država. A zgodovinarju lahko verjamemo: najprej je bilo treba normirati jezik, nato pa ustanoviti državo; narod je  postal nacija in jezik eden od 225 jezikov, ki se jih govori v Evropi. Jeziki so neizmerno bogastvo, vir samobitnosti narodov, ljudstev, plemen. Kultur in duhovnih izročil.  So tisto pradavno ognjišče, okrog katerega so se zbirali naši prapradavni predniki in si pripovedovali zgodbe. Tisti, ki so jezike šteli po vsem svetu, so jih našteli 6700, a vsako leto jih nekaj umre, kajti jezik je živo bitje. Ki se v človeku rodi hkrati z njegovim rojstvom. Zato mu rečemo materni jezik. Domovina je lahko tudi očetnjava, jezik se vedno imenuje le po materi. Kljub temu da govorimo o maternem jeziku, o materinščini, pa  jezik ni le izraz čistega srca in ljubezni, ki nam jo darujejo naše matere in jim jo dolgujemo. Ves pogosteje se namreč sliši jezik, ki nas ga mati ne bi mogla učiti; to je jezik sovraštva, nestrpnosti, vseh mogočih fobij, jezik, ki ni več vesel pozdrav ali pesem, ampak kletev, jezik, ki je plod najbolj podlih strasti, ozvočen z zlom in kriki po linču … To ni več jezik Trubarja, Linharta, Prešerna, Cankarja … to ni več jezik naše države, to je pocestno psovanje, ki v državi, katere globinski temelji so bili položeni pred poltretjim stoletjem s Kraynsko gramatiko, ne bi smelo imeti domovinske pravice.   22.2.2018  Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev  

22.02.2018

preberi več

21. februar so Združeni narodi izbrali za mednarodni dan maternega jezika

Mednarodni dan maternega jezika je spominski dan z namenom spodbujanja spoštovanja lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu oziroma ohranjanja večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti.Prvič ga je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasila 17. novembra 1999.[2] februar so Združeni narodi izbrali za mednarodni dan maternega jezika – kot praznik raznolikosti in pestrosti jezikov v svetu in v spomin na ubite študente, ki so 21. februarja 1952 v Bangladešu protestno zahtevali uradno rabo njihovega maternega jezika, bengalščine. Skladno s cilji Unescove Agende 2030 so tema letošnjega mednarodnega dne maternega jezika  kakovostno izobraževanje, jezik/jeziki poučevanja in koristi, ki jih prinaša izobraževanje.       Materinščina – govorica, ki smo se je najprej naučili   Običajno se je naučimo od matere. Za vsakega človeka ima posebno čustveno vrednost. V njej se najlažje in najbolj pretanjeno izražamo. Kamor koli gremo, jo »nosimo« s seboj. Koliko različnih govorjenih jezikov je na svetu, si jezikoslovci niso ravno enotni: ocene so med 4.000 in 10.000, in pri tem narečja nikakor niso upoštevana. Nekateri jeziki so materinščina za petdeset ali več milijonov ljudi (npr. kitajščina, španščina, angleščina, hindijščina, arabščina, portugalščina, bengalščina, ruščina, japonščina itd.), drugi jeziki – kot npr. slovenščina – so materinščina manjšega števila govorcev, prav vse materinščine, ne glede na število govorcev, pa so enakovredne in enako dragocene. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica.    Materinščine v Sloveniji V Sloveniji smo leta 2011 prvič izvedli registrski popis prebivalstva; to pomeni, da prebivalcev Slovenije nismo več obremenjevali z vprašanji, ker smo potrebne podatke pridobili tako, da smo povezali obstoječe statistične in administrativne zbirke podatkov. Vendar s tako obliko popisa prebivalstva ne pridobimo več podatkov o materinščini. Zadnji podatki, ki smo jih zbrali s »klasičnim« popisom prebivalstva (tj. s popisovalci na terenu), so tako iz leta 2002:   blizu 88 % prebivalcev Slovenije je takrat izjavilo, da je njihova materinščina slovenski jezik; več kot 8 % prebivalcev Slovenije je kot materinščino navedlo enega od jezikov narodov nekdanje Jugoslavije; 0,6 % prebivalcev Slovenije je sporočilo, da je njihova materinščina italijanščina (3.762 govorcev) ali madžarščina (7.713 govorcev), torej eden od jezikov narodnih manjšin v Sloveniji; za 0,2 % prebivalcev Slovenije je bila jezik njihovega domačega okolja romščina (3.834 govorcev); za 0,1 % prebivalcev Slovenije je bila materni jezik nemščina (1.628 govorcev); približno 3 % prebivalcev Slovenije pa na to vprašanje niso odgovorili (domnevamo lahko, da so bili med temi tudi taki, ki so v domačem okolju uporabljali enakovredno več kot en materni jezik).   Predpostavimo lahko, da so procesi globalizacije in migracijski tokovi v svetu precej spremenili jezikovno podobo sveta – babilonska pestrost materinščin je zlasti izrazita v predelih, kjer je število priseljenih oseb večje, in  tam, kjer potomci partnerjev iz različnih okolij živijo z dvema verjetno enakovrednima materinščinama (vendar statističnih podatkov o tem nimamo).   Demografski podatki za Slovenijo v zadnjih devetih desetletjih kažejo, da je raznolikost maternih jezikov med prebivalci Slovenije večja kot v preteklosti, hkrati pa se delež prebivalcev s slovenskim maternim jezikom vse od leta 1953 zmanjšuje. Od leta 2002, ko smo v popisu prebivastva zaznali več kot 40 različnih materinščin, se je v Slovenijo vsako leto priselilo od 10.000 do 30.000 oseb (toliko se jih je priselilo v letih 2008 in 2009), največ, skoraj polovica, iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje skupne države; vsi pa prihajajo iz blizu 30 različnih držav. Ob predpostavki, da k nam priseljeni prebivalci v domačem okolju še naprej »živijo« vsak v svoji materinščini, lahko torej sklepamo, da ob slovenščini, materinščini velike večine prebivalcev Slovenije, »živi« še več kot 50 drugih maternih jezikov.             Slovenski knjižni jezik, kot je normiran danes, je rezultat večstoletne tradicije pisanja besedil v slovenskem jeziku.   V Prešernovem času, vse do pomladi narodov 1848, so se ohranjale različice slovenskega pisnega jezika. Ko je v prvem slovenskem političnem programu Združena Slovenija zahtevala tudi pravice po svobodni rabi slovenskega jezika, je  postala potreba po enotnem slovenskem knjižnem jeziku nujna. Leta 1851 so se pogodili za uvedbo nekaterih novih oblik, glede katerih so se pogajali skoraj pol stoletja. Od srede 19. stoletja se je slovenski knjižni jezik razvijal v nenehnem boju za utrditev knjižnojezikovne norme. V 20. stoletju je velik korak naprej v razvoju slovenskega knjižnega jezika pomenila umetnost moderne, v znanost pa je slovenščina prodirala zlasti po ustanovitvi ljubljanske univerze (1919) in Akademije znanosti in umetnosti (1938).Materni jezik ali materinščina (tudi prvi jezik) pa je jezik, ki se ga naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo. To je jezik, katerega se naučimo v okviru doma in je večinoma jezik, v katerem govorijo naši starši.   V materinščini bije srce matere, prve besede, ki jih mati šepeče otroku. Te besede ne morejo biti nikoli hladne, v njih zveni toplina, ki otroka prevzema. In v tej prevzetosti smo prevzeli materin jezik in nam je neskončno lepo, ko v njem govorimo ali ga slišimo. Najbolj osebno in najsrčneje lahko začinimo misel z materno - narečno besedo.Tako razmišlja Karel Gržan (Ognjišče, februar 2012, št. 549, str. 30, 31) v članku z naslovom Obarvajmo slovenščino z materinščino in predlaga, kako v pogovoru obarvati zborni, knjižni jezik in se pri tem izogniti "tujcizmom".Domislil se je čudovite rešitve. Svetuje uporabo materinščine, ki je narečje knjižnega jezika (le-teh ima slovenščina več kot 50). V narečje smo bili rojeni, v narečju smo poslušali materine prve besede in narečje je tisto, ki je prav posebej srčno zaznamovalo naše bivanje.Ljudje želimo včasih na (p)osebni način zveneti, kaj poudariti ali pa samo izstopati ... in to lahko naredimo s čudovitimi narečnimi besedami kraja ali pokrajine, v kateri smo bili rojeni. Sprejmimo ta predlog in obarvajmo slovenščino z materinščino! Tako bomo najlepše počastili dan materinščine in se hkrati poklonili narečjem slovenskega jezika.   Pregovori o jeziku in besedah:   Jezik je edino, kar ostane tistemu, ki je brez domovine. Jezik pa, kar je res, obseže vse. (Hugo von Hofmannsthal) Oster jezik je edino orodje z rezilom, ki postaja z rabo ostrejše. (Washington Irving) Kdor se nauči novega jezika, si pridobi novo dušo. (Ramon Juan Jimenez) Ni višje pripadnosti narodu kot pisati v njegovem jeziku. (Johann Heinrich Lambert) Kadar berem Shakespeara osupnem, da tako vsakdanji ljudje razmišljajo in grmijo v tako lepem jeziku. (David Herbert Lawrence) V jeziku najdemo skrivnost, stari zaklad... Slavec dobi vsako leto novo perje, ohrani pa svojo pesem. (Frédéric Mistral) Ni zločin znati več jezikov, to je prej nesreča. (Jean Paulhan) Nepravilnost v jeziku ni le napaka proti samemu jeziku: škoduje tudi dušam. (Platon) Niso še odkrili jezika, ki bi izrazil naenkrat, kar človek opazi s trenam očesa. (Nathalie Sarraute) Naučil si me jezika in edina korist je, da znam preklinjati. (William Shakespeare) "Besede vplivajo, zgledi vlečejo." Latinski pregovor "Klepetulje in zgovorneži so zvečine nekoristni in hkrati lahkoverni - zakaj tisti, ki pove, kar ve, bo povedal tudi tisto, česar ne ve." Francis Bacon "Po zvoku spoznaš kovino, po govorjenju človeka." Baltasar Gracian "Beseda je obleka duše." Seneka "Kar misliš reči, reci jutri." Japonski pregovor "Nauči se z eno besedo izreči sto besed." Tadžiški pregovor "Boljše je nič reči kot nič povedati." Portugalski pregovor "Vreden si samo toliko, kolikor je vredna tvoja beseda." John Marks Templeton "Sogovornik naj občuti svojo pomembnost." Ronald Schlesinger "Muka in nesreča je, kadar človek nima dovolj duha, da bi dobro govoril, niti dovolj pameti, da bi molčal." Jean de La Bruye`re "Včasih imajo solze težo besed." Publij Ovidij "Svet zapoje, če najdeš čarobno besedo." Joseph von Eichedorff "Zabloda, neumnost in laž ne izhajajo iz misli, temveč iz besed." Karel Čapek "Puščica rani telo, jezik pa dušo." Perzijski pregovor "Umetnost ugajati... je preprosto v dveh rečeh: ne govoriti o sebi drugim in govoriti jim vedno o njih samih." Edmond Goncourt "Razumnemu je treba le malo besed." Stendahl "So ljudje, ki spregovore minuto prej, preden pomislijo." Jean de La Bruyere "Kdor govori, kar hoče, mora poslušati, česar noče." Nemški pregovor "Pametno govoriti je pogosto težko; pametno molčati je še teže." Friedrich Martin von Bodenstedt "Govor mora biti vaja možganov, ne pa jezika." Lord Avebury "Obstajajo molčeči ljudje, ki so bolj zanimivi kot najboljši govorniki." Benjamin Disraeli "Zlobni jeziki so strašnejši od revolverjev." Aleksander Sergejevič Gribojedov "Jezik je kot lev: če ga brzdaš, te bo branil, če ga pustiš uiti, te bo požrl." Arabski pregovor "Jezik modrega je v srcu, srce neumnega na jeziku." Nikolaj Vasilievič Šelgunov "Več muh ulovi žlica medu, kot dvajset sodov kisa." Henrik IV "Dva meseca lahko živim od dobrega komplimenta." Mark Twain "Kjer je mnogo besed, je mnogo laži." Domača modrost "Brbljač je slab garač." William Shakespeare "Ena dobra beseda velja za tri mesece dobrote; ena huda beseda je kot šest mesecev mraza." Mongolski pregovor "Modri se sramuje svojih besed, pa jih prevlada v delih." Konfucij "Posveti v svojem dnevu nekaj trenutkov v tišini. Nauči se molčati, da se boš naučil govoriti." Joseph Cardijn "Radi imamo človeka, ki zna lepo govoriti, toda velikokrat je še dragocenejši človek, ki zna poslušati." Lojze Kozar "Zlata jabolka v srebrnih koških so besede, izrečene ob pravem času." Neznan avtor "Lepe in sladke besede so brez objema prozorne." Renata Podgoršek "Kdor ljubi, ni glasen. Doni le prazen sod." William Shakespeare "Kadar govornikom manjka globine, gredo v širino." Charles de Secondat, Baron de Montesquieu "Častne besede malo stanejo." Johann Gottfried Herder "Ni dovolj govoriti, treba je govoriti resnico." William Shakespeare "Slabo govorim o njem kadar je navzoč in dobro kadar je odsoten." Said Ibn Al-Asam "Oster jezik je edino orodje z rezilom, ki postaja z rabo ostrejše." Washington Irwing "Ne pozabite, da vsak laskavec živi na račun tistega, ki ga posluša." Jean de La Bruyere "Če nimaš ničesar povedati, molči." Charles Caleb Colton "Da je molk moč in govorjenje slabost, se vidi tudi po tem, da starci in otroci radi govorijo." Ivo Andrić "Gostobesedni ljudje so prekletstvo naše zemlje." Ralph Waldo Emmerson             

21.02.2018

preberi več

Zabava

Priji se špilat z mano v toti Maribor!*

26.02.2018

Tam na bregu mož stoji, v roki metlo on drži - sneženi mož

20.02.2018

LEGO® Education šolam ponuja nove ustvarjalne dejavnosti LEGO® Education Maker

11.02.2018

Dan brez računalnika v največji slovenski igralnici Karakondžula v Mariboru

3.02.2018

Nova igra Cryptocoinopoly je Monopoly za ljubitelje kriptovalut

4.01.2018

Brezčasno pesem Silvestrski poljub poslušamo že 47 let

31.12.2017

Čarobni zvok lajne v mestu iz instrumenta v obliki zaboja z ročico

30.12.2017

Digitalna igrica CryptoKitties podira rekorde v prodaji

12.12.2017

Tekmovanje Rubik: Ljubljana Open 2017

11.11.2017

Gospodarstvo in finance

3. MPIK Natečaj za najboljšo (koroško) poslovno idejo

23.05.2018

RRA Koroška v okviru podpornih aktivnosti Mrežnega podjetniškega inkubatorja Koroška (MPIK) organizira 3. MPIK Natečaj za najboljšo poslovno idejo. Pri izvedbi sodeluje z občinami Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in MO Slovenj Gradec kot lastnicami infrastrukture MPIK. Kot donatorji nagrad pa sodelujejo še podjetja Pristar d.o.o., Revolver d.o.o., Delavska hranilnica d.d. (PE Ravne) in Kwon d.o.o. Prijaviteljem na 3. MPIK Natečaj je tako na voljo nagradni sklad v vrednosti več kot 6.000 €. Namen natečaja je poiskati nove poslovne ideje, ki imajo potencial, da se s predanim delom nosilcev idej in ob pomoči podjetniških podpornih institucij razvijejo v uspešna podjetja. Končni cilj je nastajanje novih, kvalitetnih delovnih mest v podjetništvu, obenem pa razvoj podjetniške kulture, ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti. Z željo, da izraža čim več od naštetega, je izbran tudi slogan natečaja: Tvoja ideja bo jutri podjetje! Rok za oddajo prijav je 31. maj 2018, do 24:00 ure. Več informacij in prijavno dokumentacijo najdete http://www.mpik-koroska.si/si/aktualno/2018/05/722-3-MPIK-Natecaj-za-najboljso-poslovno-idejo  Natečaj poteka v sklopu projekta »SIO RRA Koroška 2018-19«. Projekt delno financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se v okviru Prednostne naložbe 3.1: Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji.  

preberi več

Kaj podjetjem nudi Evropska podjetniška mreža - EEN

23.05.2018

Najobsežnejša mreža podpornih institucij nudi podjetjem podporo pri mednarodnem poslovnem sodelovanju, inovacijah, prenosu znanja in tehnologij ter sodelovanju v programih EU. Enterprise Europe Network je najobsežnejša mreža podpornih institucij za mala in srednja podjetja. Velikost mreže omogoča hitrejši dostop do različnih informacij in poslovnih kontaktov, pomembnih za slovenska podjetja. Storitve, ki jih nudimo slovenskim organizacijam in zainteresiranim posameznikom, so: Podpora podjetjem pri mednarodnem poslovnem sodelovanju: brezplačne informacije o notranjem trgu EU, praktični nasveti na področju mednarodnega poslovnega sodelovanja;pomoč pri iskanju primernih poslovnih partnerjev;pomoč pri vstopu na trge EU in trge tretjih držav;pomoč pri tolmačenju evropske zakonodaje, spodbujanje sodelovanja slovenskih podjetij pri oblikovanju evropskih politik. Podpora inovacijam, prenosu znanja in tehnologij: informacije o razvojnih priložnostih, financiranju raziskovalno-razvojnih projektov, tehnoloških izboljšav;pomoč pri iskanju mednarodnih razvojnih partnerjev;individualna pomoč in svetovanje na področjih registracije blagovnih znamk, modelov, patentov in upravljanja z inovacijami;organizacija seminarjev in delavnic o zaščiti intelektualne lastnine, tehnoloških novostih, virih financiranja, organizacija tehnoloških misij in razvojna srečanja s podjetji in raziskovalnimi organizacijami. Podpora sodelovanju v programih EU: pomoč pri identifikaciji najprimernejšegaprograma EU;informacije o aktualnih odprtih razpisih;pomoč pri iskanju projektnih partnerjev v tujini.Spremljajte poslovne priložnosti V mreži dnevno objavljajo nove poslovne, tehnološke in projektne priložnosti, različne dogodke in srečanja. Na brezplačno prejemanje mesečnih elektronskih novic se lahko naročite na spletnem naslovu: www.een.si. Kaj je EEN? Enterprise Europe Network je v podporo malim in srednjim podjetjem ustanovil Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo Evropske komisije. Je najobsežnejša mednarodna mreža podpornih institucij, ki obsega preko 600 organizacij iz Evrope, ZDA, Kanade, Čila, Rusije, Kitajske, Indije. Mreža se še vedno širi. Slovenski konzorcij EEN vključuje Institut Jožef Stefan, Univerzo v Mariboru, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Mariborsko razvojno agencijo, Univerzo na Primorskem ter Javno agencijo SPIRIT Slovenija.   Vir in informacije: Glas gospodarstva, Maj 2018, www.gzs.si, Avtor: Petra Arzenšek, InfoCenter GZS Več informacij na http://een.si/

preberi več

Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih po GDPR

25. maja 2018  bo začela veljati splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR). GDPR se bo moral uporabljati tudi v podjetjih. Zato podajamo nekaj napotkov in priporočil za delodajalce. Delodajalci ste upravljavci zbirk osebnih podatkov. Osebni podatki se lahko obdelujejo, če: je podana zakonska podlaga alije podana osebna privolitev delavca. Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) v 12. Členu določa vrste evidenc, ki jih morajo voditi delodajalci in sicer: evidenco o zaposlenih delavcih,evidenco o stroških dela,evidenco o izrabi delovnega časa,evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. V skladu s 13.,členom se za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, vpišejo naslednji podatki: 1. podatki o delavcu: osebno ime,datum rojstva, če oseba nima EMŠO,kraj rojstva,država rojstva, če je kraj rojstva v tujini,enotna matična številka občana,davčna številka,državljanstvo,naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država),izobrazba,ali je delavec invalid,kategorija invalidnosti,ali je delavec delno upokojen,ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu,ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo,naslov drugega delodajalca, pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo (ulica, hišna številka, poštna številka, kraj); 2. podatki o delovnem dovoljenju delavca (tujci): vrsta delovnega dovoljenja,datum izdaje delovnega dovoljenja,datum izteka delovnega dovoljenja,številka delovnega dovoljenja,organ, ki je izdal delovno dovoljenje; 3. podatki o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi: datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi,datum nastopa dela,vrsta sklenjene pogodbe o zaposlitvi,razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas,poklic, ki ga opravlja delavec,strokovna usposobljenost, potrebna za opravljanje del in nalog delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,naziv delovnega mesta oziroma podatki o vrsti dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,število ur tedenskega rednega delovnega časa,razporeditev delovnega časa,kraj, kjer delavec opravlja delo,ali pogodba o zaposlitvi delavca vsebuje konkurenčno klavzulo; 4. podatki o prenehanju pogodbe o zaposlitvi: datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi,način prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec lahko obdeluje tiste osebne podatke, ki jih določa  neposredno zakon - ZEPDSV ali  v skladu  z zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 tiste osebne podatke, ki jih potrebuje za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Osebna privolitev (pisna!) delavca je dopustna le izjemoma, pod pogojem, da zavrnitev soglasja nima posledic na delovno razmerje oz. na delavčev položaj. Kako je s podatki ali listinami, ki niso naštete v zgornjih alineah? Telefonska številka Delodajalec lahko zbira telefonske številke zaposlenih samo z izrecno privolitvijo zaposlenega za namen lažjega in hitrejšega komuniciranja, ki naj bi bilo v interesu obeh. Če delodajalec določi, da mora biti delavec vedno dosegljiv oz. je stalna dosegljivost zapisana v notranjih aktih ali pogodbi o zaposlitvi, mora delodajalec poskrbeti za ustrezno infrastrukturo, ki omogoča dosegljivost. Potrdilo o nekaznovanosti Potrdilo lahko zahteva delodajalec samo v primeru, da gre za delovna mesta, pri katerih obstaja povečano tveganje za oškodovanje delodajalčevega premoženja ali kadar tako zahteva zakon. Podatki o plači pri bivšem delodajalcu Prejšnji delodajalec je novemu delodajalcu dolžan sporočiti podatke o plači. Zahteva ima zakonsko podlago (zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju). Delodajalec mora razpolagati s podatki, ki mu omogočajo izračun nadomestila. Običajno se za to uporablja obrazec  ER-28, ni pa nujno, da ga prejšnji delodajalec uporabi, saj lahko podatke sporoči tudi na drugačen način. Kopije osebnih dokumentov Delodajalec ne sme hraniti kopij osebnih dokumentov delavca. Delodajalec z vpogledom v osebni dokument preveri točnost osebnih dokumentov in si prepiše tiste podatke, za katerih obdelavo ima zakonsko podlago. Za kopiranje bi moral delavec podati pisno privolitev, kar pa mu ne bo dalo pravice do hrambe dokumentov. Kopija potrdila o davčni številki in bančne kartice S kopiranjem teh dokumentov ni težav, ker ne gre za osebne dokumente – pojasnilo informacijskega pooblaščenca. Pogoj je, da se delavec s kopiranjem strinja. Sprememba priimka v evidencah in pogoj dostave poročnega lista Informacijski pooblaščenec je podal mnenje, da ni potrebe po dostavi poročnega lista v primeru poroke oz. spremembe priimka in da zadošča vpogled v osebni dokument. Menim, da je treba zadevo gledati širše, saj ni nujno, da je sprememba priimka povezana s poroko. Poročni list je tudi podlaga za odobritev dodatnih dni dopusta v skladu s KP, zato menim, da je poročni list na vpogled potreben, razen, če delavec dostavi kakšno drugo uradno dokazilo o poroki. Kopija izpiska iz rojstne matične knjige otrok S tem dokumentom delavec uveljavlja pravico do dodatnih dni dopusta za otroke, mlajše od 15 let, zato ima takšno zbiranje zakonsko podlago in privolitev ni potrebna. Je pa potrebno dokument uničiti ali vrniti delavcu, ko ni več izpolnjenega pogoja – otrok je presegel starost 15 let. Podatek o prehranjevalnih navadah zaposleni Kadar delodajalec zagotavlja toplo prehrano, je upravičen do podatka o določenih omejitvah pri prehranjevanju iz zdravstvenih razlogov, ni pa upravičen do delavčeve diagnoze, iz katere izhaja določen način prehranjevanja. Pridobitev osebnih podatkov kandidata od trenutnega delodajalca Ni dovoljeno. Delodajalec sme od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Če so podatki pomembni za zaposlitev iz vidika dokazovanja delovnih izkušenj, lahko od kandidatov zahteva potrdilo oz., pridobitev priporočila. Fotografiranje zaposlenih Ne bi prišlo do nezakonite obdelave zbiranja osebnih podatkov, če bi delodajalec ob nadzoru dela fotografiral delavca, ki očitno krši svoje delovne obveznosti. Te fotografije pa sme delodajalec hraniti samo toliko časa, dokler niso pravnomočno zaključeni postopki zoper delavca. Na splošno delodajalec nima pravice fotografirati zaposlenih brez pisne privolitve. Podatek o veljavnosti vozniškega dovoljenja Delodajalec ima pravno podlago v primeru, da delavec pri delu uporablja službena vozila oz., je zaposlen na delovnem mestu, kjer se kot pogoj zahteva vozniški izpit določene kategorije. Članstvo v sindikatu Gre za občutljiv osebni podatek in delodajalec nima pravice zbiranja, razen če gre za izrecno, pisno, osebno privolitev. Delavec lahko plačuje članarino na dva načina in sicer tako, da jo plačuje sam, druga možnost, da mu jo delodajalec obračunava pri plači. V tem primeru pa bo moral pridobiti ustrezne podatke in tudi ustrezno privolitev za izvajanje plačilnega prometa. Podatki o invalidnosti Delavec je delodajalca dolžan seznaniti s kategorijo invalidnosti, kar določa zakon (ZEPDSV), da lahko delodajalec ugotovi, če ima za delavca primerno delovno mesto, upoštevaje vse njegove omejitve, ki izhajajo iz invalidnosti. NAPOTEK: Kljub temu, da je informacijski pooblaščenec kar nekajkrat zapisal, da s kopiranjem kakšnih dokumentov ni težav, predlagamo, da si dokumente, ki vam jih predložijo zaposleni,  v nobenem primeru ne kopirate, saj si boste s tem otežili delo. Nastavite si evidence v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti. V te evidence, si potrebne podatke iz osebnih dokumentov, ki vam jih da delavec na vpogled,  prepišete, dokumente delavcu takoj vrnete in nimate nobenih težav. Vir: www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/

23.05.2018

preberi več

Izplačilo regresa za leto 2018

Delodajalci enkrat letno zaposlenim izplačajo regres za letni dopust. Skrajni rok za izplačilo regresa v letu 2018 je 29. junij. Tako kot navaja 1. odstavek 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), so do izplačila regresa upravičeni tisti delavci, ki imajo pravico do letnega dopusta. Delodajalec izplača regres najmanj v višini minimalne plače, ki v letu 2018 znaša 842,79 evra bruto. Pravica do regresa je neposredno povezana s pravico do letnega dopusta Delavec, ki pridobi pravico do letnega dopusta ima tudi pravico do regresa. Navedeno pomeni, da mora delodajalec, poleg določb o regresu, zelo dobro poznati tudi določbe o letnem dopustu, ki so opredeljene od 159. do 164. člena ZDR-1. Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja (159. člen ZDR-1). Pravici do letnega dopusta se v nobenem primeru ne more odpovedati (164. člen ZDR-1). Izjemoma se lahko delodajalec in delavec dogovorita za denarno nadomestilo, vendar samo ob prenehanju delovnega razmerja. Navedeno pove, da delavcu, ki sklene delavno razmerje, vsekakor pripada tako letni dopust, kot tudi regres. Koliko regresa posameznemu delavcu pripada, pa je odvisno od konkretne situacije. V nadaljevanju navajamo tri najbolj pogoste primere. Primer 1 (sklenitev delovnega razmerja tekom koledarskega leta) Delavec sklene delovno razmerje za določen čas od 1. 3. 2018 do 31. 12. 2018. Delovno razmerje sklene za polni delovni čas (40 ur tedensko). Delodajalec izplačuje regres v višini minimalne plače. Koliko regresa pripada delavcu v letu 2018? Glede na to, da se je delavec zaposlil tekom leta 2018 mu pripada sorazmerni del dopusta (161. člen ZDR-1) in posledično tudi sorazmerni del regresa (4. odstavek 131. člena ZDR-1). Delavec ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve, enako velja tudi za regres. V konkretnem primeru delavcu pripada 10/12 letnega dopusta in regresa. Delavcu pripada regres v višini 702,32 EUR bruto (10/12 * 842,79 EUR). Primer 2 (sklenitev delovnega razmerja za polovični delovni čas) Delavec sklene delovno razmerje za določen čas od 1.3.2018 do 31.12.2018. Delovno razmerje sklene za polovični delovni čas (20 ur tedensko). Delodajalec izplačuje regres v višini minimalne plače. Koliko regresa pripada delavcu v letu 2018? Delavcu, ki je sklenil pogodbo za polovični delovni čas, pripada samo polovica regresa (5. odstavek 131. člena ZDR-1). V tem konkretnem primeru bi delavcu pripadala celotna polovica regresa, če bi bil pri posameznem delodajalcu zaposlen celotno koledarsko leto. Ker delavec sklene delovno razmerje s 1.3., mu pripada sorazmerni del polovice regresa. Delavcu pripada regres v višini 351,16 EUR (10/12 * (842,79 EUR/2)). Primer 3 (odsotnost zaradi bolezni, poškodbe ali materinskega oz. starševskega dopusta) Delavka ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, 40 ur tedensko. V januarju 2018 delavka začne materinski oz. starševski dopust zaradi nege otroka. Delavka se bo vrnila na delovno mesto v začetku leta 2019. Delavka bo po zaključenem materinskem oz. starševskem dopustu izkoristila tudi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. Do konca februarja 2021 bo namreč delala samo polovični delovni čas v skladu s 50. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Koliko dopusta in regresa pripada delavki? Delavka ima pravico do celotnega dopusta tako v času, ko je na materinskem oz. starševskem dopustu, kot tudi v času, ko dela polovični delovni čas zaradi starševstva (5. odstavek 131. člena ZDR-1). Torej delavki ves čas odsotnosti pripada tudi polni regres za letni dopust. Podobno je tudi v primerih, ko je delavec oz. delavka odsotna zaradi bolezni ali poškodbe. Davčna obravnava regresa (dohodnina in prispevki) Regres je v vsakem primeru obdavčen z dohodnino. Obdavčitev s prispevki pa je odvisna od višine izplačanega regresa. Od regresa, ki je izplačan do višine 70% povprečne plače zaposlenih v RS, ni potrebno obračunati obveznih socialnih prispevkov (3. člen ZPSV). Merodajna je povprečna plača iz predpreteklega meseca. Delodajalec, ki izplačuje regres v mesecu juniju, bo upošteval povprečno plačo za mesec april. Če upoštevamo povprečno plačo za mesec februar 2018, znaša maksimalni regres, od katerega ni potrebno obračunati obveznih socialnih prispevkov 1.146,60 EUR (1.638,00 EUR*0,7). Regres se šteje za dohodek iz delovnega razmerja in se všteva v letno davčno napoved. Ob izplačilu regresa je potrebno obračunati akontacijo dohodnine v skladu z 127. členom ZDoh-2. Akontacija dohodnine se obračuna od celotne višine regresa, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev.   Člankek je bil izvirno objavljen na strani podjetniski-portal.si.

23.05.2018

preberi več

Slovenski start-up leta je podjetje NEXT, ki razvija spletno platformo Beeping!

Na svečani podelitvi ob zaključku prvega dne mednarodne konference PODIM v Mariboru je zagonsko podjetje NEXT, ki razvija spletno platformo Beeping za hitro, varno in učinkovito najemanje preverjenih čistilcev za dom, prejelo nagrado Slovenski start-up leta 2018. Na tisoče gospodinjstev Evropi išče občasno ali redno pomoč za čiščenje in gospodinjska opravila. Še več, prav vsako gospodinjstvo letno v Evropi temu nameni več kot 15 polnih dni svojega prostega časa. Legalnega in preglednega trga ponudnikov storitev čiščenja domov ni. Eno izmed najpogostejših rešitev predstavlja črni trg, ki je nezakonit in nepregleden. Mlada ekipa Beeping, ki domuje v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju, je v tem zaznala obetavno poslovno izredno priložnost in se predano lotila podatkovno gnanega poslovanja, ki ga strokovna komisija letošnje nagrade opisuje kot vzornega, učbeniškega in za vzor generacijam, ki prihajajo! V manj kot treh letih – podjetje je bilo ustanovljeno avgusta 2015 – je ekipa Beeping, ki jo vodita Jan Dobrilovič in David Mohar, z minimalnimi finančnimi vložki uspela zgraditi lokalno prepoznavno blagovno znamko Beeping. Le-ta ima danes več kot 16.500 registriranih uporabnikov, ki na trenutno dveh ključih trgih – v Ljubljani in Zagrebu – dostopajo do 100 profesionalnih čistilcev. Kar 75 % vseh čiščenj, ki jih uporabniki naročijo preko platforme Beeping, predstavlja t. i. subscription model oziroma letne naročnine, t. i. retention rate pa dosega kar 80 % uporabnikov. Na ta način ekipa Beeping uspeva zagotavljati vzdržen poslovni model, ki iz meseca v mesec generira okoli 20-odstotno rast poslovanja. Zakaj raje Beeping kot črni trg? V primerjavi z najemanjem čistilcev na črnem trgu spletna platforma Beeping prinaša bistvene prednosti, in sicer zavarovanje za čistilce v primeru poškodb v domu uporabnika, varnost, ker so vsi čistilci, t. i. »beeperji« preverjeni, legalnost, saj imajo čistilci svoje podjetje (s. p. ali d. o. o.), enostavno in hitro uporabo platforme, podporo uporabnikom sedem dni v tednu, spletno plačevanje in zagotovljeno kakovost.  Čistilce namreč uporabniki po vsakem opravljenem čiščenju ocenjujejo, povprečna ocena na lestvici od 1 do 5 (pet je najvišja ocena) pa znaša kar 4,82! Hkrati so »beeperji« preko akademije Beeping deležni stalnega izobraževanja in zagotavljanja visokih standardov čiščenja. Cene storitev so fiksne in določene glede na kvadraturo stanovanja. Tako denimo čiščenje 55 kvadratnih metrov velikega stanovanje stane 33 EUR, medtem ko čistilci, ki jih uporabniki najemajo na črno, računajo število porabljenih ur, ki se lahko zelo razlikuje, odvisno od izkušenosti in hitrosti čistilca, in povprečno ceno za delovno uro v višini 8 EUR. Bistvena konkurenčna prednost Konkurenca na tem trgu obstaja, saj v Evropi že delujejo platforme, t. i. marketplacei, ki ponujajo čiščenje gospodinjstev. Na območju osredje in vzhodne Evrope so tekmeci večinoma manjše, lokalne platforme, medtem ko gre v zahodni Evropi za večja, z visokimi investicijami skladov tveganega kapitala grajena podjetja, ki pa imajo ključen izziv pri zagotavljanju vzdržnih marketinških stroškov za pridobivanje novih strank. Ekipa Beeping je ta izziv rešila tako, da so pravočasno in zelo natančno prepoznali potrebe strank po rednih čiščenjih s preizkušenimi, zanesljivimi čistilci, in tako uporabnikom kot čistilcem ponudili dolgoročno »win-win« rešitev, ki temelji na podatkovno gnanem (angl. data-driven) poslovanju in skrbni organizaciji delovnih procesov. Ugledni korporativni partnerji Beepingovo izvršnost oz. sposobnost uresničevanja zastavljenih ciljev potrjujejo tudi sklenjena partnerstva z uglednimi mednarodnimi družbami, kot sta Generali Insurance in Henkel Group, pred kratkim pa so sklenili tudi pomembno partnerstvo z NLB, največjo ponudnico bančnih storitev v Sloveniji. NLB bo svojim novim komitentom pod sloganom »Več časa za vas« podarjala Beeping čiščenja, obstoječim strankam platforme Beeping pa praktična darila za preživljanje prostega časa. Prihodnja vizija razvoja Podjetje ima jasno vizijo razvoja tudi za v prihodnje. V letošnjem letu načrtujejo okoli 400.000 EUR prihodkov, pozornost in finančna sredstva pa bodo usmerili v to, da postanejo prva pametna platforma za pomoč gospodinjstvom, ki bo s pomočjo umetne inteligence in strojnega učenja zagotovila večje ujemanje preferenc gospodinjstev in čistilcev ter tako mnogo bolj personalizirano trženje in še boljšo uporabniško izkušnjo. Mesta oz. trgi, ki jih Beeping namerava osvojiti po vstopu na slovenski (Ljubljana) in hrvaški (Zagreb) trg, so predvsem prestolnice osrednje in vzhodne evrope, kot so Budimpešta, Praga in Varšava. O nagradi Nagrado Slovenski start-up leta že enajsto leto zapored podeljuje Iniciativa Start:up Slovenija skupaj s Slovenskim podjetniškim skladom in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter drugimi partnerji iz slovenskega start-up ekosistema. Letošnjih pet finalistov – Event registry, Gotoky, MAG-LEV Audio, Next / Beeping in Smart Optometry – smo s posebnim pred-ocenjevalnim postopkom izbrali iz skupnega nabora trinajstih start-upov, ki so jih kot nominirance za nagrado prek našega javnega poziva predlagali najaktivnejši deležniki slovenskega start-up ekosistema. Strokovna komisija Predstavniki vseh petih podjetij so se 7. maja 2018, v Tehnološkem parku Ljubljana, osebno predstavili strokovni komisiji, sestavljeni iz najvidnejših slovenskih start-up podjetnikov, mentorjev in investitorjev. To so bili Aljoša Domjan, Gregor Rebolj, Matjaž Slak, Darko Butina, Matej Zalar, Gregor Pipan, Tatjana Zabasu, Niko Slavnič in Tilen Travnik,  katerim se je pri ocenjevanju pridružila tudi direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič. Kriteriji za ocenjevanje Naziv Slovenski start-up leta si vsako leto prisluži start-up, ki strokovno komisijo prepriča z odlično in predano ekipo, inovativnim produktom, dosedanjimi investicijskimi dosežki in potencialom za hitro rast ter uspešno globalno poslovanje. Hkrati je strokovna komisija pozorna, da gre nagrada v roke ekipi, ki s svojimi razvojnimi dosežki, dejanji in ugledom predstavlja novo generacijo slovenskih inovativnih podjetnikov. Nagrade Letošnji zmagovalec bo za nagrado prejel osebno svetovanje partnerja elitnega ameriškega pospeševalnika 500 Startups Marvina Liaoja ter »all-inclusive« paket Pioneers Festivala na Dunaju.  Članek je bil izvorno objavljen na strani startup.si.

22.05.2018

preberi več

Sporočilo iz okrogle mize ob svetovnem dnevu ženskega podjetništva

  V ROGAŠKI SLATINI O IZZIVIH ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA MPI Vrelec je ob svetovnem dnevu ženskega podjetništva organiziral okroglo mizo – Govorec je bil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo RS Zdravko Počivalšek   Rogaška Slatina, 18. maj 2018 - Mrežno – podjetniški inkubator Vrelec Rogaška Slatina je ob svetovnem dnevu ženskega podjetništva organiziral mednarodno poslovno srečanje, na katerem so spregovorile uspešne podjetnice iz Slovenije in tujine, ob tej priložnosti so podpisale tudi listino o ženskem podjetništvu v Sloveniji. Z listino želijo opozoriti na še vedno neenake pogoje za delo in razvoj za podjetnike in podjetnice. Kljub temu, da v strukturi prebivalstva po spolu predstavljajo ženske približno polovico prebivalstva, je odstotek žensk v podjetništvu še vedno nizek. Po podatkih Globalnega podjetniškega monitorja (GEM) je bilo v letu 2014 med vsemi podjetniki znotraj držav EU le slabih 36 odstotkov novih in nastajajočih podjetnic, v Sloveniji pa celo manj kot 34 odstotkov, torej še 2 odstotka manj. Isti vir navaja, da je bil ta delež med ustaljenimi podjetnicami v letu 2014 v Sloveniji malo manj kot 30 odstotkov, v državah EU pa malo čez 33 odstotkov, torej tukaj zaostajamo za EU dobre 3 odstotke. »Ženske podjetnice se še danes srečujejo s številnimi ovirami, ko stopajo na samostojno pot podjetništva. Velikokrat naletijo na različne oblike diskriminacije na podlagi spola, prav tako pa jih upočasnjuje lastna manjša samozavest in prevladujoč model ženske v družbi: žena-mama-gospodinja,« je prepričana Branka Aralica, direktorica Mrežno – podjetniškega inkubatorja Vrelec Rogaška Slatina. Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, kiopravlja tekoče posle: »Kot ena od ovir za ustanavljanje podjetij se pogosto navaja pomanjkanje podjetniškega znanja. Veseli me, da smo letos skupaj z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravili komplementarni ukrep za ženske, ki želijo začeti samostojno podjetniško pot. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali izvajati programe na področju izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo za različne ciljne skupine ter ukrepe za izboljšanje odnosa do podjetništva.« slika: Branka Aralica in ministrer Zdravko Počivalšek Z dogodki, kot je današnji, želijo organizatorji opozoriti na neenak položaj in vrednotenje dela ženskih podjetnic v primerjavi z moškimi v poslovnem okolju.»Povod za organizacijo dogodka je bilo dejstvo, da je kljub uspehom našega inkubatorja in dobro razvitemu podjetništvu v Rogaški Slatini in okolici, glavnina nosilcev dejavnosti še vedno moških,« razlaga Branka Aralica, ki še dodaja: »Osnovni namen srečanja je, da podjetnice spoznamo poslovne zgodbe svojih kolegic, da se družimo in ustvarjamo nove poti sodelovanja. To je tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in prepoznavanje naših prednosti in popotnica, da se še bolj pogumno lotimo izzivov, na katere naletimo na svoji podjetniški poti.« Na dogodkuso sodelovaleuspešne podjetnice iz Slovenije in tujine. Iz lokalnegaokolja Nataša Černelič (Narent d.o.o.), mag. Darija Trunk Štraus(Sklad NEK, Inter MAK)in dr. Marinka Vovk(Center ponovne uporabe, PE Rogaška Slatina), podjetnice iz Slovenije, ki delujejo tudi izven naših meja Danica Zorin Mijošek, ki jo je zastopala Judita Železnik(Kozmetika Afrodita, d.o.o.), Sonja Šinigoj(SAOP),in Irena Linasi Rogač (IrePodjetje Tim Valores, d.o.o.),svoje izkušnje pa bosta z nami delili tudi uspešni podjetnici iz sosednje HrvaškeSanela Dropulić in Janja Pavetić. O delovanju MPI Vrelec Rogaška Slatina MPI Vrelec Rogaška Slatina, katerega ustanoviteljica je občina Rogaška Slatina, je stičišče podjetniške dejavnosti za podjetnike in tudi tiste, ki o podjetniški poti šele razmišljajo. Ne gre le za cenovno ugodnega ponudnika poslovnih prostorov za najem, ampak je inkubator mnogo več. Podjetnike povezujejo z ostalimi podjetniki, inštitucijami znanja in ostalimi inštitucijami podpornega podjetniškega okolja. Izvajajo podjetniško svetovanje in organizirajo izobraževalne dogodke za podjetnike, ki so vključeni v inkubator, kakor tudi za vse ostalez območja Obsotelja in Kozjanskega. Vzpostavljeno imajo mrežo podjetniških svetovalcev, specialistov na posameznih področjih. Odlično sodelujejo tudi s podjetji, interesnimi združenji in svetovalnimi podjetji v tujini, ki nudijo njihovim podjetnikom, ki vstopajo na tuje trge, potrebno strokovno pomoč. Seveda pa se inkubirana podjetjapovezujejo tudi z ostalimi gospodarskimi subjekti tega območja, saj verjamejo, da sta  le v povezovanju moč in uspeh dosegljiva cilja. Vsi podjetniki in podjetnice v inkubatorju se zavedajo sinergijskih učinkov skupnega delovanja in so tudi zelo družbeno odgovorni (podporniki športnih, kulturnih, humanitarnih aktivnosti). Podjetništvo je v zadnjih letih, kljub gospodarski krizi, dobilo v Rogaški Slatini nov zagon, saj so v obdobju od začetka delovanja inkubatorjapred desetletjem do danes ustvarili 200 novih delovnih mest, podjetjav inkubatorju pa ustvarijo letno približno 15 mio EUR celotnega prihodka, kar je za občino s približno 11 tisoč prebivalci veliko. Nova delovna mesta predstavljajo novo energijo, nove podjetniške izzive in nove rešitve, skratka pot naprej, kar pa pomeni razvoj in napredek. »Kot pa sem že prej omenila, imamo še veliko izzivov na področju ženskega podjetništva, saj predstavljajo ženske podjetnice, ki so lastnice podjetij ali pa nosilke dejavnosti v inkubatorju, približno 25 odstotkov vseh vključenih podjetjih v inkubator v celotnem obdobju, kar je približno 5 odstotkov manj od slovenskega povprečja, še večja razlika pa nastane, če se primerjamo z državami EU,« še dodaja direktorica Branka Aralica.   Podjetje Tim Valores ter direktorja tega podjetja Irena Linasi Rogač in Aljoša Iskra sta organizatorju MPI Vrelec podarila sliko avtorja, ki živi v Lihtenštajnu, kjer imajo tudi oni podjetje in ima naziv LOVE. To sliko bi naj prodali na eni prihodnjih dražb in to bi bil začetek fonda, ki bi ga imel inkubator za spodbujanje mladih nadarjenih študentov, podjetnikov ali umetnikov. *** Še nekaj navdihujočih izjav o ženskem podjetništvu …   Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opravlja tekoče posle:»Prepričan sem, da ste pripravljene zgrabiti ponujene priložnost in da se zavedate, da je uspeh v vaših rokah. Želim vam veliko poguma, ustvarjalnosti in vztrajnosti, da boste uspele svoje ideje spremeniti v realnost.«   Branka Aralica, MPI Vrelec, organizatorica dogodka:»Sodelovanje s podjetnicami na našem območju je sicer dobro, a menim, da imamo v MPI Vrelec še obilo idej, s katerimi bomo ustvarili nove priložnosti, ki jih bomo skupaj mnogo bolje in lažje uresničili. Idej in načrtov ne manjka, zagnanih in sposobnih že aktivnih in bodočih podjetnic pa tudi ne.«   Nataša Černelič, Narent d.o.o.:»Ženske vodimo drugače, kot moški. Smo bolj racionalne, bolj premišljene, preden kaj ukrenemo. Zato smo na dolgi rok lahko celo uspešnejše od moških. Potrebujemo pa prave sogovornike na drugi strani.«   Mag. Darija Trunk Štraus, Sklad NEK, Inter MAK:»Žensko tudi po opravljenem delu v službi vedno še nekaj čaka. Nepomita posoda, sestanek v šoli, tisoč in en opravek … in zelo je pomembno, da ima tudi podporo moškega, tako je močnejša. Preprosto bodi to, kar si, sledi svojim ciljem in se druži z ljudmi, ki imajo podobna razmišljanja in ki gledajo na stvari pozitivno.«   Dr. Marinka Vovk, Center ponovne uporabe, PE Rogaška Slatina: Ko se ženska odloči za svojo pot, mora biti zelo trdna v svojih odločitvah, sicer jo lahko odzivi okolice hitro odvrnejo od njene poti. Ker ni vse popolno, sploh na začetku je težko.Zaupati moraš vase. Ni važno, kaj mislijo drugi, verjeti moraš, da imaš ti v vsakem primeru prav.«   Judita Železnik,Kozmetika Afrodita, d.o.o.:»Takšna srečanja so pomembna in zelo potrebna, ker ženske podjetnice smo pogosto ujete v kalupe, da nimamo časa, da se ne da, ker imamo poleg podjetniške poti še družine, zasebno življenje … In včasih se je preprosto treba ustaviti, razmisliti, pogovoriti … le tako kot ženska, mama in žena ne zatajiš.«   Sonja Šinigoj, prokuristka in nekdanja direktorica SAOP, d.o.o.:»Menim, da je treba izkoristiti vse možnosti in jih spremeniti v priložnosti. Predvsem pa znati sprejeti spremembe, tako v poslovnem kot zasebnem življenju. In biti pošten do ljudi in držati dano besedo.«   Irena Linasi Rogač, Tim Valores, d.o.o.:»Ne glede na to, da delam v financah, je moje vodilo ljubezen (smeh). Če izbiram med materialnim in čustvenim, bom vedno izbrala čustva. Pa še to: en sam človek težko skrbi za 100 ljudi, lahko pa skrbimo eden za drugega, pravi neki rek. In ravno to, skrb za sočloveka je temelj vsega. In to imamo ženske tudi kot voditeljice v sebi.«   Sanela Dropulić, gostja s Hrvaške:»Nam ženskam našega boljšega položaja ne bo nihče poklonil, same si ga moramo izboriti. Ko začneš podjetniško pot, nekaj let živiš tako, kot nihče noče. In potem v naslednjih letih tako, kot si večina potihem želi...In še to - ni neuspeha, je samo uspeh in naučena lekcija.«   Janja Pavetić, gostja s Hrvaške: »Ne obupaj, vedno pojdi samo naprej, vključuj se, deluj, aktiviraj se. Pojdi za svojim ciljem. Sama se vsak dan skušam nekaj novega naučiti. Rada poslušam, skušam vključiti v svoje delo. Posel raste počasi, a vztrajno, z inovacijami in konstantnim delom. Zgodbe o neuspehu so vse različne, zgodbe o uspehu so vse iste - vztrajnost.«      Kontakt: Branka Aralica, direktorica MPI Vrelec Rogaška Slatina, branka.aralica@siol.net, 041 372 087

22.05.2018

preberi več

21. maj je dan tajnic in poslovnih sekretark Slovenije

Prejšnji teden je Zveza tajnic in poslovnih sekretark Slovenije izvedla svoj vsakoletni kongres Adma 2018. Danes 21.maja pa tajnice in poslovne sekretarke slavijo svoj dan.  Kongres pisarniške odličnosti ADMA je na enem mestu združil približno 400 tajnic in poslovnih sekretark iz vse Slovenije. Na kongresu vsako leto razglasijo tudi zmagovalko izbora Poslovna asistentka oziroma tajnica leta. Letos si je ta laskavi naziv prislužila Maja Fink, zaposlena v novomeškem podjetju CGP. Še vedno o premalo cenjen poklic poslovne sekretarke “Čeprav opravljamo zahtevno in pomembno delo, je poklic tajnice pri nas še vedno premalo cenjen,” opozarja Suzi Asfour, predsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije, v katero je združenih enajst regijskih klubov. “V ponedeljek, 21. maja, bomo v Sloveniji praznovali dan tajnic. Ob dnevu medicinskih sester, denimo, so mediji polni prispevkov na to temo, tajnice pa se moramo še vedno boriti za uveljavitev našega poklica. Žalostno je, da ga mnogi še vedno enačijo s kuhanjem kave in oglašanjem na telefon. V času po drugi svetovni vojni je morda res bilo tako, danes pa je poslovna asistentka resnično desna roka menedžerja in premore bistveno več znanja, kot si mnogi sploh predstavljajo. Ne nazadnje si znajo danes direktorji sami postreči s kavo iz avtomata, stacionarne telefone pa so izrinili mobilni,” hudomušno pripomni. V ponedeljek, 21. maja, v Sloveniji praznujemo dan tajnic, ki so ga za stanovski praznik razglasili leta 1998. “Za opravljanje tajniškega poklica moraš danes imeti veliko znanja z različnih področij: obvladati moraš slovenski jezik, pravopis, slovnico, saj je treba pregledati dopise, pogodbe in ostale dokumente, poznati moraš zakonodajo, da lahko sestaviš pogodbe, obvladati moraš najmanj en tuji jezik, da lahko komuniciraš s tujimi partnerji, da o obvladovanju elektronskega komuniciranja niti ne govorim,” našteva Asfourjeva. “Tajništvo je danes informacijsko, organizacijsko in komunikacijsko središče katerekoli ustanove, organizacije oziroma podjetja. Poslovni asistent je torej neke vrste menedžer, ki vodi ta operativni del podjetja. In dober poslovni asistent tako dobro opravi svoje delo, da svojega menedžerja razbremeni za 90 odstotkov, da lahko nato on opravi preostalih deset odstotkov, ki pa so ključni za podjetje oziroma neko organizacijo,” ponazori. Odločna in mehka v eni osebi Da dobivajo tajnice v podjetjih vse večje in pomembnejše zadolžitve, poudarja tudi Tanja Mejak, ki že 23 let opravlja ta poklic v koprskem podjetju CPK. “Tajniški poklic se je zelo spremenil. Včasih smo resda veliko časa preživele na telefonu, vezale klice v direktorjevo pisarno, zdaj tega ni več. Vodilni med sabo komunicirajo prek elektronske pošte, SMS-sporočil in drugih oblik elektronskega komuniciranja, dosti manj strank kot včasih pride osebno na sestanek, tako da nam niti kave ni potrebno več kuhati,” se pošali na račun stereotipa o tajnicah. Mejakova je tudi predsednica Kluba tajnic in poslovnih sekretarjev slovenske Istre, ki trenutno združuje 25 članic. “V času krize je članstvo precej upadlo, nove članice pa je zelo težko pridobiti ... Pa čeprav je prednosti povezovanja v klub kar precej: pridobiš nova znanja, nova poznanstva, med sabo si izmenjujemo ideje, si pomagamo pri vzpostavitvi kontaktov,” našteva. In katere lastnosti odlikujejo dobro tajnico? “Biti mora zanesljiva, vredna zaupanja, iznajdljiva, razgledana, obvladati mora komunikacijske spretnosti, poznati vse elektronske oblike poslovanja,” kot iz topa izstreli Mejakova. Dobro poslovno asistentko odlikuje tudi potrpežljivost, občutek za sočloveka, znati mora poslušati ... “Po drugi strani pa moraš biti odločen, vztrajen, energičen, znati moraš postaviti meje, doseči cilje, prevzeti odgovornost, pokazati, da si upaš ... Skratka, mehek si do ljudi, odločen pa v potezah, ki jih je treba narediti. Tvoj nadrejeni potrebuje zanesljivo in odgovorno osebo, ki zna izluščiti, kaj lahko naredi sama in kaj je tisto, za kar potrebuje njegovo soglasje,” skrivnosti uspešnega dela tajnice razkriva Asfourjeva. Mejakova temu pritrjuje in dodaja: “Velja pa tudi obratno. V zadnjih 23 letih, odkar delam s svojim nadrejenim, sem se od njega naučila ogromno. Zna delovati v timu, dati jasna navodila, vedno je vljuden in pozoren in od njega sem se ogromno naučila. Je potrpežljiv in zelo načelen človek - z njim nam delo nikoli ni le rutina, prej v veselje.” Naziv “tajnica” kar izginja in prihaja poslovna sekretarka Če so bile starejše članice ponosne na naziv tajnica, se ga mlajše prav zaradi prej omenjenega stereotipa kar nekako izogibajo in so jim bolj po godu novejši nazivi, kot so strokovna sodelavka, poslovna sekretarka, poslovna asistentka, vodja pisarne ... “S stopnjo izobrazbe se je spreminjal tudi naziv. Včasih so imele tajnice končano srednjo administrativno šolo, zdaj imajo vsaj višjo,” pojasnjuje Mejakova. “Že ob začetku študija ti povedo, da nisi tajnica, ampak poslovna sekretarka. Danes je za opravljanje tega dela potreben širši spekter znanja in nenehno prilagajanje spremembam,” poudarja Mateja Marc, predsednica Kluba tajnic severne Primorske, ki združuje približno 20 članic. “Članicam našega kluba naziv tajnica še vedno veliko pomeni, ne nasprotujejo pa spremembi imena. Menim, da je potrebno spremeniti razmišljanje o stereotipu naziva tajnica in ne sam naziv.” Vse tri sogovornice pa v svojih vrstah pogrešajo več moških. “V tujini je ta poklic zelo cenjen, poslovni asistenti so zelo iskani. Upajmo, da bo tako tudi pri nas,” se nadejajo. Članek je bil izvirno objavljen na strani primorske.si. Zvez tajnic Slovenije združuje 11 regijskih odborov. (https://zvezatajnicslovenije.wixsite.com/zvezatajnicslovenije/predstavitev-zveze) V imenu uredništva čestitamo vsem tajnicam in poslovnim sekretarkam in jim želimo uspešno delo.

21.05.2018

preberi več

Tehnologija

19.05.2017

Komorni zbor Dekor & Petra Grassi: Italiantica Kaj: Klasična glasba / Kdaj: nedelja, 18.6.2017 od 21.00 do 22.30 Kje: Cerkev sv. Jurija, Ulica IX. korpusa 25, Piran Prireditelj: Komorni zbor Dekor / Vstopnina: Brez vstopnine https://www.napovednik.com/dogodek442486_komorni_zbor_dekor…

preberi več

Referendum drugi tir obrazec - Proti dvojni ceni za enojni tir

18.05.2017

Z 19.05. začenjamo z zbiranjem 40.000 podpisov za referendumsko zahtevo proti Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge 2tir, sprejet v DZ. Izpolnjen obrazec si natisnite, izpolnite in odnesite na UE, ki vam ga bo potrdila. S seboj imejte osebni dokument. Po potrditvi obrazca z žigom in podpisom uradnika na UE pošljite na naslov Vili Kovačič, Na Straški vrh 26, 1000 Ljubljana ali na REFERENDUM DRUGI TIR, P.P. 122, 1000 Ljubljana klikni na obrazec: Slovenski Madžarski Italijanski

preberi več

Skoraj 50 000€ za eno delovno mesto!!!

19.05.2017

Pridne in uspešne je treba kaznovati! Oj, živimo v obdobju velikanskih vsakodnevnih prevar in norčevanja iz nas državljanov. V Sloveniji imajo že polnih 27 let oblast politikanti. Pred 27-imi leti smo imeli sanje. Sanje o lepi deželi brez umazanije, brez laži in brez korupcije! Politikanti so nam te sanje ukradli, saj vedo, da človek brez sanj postaja suženj! Vsakodnevno smo deležni afer, v katerih izginjajo milijoni našega, davkoplačevalskega denarja. Ljudje, ko gledam to lomastenje po državi, dobim občutek, da smo na razprodaji. Pri nas je kot kaže dobila domovinsko pravico čudna lopovska logika. Uspešnim podjetjem, kot so Pipistrel, Akrapovič, in druga, poberejo davek na dobiček, ki se ga nabere za cca. 500 milijonov evrov letno. Poglejmo kako izdajalski politikanti ta denar zapravijo. Okrog 500 milijonov evrov letno namenijo podpiranju slabih podjetij. Poznamo afero Šuštar in lahko si mislimo, zakaj se denar deli in zakaj se vzdržuje taka nesmiselna politika. Jaz to vidim in razumem tako; pridne in uspešne je treba kaznovati, da se lahko nagradijo lenuhi, oziroma slabe firme, med njimi tudi tuja podjetja. Poglejmo za primer avstrijsko podjetje Magna. Kaj so  naši politikantje storili zaradi ene Magne, ki naj bi za minimalno plačo zaposlila do 400 ljudi? Avstrijcem so dali našo najbolj rodovitno zemljo, ki bo zaradi te politikantske in izdajalske odločitve trajno uničena. Zaradi te odločitve so ogrožene tudi zaloge pitne vode, ki se nahajajo v podtalnici na Dravskem polju. Prav tako bodo zato posekali več hektarjev gozda, in posledica tega bo še hujši veter, kot doslej. Ravno ta gozd so nekdaj zasadili zaradi zaščite pred vetrom! Do sedaj naj bi nas ta investicija že stala 28 milijonov evrov. V medijih sem zasledila, da bo slovenska stran sofinancirala eno delovno mesto z več kot 46.000 €.  Ja prav ste slišali 46.000 evrov. Problem v Sloveniji bo nastal tudi zaradi pomanjkanja kadra, saj pri nas namreč nimamo dovolj ličarjev. Torej bomo nazadnje še uvažali delovno silo dvomljive kakovosti, čeprav imamo sami skoraj 100.000 nezaposlenih. Govori se tudi, da bodo v tovarni delali Slovenci, ki sedaj delajo v Avstriji. To še ni vse. V Avstriji imajo ti delavci neto plačo 1.500 € in več, ki pa jo več-ali-manj zapravijo doma, v Sloveniji. V Magna Maribor pa bodo imeli zagotovljeno LE minimalno plačo. Torej avstrijska Magna profitira, mi davkoplačevalci, lastniki države, pa bomo (kot pravijo naši balkanski sosedje) »popušili«. Obenem se bo povečal tudi politični vpliv Avstrije na Štajerskem, česar smo se dolžni zavedati! Pa  tudi to še ni vse, Avstrija je ekološko ozaveščena, in prav zato svojo smrdljivo in okolju ter ljudem škodljivo industrijo seli v Slovenijo. Naši politikanti jim pa to početje še plačajo. A vlada od nas  pričakuje, da jim bomo ploskali? Banda pokvarjena, živite v oblakih! Vsi bodo ploskali, ko boste zasluženo zamenjani – ljudstvo vas bo zamenjalo! Ponovno vse državljane Slovenije pozivam, zedinimo se v eno gibanje in oblast naj dejansko nazaj dobi ljudstvo, tako kot to piše v 3.členu ustave. TO NAM PRIPADA! Ja kaj pa delovna mesta?  Saj bodo itak delali tisti, ki so že zaposleni v Avstriji, torej to niso nova delovna mesta. Subvencijo preko 46.000€ na eno delovno mesto bomo Avstrijcem podarili slovenski davkoplačevalci. Oni pa bodo pokasirali dobiček!!! Kaj pa slovenski podjetniki? Njih ta ista vlada namerno ovira, izčrpava in uničuje. Magna je dobila vse papirje v par mesecih, naši pa nanje čakajo po par let ali celo po 15 let, in jih ne dobijo. Pa pri tem vlagajo svoj denar. Pipistrel je šel zaradi tega delat halo v Italijo, pa smo videli kako so ga sprejeli. V Gornji Radgoni je mlad pivovar hotel narediti mini pivovarno, pa ni mogel dobiti papirjev. V Avstriji jih je pa dobil takoj! In podobnih primerov je še veliko. Ponovno vse državljane Slovenije pozivam, zedinimo se v eno gibanje in vzemimo našo državo nazaj. Naj ima oblast ljudstvo, kot piše v 3. členu slovenske Ustave. TO NAM PRIPADA! http://www.zedinjenaslovenija.si

preberi več

SPOŠTOVANI SODRŽAVLJANI Pričelo se je referendumsko odštevanje.

19.05.2017

Pričelo se je referendumsko odštevanje. Ta referendum je prelomen, ker je državljanski upor proti brezglavi politiki, ki skuša z nasilno uveljavitvijo ZAKONA LEGALIZIRATI KRAJO davkoplačevalskega denarja. Pri tem nas domišljava oblast skuša diskvalificirati, da zaviramo razvoj. Nekateri mediji ji žal pri tem pomagajo. Samo od nas je odvisno ali bomo preprečili NOVO KRAJO velikanskih razsežnosti in iz drugega tira naredili DRUGAČNO, NOVO IN USPEŠNO ZGODBO za razvoj LUKE KOPER ter SLOVENSKIH ŽELEZNIC. Takšno, ki bo upoštevala ekonomiko, tehnologijo in ekološke kriterije ter prebivalstvo Črnega kala in Istre. Vladin 25 let star projekt 2 tira je tehnološko, ekonomsko in ekološko povsem zastarel, z vladnim mešetarjenjem po njem pa je popolnoma iztiril, saj PRODAJA tujcem – to je EU in zalednim državam, NAŠO SUVERENOST nad Luko Koper in nad upravljanjem z drugim tirom. Spoštovani državljani, Slovenke in Slovenci in vsi državljani, ki živimo skupaj v tej prelepi Sloveniji, skratka vsi, ki imamo volilno pravico PREBUDIMO SE. Z vašim podpisom pod zahtevo za referendum boste dodali kamenček k mozaiku sprememb v načinu vladanja, kakršnega si NE ZASLUŽIMO. IGNORANCE mora biti konec. Sprejmimo načelo NILČELNE TOLERANCE do OBLASTI, ki skrbi samo zase, v družbi pa USTVARJA NOVI RAZRED, skorumpirano kasto vladajočih oholežev, ki POSLUŠAJO EDINOLE SAMI SEBE, ljudstvo pa prezirljivo ignorirajo. NAROD si bo pisal SODBO SAM, ne frak mu je ne bo in ne talar, je preroško zapisal Ivan Cankar. Ta čas je zdaj tu. Geslo referenduma – PROTI DVOJNI CENI ZA ENOJNI TIR pove dovolj, ne pa vse, razgalja pa bistvo NOVE KRAJE našega denarja. UPRIMO SE TEMU BREZPRAVJU IN ROPANJU, ki je na vidiku. PRIDIMO na Upravne enote in oddajmo svoj podpis pod zahtevo za referendum. Prebujeni državljani, ki vam ni vseeno za naš jutri, hvala vam za vaš podpis. predsednik civilne pobude DavkoPlacevalciSeNeDamo Vili Kovačič, državljan K. Ljubljana, 19.05.2017, vse informacije dobite na spletu na povezavi REFERENDUMDRUGITIR.SI Pripis: vkolikor se pri podpisovanju pojavljajo kakršnekoli ovire ali nepravilnosti, prosimo da to sporočite na 040 203-524 ali na e-mail vili.kovacic@siol.net podpisane obrazce pa pošljite na pp. 122 1000 Ljubljana, oznaka REFERENDUM DRUGI TIR

preberi več

Mama, pišem ti pismo

18.05.2017

Dvajset let. Veliko, malo? Dvajset let je danes od pogreba moje mame. Dvajset let in dva dni od njene smrti. Prikličem si njen obraz ... najbolj močan spomin njene podobe je tisti, ko sedi za kolovratom in prede volno ... Morda je za to "kriva" fotografija, ki mi pomaga ohraniti spomin. Sicer pa tisto, ko je kdaj vendar sedela pri peči ... Pa ko je sicer res vedno delala (ja, v tem, da bi stalno delala, ji že nisem podobna ...). A zadnja leta življenja je vendar kdaj posedela pri peči ... in jaz, ko vstopim v domačo hišo, vedno pogledam k peči ... z mislijo, če je mama tam. Tako ostajajo naši pokojni še vedno živi. Nosimo jih v srcu. Včasih bi želela slišati njeno pesem ... moja mama je tako lepo pela! Ampak ni glasu, ni spomina na glas ... ni nobenega posnetka njenega glasu ... Spominjam se, kako mi je bilo hudo, ko si nekega dne nisem mogla priklicati njenega glasu. Kot bi jo izdala. Spominjam se njenega zadnjega stavka, izrečenega meni ... teden dni, preden jo je zadela kap ... iz katere se ni več zbudila ... "A te boli glava?" To je bil zadnji stavek, namenjen meni, zadnji stavek, ki ga je izrekla meni. V njem je bilo sočutje. In to mi toooliko pomeni! Mama zlepa ni pokazala mehkobe. Bila je stroga ženska, do vseh nas ... in do sebe. A da je opazila, da me boli glava, je meni pomenilo to, kar sem opažala zadnja leta njenega življenja: blaži se, blaži se moja mama. Ni več samo stroga ... širi se njeno srce ... Misel, ki sem jo kdaj pa kdaj začutila: Zori. Zori, čisto človeško zori. Me je grela. Moja mama ni bila vzgajana za to, kar je potem bila - ni bila vzgajana za kmetico, za gospodinjo na kmetih - a to je potem bila. Prevzela je težko nalogo in jo dobro izpolnjevala. Vzgajana je bila za delo, za deklo, ne za gospodarico. A morala je postati gospodarica, ko je vojna pobrala vse moške (vse brate) in tako je morala ona prevzeti kmetijo ... Je izpolnila svoje življenje? Je živela zadovoljno? Po moje se ni s tem ukvarjala! Morda lahko rečem predvsem, da je bila zvesta kmetiji, zvesta delu, zvesta tradiciji, zvesta veri. Jaz sem kot odraščajoča deklica pogrešala mamo, s katero bi se lahko pogovarjala o tem, kar doživljam ... po drugi strani sem pa bila hvaležna, ker mi ni bilo potrebno nič povedati o sebi. In kljub temu, da je bilo pri nas marsikaj prepovedanega, me po drugi strani ni utesnjevala, ni me vezala nse, pustila mi je svobodo - po tistem, ko sem "svojevoljno" šla v srednjo šolo, me je jemala nekako kot "mestno" :). Kolikokrat mislim na svojo mamo ob svojih otrocih. Kako je čutila? Jo je skrbelo zame? Ko meni otroci "uhajajo" po svojih potih in me včasih pošteno skrbi zanje, ko jih recimo kdaj ni domov pravi čas in podobno, vedno znova pomislim, če je mojo mamo skrbelo, ko mene ni bilo domov ... Ko sem odraščala, pri nas ni bilo telefona, marsikakšen vikend sem jaz, dijakinja, šla domov h kateri od sošolk in jo učila (ogromno sem učila svoje sošolke), doma pač niso vedeli, kje sem. Jih je skrbelo zame? Včasih si mislim, da jih ni, vsaj ne tako zelo, kot včasih skrbi mene ... ampak!! Čisto mogoče, da je mama prav tako bedela, kot včasih bedim jaz ... Je vedno tako z mamami? Da mama mirno spi šele, ko so vsi varno doma? Ali pa še tedaj ne ... kajti mama ne spi dobro, če ni dobro njenim otrokom ... Notri v srcih mora biti mirno ... potem šele moremo mame počivat ... ----- Dvajset let je že minilo, odkar moje mame ni. Ni tukaj. Ampak kdaj pa kdaj bi jo pa vendar prav rada spet uzrla ... Bi v tišini posedela ob njej ... kot v starih časih ... --- Čisto zgrešen naslov ... ampak samo tega čutim! Ampak ker ga čutim, potem ni zgrešen!

preberi več

Slab zakon ali slab referendum?

3.06.2017

preberi več

Psihopati in sociopati - I. del

3.06.2017

preberi več

Kako je nastala čarovnica ~ slovanska legenda

2.06.2017

preberi več

KNJIGA CCXL. SKRIVALNICE- M.J.ARLIDGE (6)

2.06.2017

preberi več

Minister Karl pa nič…. Ali vlada sploh ve kaj dela? Avstrijska Koroška: živali so zaščitene, Slovenci pa ne!

5.06.2017

preberi več

Zgodba o žebljih v ograji in indigo

4.06.2017

preberi več

Avtomobilizem

Novo v Sloveniji: Suzuki Swift

9.06.2017

Suzuki od začetka junija na slovenskem trgu spet ponuja model Swift. Gre za novi, tretji rod - potem, ko je Swift postal Suzukijev svetovni avto.

preberi več

Vozili smo novega arteona!

9.06.2017

preberi več

Test: MV AgustaBrutale 800, je 'dvokolesni Ferrari' res tako nekaj posebnega?

9.06.2017

preberi več

Pot v ekskluzivnost

8.06.2017

Tretja generacija micre je s svojo obliko lovila predvsem pripadnice ženskega spola, četrta pa je postala bolj neizrazita, kot bi bila v nekakšni krizi identitete. Najnovejša pa se vrača s čisto novim, veliko bolj dinamičnim značajem. O tem, d...

preberi več

Najhitrejši gokart na svetu v 1,5 sekunde do 100 km/h!

8.06.2017

Kanadski proizvajalec lahkih električnih vozil, Daymak, je predstavil najhitrejši gokart na svetu s precej zasoljeno ceno. "Kdo ga potrebuje? Nihče. In kdo ga hoče imeti? Vsi,'' se glasi zapis na spletni strani podjetja, ki zatrjuje, da proto...

preberi več

Tesla napoveduje kompaktnega crossoverja

8.06.2017

Prav veliko o četrtem modelu v ponudbi ameriškega velikana električnih avtomobilov niso povedali, saj je še vedno v razvojni fazi. Musk je izdal, da bo model Y narejen na enaki osnovi kot težko pričakovani model 3, a ga ne bodo izdelovali v isti t...

preberi več

To so finalisti za Evropski avto leta 2017

28.11.2016

Ko je oseminpetdeset izbranih avtomobilističnih novinarjev iz 22 držav (med njimi je tudi Slovenec) za Evropski avto leta 2017 oddalo svoje glasove, se je izbor več kot tridesetih modelov skrčil na sedem. Finalisti so postali: ...

preberi več

Prvi avtomobil s čustvi

Znani so finalisti za Slovenski avto leta 2017

Audijeva elektro ofenziva

Googlov samovozeči avtomobil dobil ime - in čisto vsem seveda ni všeč

V Detroit prihaja podaljšani Volkswagen Tiguan

Kia Niro postavila rekord v varčni vožnji

Opel Ampera-e: Električni vsakdan

Novi Avto magazin - vozili smo: Renault Zoe Z.E. 40, MB E All Terrain, Fiat 124 Spider; primerjamo:

Krabat turizem

Terme Snovik

9.07.2015

Preprečite vaginalne okužbe

21.08.2015

Običajna vaginalna flora ima vlogo zaščite maternice ne glede na letni čas, kljub temu pa poleti številne okužbe nastanejo zaradi sprememb v življenjskem slogu. Poleti so ženske izpostavljene vlagi več časa kot v preostalem delu leta, pogosto tudi nepravilno uporabljajo oziroma zamenjujejo higienske vložke in tampone. Čeprav ti izdelki nudijo občutek suhosti, s tem tudi vpijanje neprijetnega občutka vlaga in vonja, so lahko tako vložki kot tamponi idealna podlaga za razvoj mikroorganizmov. Če se jih uporablja za dnevno zaščito, jih treba obvezno pogosto menjavati. V času menstruacije je dovoljeno tudi kopanje, čeprav ni priporočljivo v prvih dveh dneh (ko je najmočnejša) oziroma se pozanimajte o čistoči morja ali bazenske vode. Ne glede na vrsto tampona (klasični ali aplikatorski), je pomembno, da si pred vstavljanjem najprej umijete roke. Ker smo ženske aktivna bitja, se prav gotovo strinjamo, da včasih to preprosto ni izvedljivo. V slabših higienskih pogojih, kot so javne sanitarije, potovanja ipd., nam na pomoč priskočijo t. i. aplikatorski tamponi. Z uporabo aplikatorja ne tvegamo okužbe, ker nimamo nobenega kontakta niti s tamponom niti vaginalno sluznico. Zaradi izpostavljanja soncu, morju, torej soli, in tudi zaradi sprostitve od vsakdanjega stresa, pride tudi do začasnega padca imunskega sistema. Dolgo namakanje v bazenu ali plitkem predelu morja prav tako lahko vliva na pojav okužb, najpogosteje zaradi higienske oporečnosti vode, pa naj bo ta umazana ali pa preveč klorirana. Prav voda s previsoko vsebnostjo klora lahko izzove iritacije vaginalne sluznice in uničiti običajno fiziološko floro nožnice. Poletje, bivanje na morju, prvi zmenki najstnikov … so že od nekdaj sinonim za prve ljubezni – in tako tudi prve spolne odnose. In tu je potrebna pazljivost. Spolni odnosi z neznanimi osebami ali odnosi z več ljudmi predstavljajo veliko zdravstveno tveganje. Spolno prenosljive bolezni lahko pustijo trajne posledice na žensko zdravje, še posebno so nevarne okužbe s klamidijo in humanim papiloma virusom (HPV), ki se ju pogosto ne prepozna oziroma spregleda, saj nimajo značilnih simptomov. V Sloveniji ni veliko okuženih z virusom HIV, v svetu pa je drugače. Aids namreč še vedno ni ozdravljiv. Poleti se pogosto dogodijo tudi neželene, še posebno mladoletne nosečnosti, ki prav tako predstavljajo težavo še posebno pri dekletih, ki imajo neredne menstrualne cikluse. Zdravnik ginekolog v primeru suma na zanositev lahko predpiše nujno kontracepcijo (pogovorno poznana kot tabletka za dan potem ali jutranja tabletka) v roku 72 ur od nezaščitenega spolnega odnosa (na voljo tudi brez recepta v lekarnah). Ta tableta pa ne ščiti pred spolno prenosljivimi boleznimi in zato se je treba pred vsakim spolnim odnosom zaščititi s kondomom. Le-ta sicer ne preprečuje vseh spolno prenosljivih bolezni, niti okužbe z virusom HPV, kljub temu pa znatno zmanjša tveganje za nastanek obolenj. Občutljive ženske pogosto obolijo za vaginalno kandidazo oziroma se okužijo z glivico Candida albicans. Simptomi so značilen bel, sirast izcedek z vonjem po kvasu, srbečica in pekoč občutek. Za zdravljenje se lahko uporabi zdravila brez recepta, o katerih se pogovorite z lekarnarjem, ki vas bo po potrebi napotil tudi k zdravniku. Med bakterijskimi povzročitelji okužb je najpogostejša Gardnerella vaginalis, potem so še Trichomonas vaginalis, Chlamydia trahomatis, Mycoplasma hominis in Ureaplasma urealyticum. Simptomi teh okužb so neznačilni in se pri ženskah drugače manifestirajo. Najpogosteje gre za povečan vaginalni izcedek z značilno barvo in vonjem, pogosto neprijetnim, potem sta pogosta še srbečica in pekoč občutek. Zavedati se morate, da vsak obilnejši izcedek ne pomeni nujno tudi okužbo. Zaradi okužb lahko pride tudi do neprijeten občutek med spolnim odnosom. Bakterijske okužbe mora potrditi zdravnik ginekolog, ki bo predpisal primerno zdravljenje z antibiotiki. Pri večini spolnih okužb se morata zdraviti tako ženska kot njen spolni partner, da se prepreči ponovitev bolezni in širjenje okužbe. Genitalni herpes je okužba z virusom herpes simpleks. Prenaša se s tesnim stikom z okuženo kožo ali sluznico, med poljubljanjem, med genitalnimi ali oralnimi spolnimi odnosi. Genitalni herpes je pogostejši pri ženskah, saj je njihovo spolovilo bolj toplo in vlažno od moškega. Simptomi se pokažejo tako, da koža spolovila postane zelo občutljiva na dotik, na prizadetem mestu se pojavi občutek srbenja, bolečine ali draženja, dimeljske bezgavke se lahko povečajo, pojavi se bolečina med odvajanjem seča, nekaj ur po pojavu srbečice oziroma bolečine se pojavijo vodni mehurčki, ki se večajo. Po dveh do treh dneh mehurčki počijo, na njihovem mestu pa ostanejo boleče razjede. Okužbo se zdravi z antivirotikom, najpogosteje aciklovirjem. Fotografija: Depositphotos

preberi več

Podaljšano poletje

25.09.2016

© https://almiracatovic.wordpress.com/ Le kaj je lepšega kot podaljšano poletje in lahkotnost, ki ga to obdobje nosi. Včasih si želim, da bi bila le dva letna časa, poletje in poletje :) Pa vendar, mi je od vseh jesen najlepša, najbolj dišeča in barvno pestra, kjer je pravi melem za oči opazovati vse te prelivajoče se barve, ki počasi prihajajo. In en delček mene se še vedno oklepa poletja, toplote in vročih dni, kjer tako paše enostavno početi nič. 

preberi več

Iskala sem

28.01.2015

Pod nočnim nebom obtežena z bremenom, ki dušo je stiskalo, sem iskala tvoj objem. Začutila sem tvoj dotik, sprejela tvoje naročje, popila morje hrepenenja, občutila vesolje, ki me objema, in zapela hvala! Zasvetila je v meni luč, čeprav je bila okrog tema. Nesla sem luč s seboj v svet. A zbudil se je vihar, okrog mene se temni, lučka v meni komaj še brli. Do kdaj zdrži?

preberi več

Znate pravilno skrbeti za kopalke?

14.08.2015

Pravilna nega kopalk lahko pomeni razliko med zbledelimi barvami ter uničeno obliko in kopalkami, ki bodo še čez nekaj let videti kot nove. Če želite, da vaše kopalke zdržijo več kot le eno poletje, upoštevajte nekaj najpomembnejših pravil ... Splaknite pred in po uporabi Pred kopanjem v bazenu ali morju se oprhajte, saj boste tako odstranili sledi parfuma, losjonov in potu, ki lahko povzročijo (pre)zgodnje uničenje kopalk. Prav tako se oprhajte ali v hladni vodi splaknite kopalke po kopanju, saj lahko škodljive kemikalije (klor, pa tudi sončne kreme) skupaj s peskom poškodujejo kopalke in elastičnost materiala. Nikoli se ne sončite v kopalkah takoj po kopanju, saj lahko kombinacija sonca in kemikalij pospeši slabšanje kvalitete in videza. Pranje Kopalke perite v hladni vodi in jih zmasirajte z majhno količino nežnega detergenta. Namakajte približno 15 minut, nato pa sperite. Kopalk nikoli ne zvijajte ali mečkajte, saj boste poškodovali vlakna, kopalke pa bodo hitreje izgubile obliko. Če kopalke perete v pralnem stroju, jih pred pranjem obvezno spravite v vrečko za pranje, da zmanjšate možnost poškodbe tkanine ter raztezanja in zvijanja materiala. Perite na programu za občutljivo perilo. Pranje v pralnem stroju se ne priporoča prej kot po štirih do petih tednih uporabe. Sušenje Kopalke sušite razgrnjene na ravni površini v dobro zračenem prostoru. Obešanje se odsvetuje, saj se voda nabira na dnu in lahko raztegne blago. Prav tako jih nikoli ne sušite na direktni sončni svetlobi, saj bo ta povzročila bledenje barv. Shranjevanje Oprane kopalke hranite na polici ali v obloženi škatli, da ohranijo svojo obliko. Fotografija: Profimedia

preberi več

Kmetijstvo

Dobrote slovenskih kmetij

22.05.2018

Vse bi bilo vredu, če ne bi bilo uvoza

22.05.2018

Simona iz ZABOJČKA ZDRAVJA sporoča

21.05.2018

Pozdravljeni, moje ime je Simona in pri Zabojčku zdravja skrbim, da je vsa zelenjava (ki jo dobite v našem zabojčku), pridelana po standardih ekosistemske pridelave. Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva-smer rastlinska proizvodnja. V času mojega študija na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo spoznavali in se učili  o tehnoloških  postavitvah sadovnjakov in vinogradov z maksimalnim številom sadik na hektar. Oskrba teh nasadov je temeljila na visokointenzivni uporabi mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih pripravkov. Za zagotovljen pridelek je bilo potrebno sadovnjak poškropiti v 10-12 ponovitvah. Ampak to še ni bilo vse, saj je potrebno tudi v hladilnicah uporabljati kemična sredstva za ohranjanje pridelka. Nikoli se nismo učili o škodljivih vplivih kmetijstva na naše širše okolje in onesnaženost dobrin kot sta pitna voda, zrak in pa morje, kaj šele gozdovi. Vendar sem že v času študija pri predmetu poljedeljstvo slišala za gibanje Rudolfa Steinerja in njegovo biodinamiko. V času mojega študija se je v Mariboru začelo gibanje o ekološkem kmetovanju s postavitvijo ekološke tržnice na Glavnem trgu. Vendar se je moja poklicna pot šele začela. Po nekaj neuspelih razgovorih za službo, kjer so mi bodoči delodajalci dali jasno vedeti, da za kmetijstvo mora biti oseba moškega spola, (s vsem tehničnim znanjem o popravilu traktorja) je bolje, če se usmerim na bolj pisarniško delo ali pa grem še naprej študirati. Odločila sem se za študij, saj je bilo na razpolago kar nekaj razpisov za učitelje v srednjih šolah. Tako sem naredila pedagoško andragoške izpite in se vpisala na Fakulteto za management v Kopru, ki je bila pobratena z The Manchester Metropolitan University iz Velike Britanije. Izbrala sem študij management v izobraževanju in sicer smer znanstveni magisterij z vmesno stopnjo specializacije.V moji specialistični nalogi sem raziskovala pomen kariernih in vseživljenjskih centrov na fakultetah. Na povabilo dekana Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru  red. prof. dr. Jernej Turk sem se pridružila ustanovitveni ekipi kariernega centra na FKBV UM. To je bilo zame prelomno leto v več pogledih. Po petih letih dodiplomskega študija in 2 letih podiplomskega študija ter 5 letih delovnih izkušenj sem stala na drugi strani katedra. Bodoči diplomanti so poslušali mojo razlago, da samo dobro povprečje brez čustvene inteligence in delovnih izkušenj ne prinese rezultatov. Namreč načrtovanje osebne poklicne kariere je enako kot načrtovanje poslovne rasti podjetja. Vsa znanost doseganja rezultatov in uspešnosti  je v načrtovanju delnih in končnih ciljev ter predvidevanje ovir in tveganj, ter skupek nepričakovanih dogodkov.  Tudi meni se je zgodil nepričakovan dogodek. Takrat v službi na fakulteti sem mislila da sem na prvih stopničkah svoje kariere in me nič ne more ustaviti. Pri tridesetih sem imela  vse: moža, avto, hišo in bila sem noseča. Po rojstvu moje Eve pa šok, saj sva (ko bi morali domov), morali nemudoma na intenzivni oddelek porodnišnice, kjer so Evo priklopili na respirator in ji začeli dovajati zdravila. Njena diagnoza je bila-prirojena srčna napaka. Na koncu se je vse dobro izteklo,  vendar je pri šestih letih dobila novo diagnozo in sicer, sindrom ADHD (ang. attention deficit/hyperactivity disorder) – motnja pozornosti s hiperaktivnostjo. Prebrala sem ogromno strokovnih člankov na to temo in skoraj v vsakem je bila omenjena zdrava prehrana. Glede na moje znanje o pridelavi hrane mi je postalo jasno, da moramo pri Evi umakniti iz prehrane vsa predelana živila,  še najbolj škodljivi so prigrizki in pijače. V veliko pomoč mi je bil domači vrt s sadjem in zelenjavo. Vendar sem iskala še več in tudi našla. V svetu že dalj časa delujočo gibanje z imenom permakultura. Podala sem se na študij permakulturnega načrtovanja in proučevanja. Pred tremi leti pa izvedela za Permakulturni inštitut Maribor http://permakulturni-institut.si/, kjer proučujemo okoljske prakse in nove načine pridelave zelenjave. Tako sem za svojo, sedaj že najstniško hči Evo, našla zelenjavo, ki jo ima zelo rada in, ki je pridelana na najboljši možni način. Če želite svojim najstniškim otrokom (in tudi mlajšim), ki so v obdobju adolescence najbolj dovzetni za spremembe v telesu, zagotoviti zelenjavo pridelano na ekosistemski način, obiščite našo spletno stran https://zabojcekzdravja.si/ in spletno trgovino Zabojček zdravja - https://trgovina.zabojcekzdravja.si O karieri pri tridesetih pa v naslednjem blogu,…    Lep pozdrav vsem bralcem in ne pozabite »Jejte zdravo, podpirajte naravo«, Simona Trčak Zdolšek, uni.dipl.inž.kmetijstva

preberi več

Dobrote slovenskih kmetij 2018 na Ptuju

18.05.2018

Dogodek Dobrote slovenskih kmetij 2018 se bo odvijal v času od 18. 5. 2018 ob 09:00 do 20. 5. 2018 ob 18:00 na Ptuju. Tradicionalna devetindvajseta razstava Dobrote slovenskih kmetij bo osrednja predstavitev kulinaričnih dobrot, ki jih izdelujejo pridne roke slovenskih kmetic in kmetov.  Razstavljeni bodo nagrajeni krušni izdelki, mlečni izdelki, mesni izdelki, kisi, olja, suho sadje, sadjevci, sokovi, marmelade, žganja, vina, kompoti, konzervirana zelenjava, med in čaji.                                                                           Razstavo bo na prireditvenem prostoru in v mestu spremljal bogat kulturni program in pester sejemski del. Obiskovalci boste lahko dobrote tudi poskusili in kupili.   

preberi več

Ob svetovnem dnevu čebel

17.05.2018

V sklopu dogodkov ob 20. maju, svetovnem dnevu čebel, bo v petek, 18. maja 2018, ob 19. uri v starem mestnem jedru v Višnji Gori odkritje obeležja kranjski čebeli. Pred kratkim pa so že postavili čebelnjak s panjskimi končnicami, na katerih je znamenita Jurčičeva Kozlovska sodba v Višnji Gori. Sicer je v preteklosti v bližnjem gradu Podsmreka živela družina Rothschutz, ki je z umnim čebelarjenjem ponesla sloves kranjske čebele v svet, in to je tudi skupna točka, ki v Višnji Gori povezuje čebelarstvo nekdaj in zdaj.  Več o praznovanju 1. svetovnega dneva čebel v Žirovnici, Višnji Gori in na Brdu pri Kranju pa v Kmečkem glasu (23. maj 2018).

preberi več

Zaradi slabe pretočnosti pogoste poplave

11.05.2018

Janez Trkov že dalj časa opozarja pristojne na poplave zemljišč zaradi neurejenosti potoka Gubovšek, ki teče čez njihovo kmetijo v Sadinji vasi pri Ljubljani. Problem je, da je pretočnost vode pod mostom premajhna. Vodotok je bil v preteklosti večkrat reguliran, prav tako je bil most večkrat popravljen, a kot pravi Janez Trkov, se stanje glede poplavljanja ni izboljšalo pač pa poslabšalo. Več preberite v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa

preberi več

Nepremičnine

Zakaj je nujno zavrniti sporni vladni zakon o drugem tiru?

31.05.2017

Plus in minus in o ne čisto sreči

31.05.2017

Zloraba »inženirske« normativike in ekonomičnosti - razlog za izpodbojnost zakona o 2. tiru

31.05.2017