Danes boste ministrica 115 dni. Kako gre?
"Vse je zelo intenzivno in polno izzivov. Nekaj izzivov je pričakovanih, nekaj tudi nepričakovanih, sama pa sem prepričana, da znamo biti in tudi bomo izzivom s podporo res odlične ekipe v ministrstvu za finance kos."
Ali ste dali doslej žegen za vse vladne finančne odločitve, tudi o dvigih plač?
"Da. Sodelovala sem na vseh sejah vlade, če me tam ni bilo, je bil pristojni državni sekretar. Pregledali smo finančne posledice vseh aktov, ki jih je vlada obravnavala in o vseh ukrepih smo se tudi uskladili. Če ne pred predložitvijo gradiva na vlado, pa tekom usklajevanja na seji vlade."
Finančni puč se vam torej decembra ni zgodil?
"Ne. (smeh)"
Kaj pa se vam je zgodilo konec leta? Koalicija? Celo jesen ste svarili, da v proračunu 2017 ni denarja za dodatne plačne apetite, potem pa se je našlo še 36 milijonov evrov za plače zdravnikov, 56 za javne uslužbence, dobre tri za minimalne pokojnine, 50 za DUTB, pa milijoni za drugi tir?
"Ocene o možnih prihodkih za leti 2017 in 2018 nismo spreminjali. Ostala je taka, kot smo jo predstavili ob sprejemanju proračunov. A v vsakem proračunu so določene rezerve. Sredstva za dokapitalizacijo so bila načrtovana v B bilanci tako v letu 2016, kot tudi v letu 2017. Znesek, ki ga omenjate za javne uslužbence je strošek za celi javni sektor, ne le za državni proračun."
In ste uporabili rezerve?
"Kot veste, je bil predlog proračuna poslan v državni zbor, še preden so bila končana pogajanja s sindikati javnega sektorja, vendar je bilo v njem že več sredstev kot lani za pokrivanje stroškov dela v letu 2017. In zgolj ta sredstva smo povečali do določene mere, ko smo se v vladi odločili, da bomo nekaj rezerv namenili za plače oziroma da bomo z ustreznim menedžiranjem razpoložljivih sredstev zagotovili, da bo šel del proračunske rezerve za plačilo stroškov dela. Govorim torej le o tem, o čemer smo se pogodili s sindikati javnega sektorja."
Ampak vlada je letos razdelila za plače precej več. Nekateri ekonomisti govorijo, da je javni sektor letos dobil 300 milijonov evrov več kot lani, drugi celo, da 400?
"Ne, ne, ne. V letu 2017 bo šlo za plače v celotnem javnem sektorju 166 milijonov evrov več, 110 milijonov evrov je bilo dogovorjenih že v predlanskih pogajanjih. Ko govorimo o lanskih pogajanjih s sindikati javnega sektorja, s katerimi smo podpisali plačni dogovor o dodatnih 56 milijonov evrov za celotni javni sektor, pa je treba povedati, da slabih 60 odstotkov tega zneska ali okoli 30 milijonov evrov, odpade na državni proračun, del pa na občinske proračune, na zdravstveno blagajno in nekaj na druge vire, iz katerih se financirajo posredni proračunski uporabniki. In teh okoli 30 milijonov evrov je znotraj proračuna po mojem mnenju mogoče normalno pokriti z ustreznim upravljanjem in z delom obstoječih rezerv."
Za kaj ste imeli sicer pripravljene te rezerve?
"V skladu z načelom proračunskega načrtovanja je, da se oblikujejo rezerve za nepredvidene stroške."

Vsak Slovenec dolžan 15.413 evrov

vran5.jpg
Robert Balen

Je ostalo kaj denarja tudi v lanskem proračunu, ko je bilo trošenje zamrznjeno že poleti?
"Kaj se je dogajalo s proračunom 2016, bo pokazal zaključni proračun konec marca."
Kako kaže?
"Dokončnih podatkov še nimam, prvi predhodni podatki pa kažejo, da smo leto zaključili z nekoliko nižjim proračunskim primanjkljajem, kot smo ga načrtovali. Na podatke drugih enot sektorja države še čakam, a sem kljub temu prepričana, da bomo dosegli cilj in primanjkljaj za leto 2016 ne bo presegel 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda po ESA metodologiji. Tudi dolg sektorja država se bo v deležu bruto domačega proizvoda znižal iz 83,2 odstotka pod 80 odstotkov bruto domačega proizvoda. Znižanje dolga načrtujemo tudi konec letošnjega leta."
Koliko je vsak Slovenec dolžan ta hip?
Glede na zadnji podatek o številu prebivalcev in dolgu sektorja država je vsak Slovenec dolžan 15.413 evrov.
Koliko pa se lahko država letos zadolži?
"Za izvršitev proračuna 2017 se lahko zadolžimo za 3,35 milijarde evrov, pri čemer je v tem znesku tudi za 2,87 milijarde evrov glavnic."
Napovedali ste izdajo ene državne obveznice za okoli eno milijardo evrov? Jo boste tudi to pot izdali januarja ali februarja?
"Tržne razmere sproti preverjamo. Obveznice za minimalno eno milijardo evrov bomo izdali v kar se da najbolj ugodnem trenutku. To bo odvisno od izbire instrumentov, ročnosti in valute."
Ali bo obveznica evrska ali dolarska?
"Odločitev bo sprejeta glede na tržne razmere."

Kdaj si bo uslužbenec minimalca zaslužil

Nam lahko zdaj, ko so skoraj vsa pogajanja za vami, poveste, koliko kriznega varčevanja je kljub temu, da krize ni več, še ostalo v proračunu 2017?
"V letošnjem proračunu še vedno vsaj deloma veljajo omejevalni ukrepi pri plačah v javnem sektorju, ki so bili začasno sprejeti v času krize. Preden smo zaključili pogajanja s sindikati, je bilo teh začasnih omejitev za 215 milijonov evrov."
Zdaj lahko torej že odštejemo 56 milijonov evrov?
"Ne, ne moremo. Odštejemo lahko le 30 milijonov evrov, ki pomenijo dodatno sproščanje omejevalnih ukrepov. Preostalih 26 milijonov evrov gre na račun odprave anomalij v plačnem sistemu, kar je druga zgodba, ki ni povezana s krizo."
Ali ni nespodobno, da država zaposlenim z minimalcem ni priznala, da si lahko z delom zaslužijo celo minimalno plačo? Raje ste jim milostno dali 1000 evrov regresa.
"Tudi pogajanja za letošnje leto se niso dotaknila potrebnih sistemskih sprememb plačnega sistema, žal. Upam, da bomo v letu 2017 lahko začeli s konstruktivnim dialogom tudi glede teh sprememb in zagotovo je treba podrobno preučiti tudi problem najnižjih plač v javnem sektorju. Ne le skozi dogovorjen proces odprave anomalij v plačnem sistemu ampak tudi s premislekom, ali je tak plačni sistem, kot je bil dogovorjen v predkriznem obdobju, vzdržen in ustrezen. Pri odpravi anomalij v plačnem sistemu pa je treba paziti, da ne bomo z odpravo ene anomalije povzročili novih. Nenazadnje, problem dejanskih plač, ki so lahko nižje od minimalne plače je še bolj prisoten tudi v zasebnem sektorju."
Ali vlada pričakuje, da se bodo pri nas najnižje možne plače znižale in zato vztraja pri takšnem plačnem sistemu?
"Višina plače je odvisna od dodane vrednosti, ki jo z delom ustvarimo. Če smo zadovoljni s tem, da imamo v Sloveniji predvsem delovna mesta z nizko dodano vrednostjo, potem se zvišanja najnižjih plač ne moremo nadejati. Prav zato se zavzemam za ukrepe, s katerimi bi spodbujali ustvarjanje delovnih mest z višjo dodatno vrednostjo, kar bo posledično vplivalo tudi na splošno raven plač v Sloveniji. Ne le v javnem sektorju, ampak tudi v zasebnem. Kot sem že omenila, plačni sistem za javni sektor je bil oblikovan pred začetkom krize in ni prilagojen sedanjim razmeram. Nujno je, da to prepoznamo in se lotimo dogovarjanja, kako ga preoblikovati, da bo dolgoročno vzdržen, hkrati pa bo omogočal nagrajevanje kvalitetnih javnih uslužbencev. In še enkrat, eden prvih problemov, ki se jih je treba lotiti, je odprava anomalij pri najnižjih plačah."
Ampak zaposleni z minimalcem želijo plačo zaslužiti z delom. Že iz spoštovanja do njihovega dela bi jim jo morali priznati, mar ne?
"Načeloma se lahko strinjam z vami. In prav zaradi tega, ker je še od predkriznega časa sistem plač v javnem sektorju tak, da vsebuje možnost opredelitve delovnih mest, na katerih po osnovnem plačnem razredu zaposleni v polnem delovnem času zaslužijo plačo v nižjem znesku, kot je minimalna plača, smo kot delodajalci dolžni razliko dodati in izplačati k zasluženi plači tudi dodatek do minimalne plače.
Zakaj torej višji regres za javne uslužbence s plačo, ki je nižja od minimalne? Ker je tem zaposlenim delodajalec, ki bi sicer izplačal zaposlenemu manj kot minimalno plačo, dolžan izplačati »dodatek« do višine minimalne plače, ti zaposleni iz naslova drugih dogovorjenih sprememb s sindikati v letu 2017 ne bi imeli višjega neto dohodka. Samo z dogovorom za višji regres je bilo mogoče tem zaposlenim v letu 2017 zagotoviti, da bodo imeli tudi neto dohodke nekoliko višje "
Sistemski problem pa ostaja in državi še kar omogoča, da deli miloščine.
"Da bi lahko ta problem v celoti rešili, moramo končno sesti za mizo s sindikati in se začeti pogovarjati, ali je plačni sistem v javnem sektorju, kakršnega imamo v tem trenutku oziroma kakšen je bil zasnovan v predkriznem času, sploh še ustrezen ali ni. Res je, da smo od leta 2010 do 2015 tisti del mase sredstev za plače v javnem sektorju, ki se plačuje iz javnih blagajn, zadrževali na dokaj stabilni ravni, vendar so se v predkriznem obdobju plače precej zvišale, od leta 2006 do 2015 za več kot 11 odstotkov."

Mislim, da GZS nima prav

vran1.jpg
Mateja Vraničar Erman, portret
Robert Balen

Ima Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) prav, ko pravi, da so pri dvigu neto plač potegnili najkrajši konec z mini davčno reformo zaposleni v gospodarstvu?
"Jaz mislim, da nima prav."
Oni trdijo, da ste dali zaposlenim v gospodarstvu za plače povprečno 110 evrov več na leto, javni uslužbenci so si izborili 1180, zdravniki 5400 evrov več na leto?
"Ne vem, od kod te številke… Večina učinkov, ki jih je prinesel postopek davčnega prestrukturiranja, se pozna v denarnicah zaposlenih v gospodarstvu. Pri tem naj poudarim, da govorim striktno o davčnem prestruktiriranju, ne o davčni reformi. Vsaj kar se ministrstva tiče, smo pri tem zelo striktni. Celoten učinek davčnega prestrukturiranja smo ocenili na 106 milijonov evrov. Približno 45 milijonov evrov na račun poslovne uspešnosti, kjer smo izračunali učinek samo na tiste božičnice oziroma letne nagrade, ki so se izplačevale že do zdaj. A verjamem, da bo ta učinek, ki ga bodo čutili v denarnici izključno zaposleni v gospodastvu, še višji, saj je večina gospodarstvenikov napovedala, da bodo zaradi boljših razmer in nižje davčne obremenitve zaposlenim izplačevali te dohodke v več primerih kot doslej. In s spremembo dohodninske lestvice naj bi dobili zaposleni še preostalih 56 milijonov evrov, plus dodatnih 5 milijonov na račun dviga dohodninskega praga za upravičenost do dodatne splošne olajšave."
Koliko bo nova dohodninska lestvica prinesla zaposlenim v javnem sektorju?
"V korist zaposlenih v javnem sektorju gre zgolj 10 milijonov evrov. Levji delež ali 51 milijonov evrov te nižje dohodnine gre v žep tistih, ki delajo v zasebnem sektorju. Res pa je, da smo del celotnega izpada nadomestili z dvigom stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. A to naj bi prineslo okoli 60 milijonov evrov. Preostalih 46 milijonov, ki se jim je država odpovedala, bomo nadomestili sami z dodatnimi ukrepi v javnem sektorju."
GZS opozarja, da pričakujete od davka na dobiček letos 108 milijonov evrov več in ne le 60. Bodo podjetja davčno prestrukturiranje res plačala sama?
"Gospodarska zbornica pri svojih ocenah zelo rada združi učinka gospodarske rasti in davčnih sprememb. A da bi ugotovili učinke davčnega prestrukturiranja, moramo striktno upoštevati, koliko ob ostalih nespremenjenih okoliščinah dejansko prinese nominalni dvig davčnih stopenj. Že pri naši oceni 60 milijonov evrov smo izhajali iz tega, da podjetja ne bodo dodatno zniževala davčne osnove z investicijami. Ne s splošnimi, ne z investicijami v raziskave in razvoj, kar verjetno glede na pričakovanja ni realno. Podjetja bodo počela točno to. Investirala bodo."
Ker morajo, da bi obstala?
"Ker morajo investirati in tudi, ker sama napovedujejo, da želijo ponovno zagnati določene investicije."
Dr. Franjo Štiblar napoveduje, da se bo v letu 2017 "na finančnem področju sedanja neobičajna, nenormalna situacija normalizirala, v realnem gospodarstvu pa bodo rast investicij, produkta in posebno trgovine ostale podoptimalne".
"Kaj je optimalno, je verjetno stvar debate. Dejstvo pa je, da se krepi tudi rast zasebne potrošnje in rast prodaje v trgovini na drobno. Zdaj že vemo, da ta rast ni bila le nekaj sezonskega, saj se je trend večjega trošenja v letu 2016 nadaljeval tudi ob koncu leta."
Trgovci v središču Ljubljane so potarnali, da so ob tokratnih praznikih v trgovinah z živili prodali manj.
"Ocene, ki se pojavljajo v javnosti, so res zelo različne. Počakajmo na statistiko."

Prav je, da je minimalna pokojnina znotraj pokojninskega sistema

Ta v zadnjih letih nikoli ne obide upokojencev. Kaj jih čaka, koliko kriznih omejitev bodo še čutili?
"Tako kot pri plačah v javnem sektorju ostajajo še v veljavi tudi začasne krizne omejitve pri izplačilih iz pokojninske blagajne. Tokratna uskladitev pokojnin bo zaradi tega nekoliko nižja od uskladitve, ki jo predpisuje ZPIZ-2, podobno velja za dodatek, tako imenovani upokojenski regres. Ta hip je v letošnjem letu predvideno izplačilo regresa, ki je za okoli 45 do 48 milijonov evrov nižje od zneska, kot bi ga morali izplačati, če bi dobili regres spet vsi upokojenci. Pri samem usklajevanju pokojnin je pa vse odvisno od podatkov o letni inflaciji in od letne rasti plač."
Inflacija se po dveh letih deflacije vrača. Boste 45 milijonov evrov za upokojenski regres lahko zagotovili? Upokojencem, ki so pošteno plačevali prispevke za pokojnino, se zdi nesprejemljivo, da so že nekaj let ob regres.
"Ampak regresa se ne plačuje iz prispevka."
Regres da torej upokojencem država in ne ZPIZ?
"Tako je. Regres je pravica, ki se zagotavlja s transferom iz državnega proračuna, saj ne izhaja iz plačanih prispevkov."
Ali bo zagotovil letos denar zanj Kad ali proračun?
"V letošnjem letu je predvideno, da bo dal Kad 50 milijonov evrov za uskladitev pokojnin, v letu 2015 je dal 19 milijonov evrov tudi za upokojenski regres. Letos bo ta denar za regres zagotovil državni proračun, saj je predvidena uskladitev pokojnin dokaj visoka. V vsakem primeru pa je to denar, ki se ga ne zagotovi iz prispevkov."
Da bi upokojenec, ki je oddelal celih 40 let, ne dobil manj kot 500 evrov pokojnine, boste z zakonom določili minimalno pokojnino. Bi lahko to uredili kako drugače znotraj veljavnega sistema, morda z valorizacijo?
"To vprašanje ni del usklajevanja pokojnin, ampak predvsem formule za izračun pokojnine in nizkih vplačanih prispevkov tekom zavarovalne dobe. Tik pred novim letom smo se o minimalni pokojnini za polno delovno dobo v vladi uskladili in v državni zbor že poslali predlog zakona. Ta pravica bo od letošnjega 1. julija naprej upokojencem zagotovljena, zanjo pa bo pokojninska blagajna potrebovala letos okoli 3,7 milijona evrov. Pri 4,8 milijarde evrov, kolikor jih gre letno iz pokojninske blagajne za pokojnine, je ta znesek obvladljiv."
Vprašanje minimalne pokojnine za polno zavarovalno delo bo na ta način rešeno sistemsko, z zneski?
"Tako je.
Ali se ne bo zaradi tega, ker ste rekli, 500 evrov je najmanj, čez čas pojavila težava, s katero se srečujemo zdaj pri minimalni plači? Slednje so v krizi poskočile, zdaj se težav otepamo z govorjenjem o sistemski anomaliji, ki jo gasimo v pogajanjih z regresi. To v ljudeh gotovo ne budi občutka varnosti.
"Sama mislim, da bi moral pokojninski sistem temeljiti na vplačanih prispevkih in na ustrezni meri solidarnosti. Vsekakor pa bi bil potreben novi dogovor o tem, ali je obstoječi sistem pravi ali ne. Sama še zmeraj veliko pričakujem od rezultatov javne obravnave o beli knjigi in od rešitev, ki jih bo prinesla. Pomembno vprašanje je, zakaj lahko v Sloveniji ob tako visokih prispevkih, kot jih za pokojninsko zavarovanje plačujemo, pričakujemo ob upokojitvi tako nizke pokojnine. Ali je problem samo v tem, da je število aktivnih prebivalcev, ki vplačujejo v pokojninski sistem, tako nizko in se to dogaja le zaradi tega, ker pride na enega upokojenca le 1,43 aktivnega zaposlenega, ali pa gre tukaj morebiti za problem sistemskega izogibanja visokim prispevkom skozi oblike dela z najnižjimi prispevnimi stopnjami. Toda hkrati se mi zdi prav, da se znotraj pokojninskega sistema določi minimalna pokojnina. Zanjo lahko rečemo, da je socialna kategorija, ta minimum pa je tisti, ki ga moramo določiti skozi sistem solidarnosti. V tem trenutku je bilo ocenjeno, da je to pač 500 evrov."
Vi bi torej v vsake primeru določili najnižji znesek pokojnine?
"Bi, ker v tem ne vidim problema."
Minimalna plača je za številne še kar problematična prav zaradi tega, ker jo je določila politika.
"Minimalna plača je postala problem v času krize, ker se je naenkrat kar močno dvignila. Za sam sistem minimalne plače pa sem prepričana, da ni problematičen."

Država sama sistemsko ne povzroča revščine

vran_uvodna1.jpg
Robert Balen

Ali razmišljate ob uvajanju minimalne pokojnine o določitvi minimuma še kje drugje?
"Le še tu, saj ga pri plačah in socialnih transferjih že imamo."
Ali bo država zdaj lahko rekla, da revščine, ki jo sama povzroča sistemsko, ne bo več?
"Ne bi si upala trditi, da država sama sistemsko povzroča revščino. Država ni nekaj abstraktnega."
Ljudje imajo kar pogosto občutek, da je država vlada ali pa finančna ministrica. Kaj pa vi pravite, kdo je?
"Trdim, da so država ljudje in da si dolžan kot javni funkcionar ali uslužbenec delati v dobro ljudi. Dejstvo pa je, da delati dobro, ne pomeni vedno delati všečno. In da je treba včasih tudi stisniti zobe in zagovarjati kakšen ukrep, ki na prvi pogled ni všečen oziroma za katerega se celo zdi, kot da je v nasprotju s tem, kar sem rekla. Da je treba delati v dobro ljudi. Ampak na srednji in dolgi rok tak ukrep prinaša ljudem stabilnost, varnost in možnost, da napredujejo in dostojno živijo od lastnega dela."
Boste morali stisniti zobe, ko boste v novi pokojninski reformi zagovarjali 67 let za upokojitev po beli knjigi?
"Verjamem, da se bomo z ministrico za delo, družino in socialne zadeve dogovorili, katere ukrepe iz bele knjige bi kazalo izpostaviti prednostno in s katerimi ukrepi bo treba zagotoviti, da bo pokojninska blagajna srednjeročno in dolgoročno vzdržna. Smo država z enim najtežjih demografskih problemov in s tem se moramo soočiti. Dejstvo je tudi, da je bil ta pokojninski sistem pripravljen v obdobju, ko je bila življenjska doba sorazmerno krajša in ga je zato treba prilagoditi vedno daljši življenjski dobi. Ta trend ni značilen le za Slovenijo, ampak je splošen. Zdi se nam, da se ne mudi, a demografske spremembe zmeraj zaznavamo na srednji in dolgi rok, nikdar na hitrico. Prav zaradi tega tudi nismo, ko smo začeli govoriti o nadaljnjih spremembah pokojninskega sistema, govorili o spremembah, ki so potrebne danes in ta hip, ampak po koncu sedanjega prehodnega obdobja, ki poteče leta 2019."
Ljudje ugotavljajo, da so zadnjo pokojninsko reformo plačale ženske, zlasti izobraženke, ki delajo tudi po 6 ali 8 let dlje, kot so delale njihove starejše vrstnice. Katera kategorija zavarovancev bi lahko plačala visoko ceno v bodoči reformi?
"V tem trenutku res še ne bi želela vnaprej napovedovati stvari, o katerih se moramo v vladi še pogovoriti, pa še v neposredno pristojnost našega ministrstva ne sodijo, čeprav ne zanikam, da smo aktivno vpeti v priprave in v pogovore."
Kaj sta z ministrico za zdravje izračunali za zdravstveno reformo?
»Z ministrico za zdravje sva se v veliki meri že uskladili."
In?
"Osredotočava se tudi na odpravljanje anomalij pri financiranju zdravstvene blagajne. Zdravstveni prispevki, ki jih plačujemo zavarovanci, morajo biti namenjeni plačilu zdravstvenih storitev. Kot smo napovedali že decembra, bomo odhodke ZZZS, ki niso plačila zdravstvenih storitev, postopoma prenesli na državni proračun. Podrobnosti in konkretne rešitve pa bodo najprej predstavljene koalicijskemu vrhu.«
Kaj pa bi rekli, če bi ministrica za delo razmišljala o 36-urnem delovnem tednu? To je nedavno najavil avtrijski minister za socialne zadeve, ker bi radi tako znižali brezposelnost, ki tam kar vztraja pri 10 odstotkih.
"To je spet vprašanje za ministrico za delo."
Več zaposlenih plačuje več davkov in prispevkov, nad financami pa bdite vi.
"Avstrijski minister razmišlja o krajšem delovnem tednu zaradi visoke stopnje brezposelnosti, v Sloveniji pa se je stopnja brezposelnosti v zadnjem letu krepko znižala in se povečuje tudi stopnja zaposlenosti."
Se. Tudi tiste vrste zaposlenost, ki jo delodajalci delavcem podaljšujejo na šest mesecev oziroma sklenejo takrat novo z istim delavcem, le da v novi firmi?
"Ne glede na to, da ne moremo zanikati, da določene anomalije vseeno obstajajo, statistični podatki kažejo, da se stopnja zaposlenosti za nedoločen čas zvišuje. Pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi letos. Slovenija je torej ob razmišljanju o 36-urnem delovnem tednu v precej drugačnem položaju kot Avstrija."
Prej omenjeni minister bi delavcem omogočil, da delajo po 12 ur dnevno, a le tri dni na teden?
"Kar se tiče pravic zaposlenih pri nas in drugje, bi bilo primerno, da bi sistematično pogledali, kakšne pravice imajo naši in kakšne drugi zaposleni in z analizo ugotovili, kaj bi prinesel predlagani ukrep pri nas."
So zdaj čezmejni delovni migranti, ki delajo v Avstriji, zadovoljni z lanskimi rešitvami?
"Tako kot ostale skupine imajo tudi delavci migranti zelo visoka pričakovanja, mi pa poskušamo probleme reševati v okviru možnega."

Če bomo našli druge prihranke, sem za upokojenski regres

Kako bodo preostalo krizno varčevanje letos čutili tisti, ki prejemajo socialne pomoči?
"Pri transferjih posameznikom in gospodinjstvom ohranjamo omejitve pri izplačilih določenih transferjev. V veljavi naj bi ostale še eno leto po tem, ko bomo dosegli določeno gospodarsko rast in rast zaposlenosti. Čeprav zadnji podatki še niso znani, pričakujem, da smo lani te meje dosegli, to pa pomeni, da se bodo prihodnje leto tudi ti ukrepi sprostili. Razmisliti bomo torej morali, kako bomo v 2018 zagotovili sredstva za odpravo teh omejevalnih ukrepov."
Koliko denarja je še ujetega v te krizne varčevalne ukrepe?
"Pri socialnih transferjih približno 100 milijonov evrov."
Koliko pa skupaj s plačami in pokojninami?
"Po grobi oceni okoli 45 do 48 milijonov evrov pri pokojninah, približno 180 pri plačah in še 100 pri sociali. Skupaj okoli 325 do 328 milijonov evrov, vendar v tem znesku ni polne uskladitve pokojnin, ker je pač odvisna od tega, kakšna bo rast plač in inflacija v letu 2017, teh podatkov pa še nimamo."
Je nujno, da letos država vztraja pri tem, da tega slabega odstotka bruto domačega proizvoda ne bo porabila? DeSUS vztraja, da mora letos regres vrniti vsem?
"Za leto 2017 ni predvideno, da bi se ti ukrepi sprostiti, četudi je pred novim letom minister Karl Erjavec zahteval, da bi dali za upokojenski regres več denarja. Dogovorjeni smo, da v prvi polovici januarja preverimo možnosti in nato predlagamo ustrezne rešitve. Če bomo našli ustrezne druge ukrepe, s katerimi bomo lahko nadomestili toliko višji izdatek za upokojenski regres in pri tem ohranili raven javne porabe in tudi ustrezno strukturo izdatkov, osebno za kaj takega ne vidim kakšnega posebej velikega problema. Celotno porabo moramo ohraniti v postavljenih mejah in gledati tudi na strukturni napor."
Zaradi plačnega dogovora boste proračunski denar prerazporejali. Komu boste vzeli, da boste pokrili teh 30 milijonov?
"Sistem proračunskega načrtovanja je zastavljen tako, da so dolžni vsi uporabniki državnega proračuna do 31. januarja letos na postavkah za plače in druge stroške dela zagotoviti zadostne pravice porabe, da bodo zaposlenim izplačali plače in druge izdatke, kakšni so usklajene v dogovoru s sindikati. Šele ko bodo ministrstva v svojih blagajnah ta denar prerazporedila, bomo torej ugotavljali, ali in koliko je treba dodati kateremu od proračunskih uporabnikov. Vendar se bo to dogajalo postopno. Pričakujem, da bomo manjkajoča sredstva zagotovili predvsem z ustrezno racionalizacijo pri materialnih stroških."
Ne bo toliko za svinčnike, za zamenjavo računalnikov?
"No, no, tako, hudo pa ni. V državnem proračunu je v A bilanci 9,5 milijarde evrov pravic porabe. Da znotraj tega zneska ne bi zagotovili 30 milijonov evrov za dodatne stroške za plače, pa res težko kdo verjame."

Pogajanja imajo svoj namen in pomen

vran_uvodna.jpg
Mateja Vraničar Erman, portret
Robert Balen

Bi se lahko vsemu temu pogajalskemu ritualu, ki se vlekel cel december, tudi izognili?
"Pogajanja so vedno stvar dveh ali pa celo več pogajalskih strani. Imajo svojo dinamiko, svoj pomen. In namen."
Kaj si lahko obetajo občine, s katerimi se pogajate o višji povprečnini?
"Koliko je treba spremeniti povprečnino za leto 2017 zaradi dogovora s sindikati javnega sektorja, smo se že začeli pogajati. Občine ocenjujejo, da odpade na njih okoli 20 odstotkov, torej 11,2 milijona evrov, mi pa, da nekaj pod 5 milijonov evrov. Poskušali bomo zbližati stališča in se dogovoriti za spremembo zakona o izvrševanju proračuna, da bi lahko občinam izplačali višjo povprečnino."
Kaj je s fiskalnim svetom?
"Vladi smo objavo novega javnega razpisa že predlagali, sama pa se bom potrudila in ugotovila, kaj pričakujejo parlamentarne stranke. Rada bi predlagala kandidate, za katere bom ocenila, da bodo dobili v državnem zboru vsak po 60 glasov."
Kaj lahko pričakujejo v sanaciji izbrisani delničarji bank? Razmišljate, kako bi jim vrnili 600 milijonov evrov?
"Sam ukrep izbrisa je bil skladen z ustavo. Ustavno sodišče pa nam je naložilo dopolnitev obstoječih rešitev v zvezi z učinkovitim pravnim varstvom, zato pripravljamo zakonsko rešitev, ki jo bomo v kratkem poslali v usklajevanje. Mislim, da bomo na ta način zagotovili tiste kavtele (ukrepe proti zlorabi, op.p.), ki jih naš pravni sistem za take primere zahteva."
Lahko poveste kaj več?
"Ne pričakujte od mene, da bom karkoli vnaprej prejudicirala ali obljubljala. Ne morem. Rešitve niso odvisne samo do ministrstva za finance in še niso usklajene."
Ta razsodba ustavnega sodišča je dala spet misliti, kaj pomeni vladati. Ali je težko vladati?
"Težko je balansirati med različnimi interesi. Ljudje žal prevečkrat mislimo, da je skupni interes zgolj seštevek individualnih interesov. Ampak ni. Skupni interes je nekaj več. In marsikdaj se mora individulani interes umakniti širšemu, skupnemu interesu. To pa zelo težko sprejemamo."
Vi morate, mar ne?
"Kot ministrica za finance moram imeti ves čas pred očmi prav to."
Zdaj sedite tudi v družbi evropskih finančnih ministrov. Se vam zdi, da so vsi takšni?
"Na srečanjih se ministri pogovarjamo o zelo specifičnih temah, ki predstavljajo samo del našega siceršnjega delokroga. Zelo nehvaležno bi bilo torej ocenjevati posamezne finančne ministre samo na podlagi teh nekaj srečanj, v katerih sem jih doslej slišala, kako so razpravljali. Verjamem pa, da je postavljanje skupnega interesa pred individualne naloga vsakega finančnega ministra."

Prodaje NLB ne bi niti potrdila niti izključila

Eden od takih preizkusov bo za vas gotovo prodaja NLB. Na koncu boste morali odločiti, saj ste odgovorni za to, kako banke delujejo.
"Res je. Za sam postopek prodaje je pristojen in dogovoren SDH, mi pa tekoče spremljamo vse postopke in v imenu lastnika izvajamo svoja upravičenja. Pričakujem, da bomo v sorazmerno kratkem času morali sprejeti določene odločitve o nadaljevanju prodaje, saj je Slovenija leta 2013 ob podelitvi zadnje državne pomoči NLB sprejela zavezo, da bomo banko do konca leta 2017 prodali. V strategiji smo se odločili, da bo država v njej ohranila 25- odstotni lastniški delež, preostalo lastništvo pa bo ponudila razpršenim lastnikom. Izvajamo torej pripravljalne aktivnosti za izpeljave teh odločitev, seveda pa se razmere tudi spreminjajo. Zato jih je treba sproti ocenjevati in morebiti odločitve prilagajati."
Kakšna je verjetnost, da bi Evropsko komisijo prosili za odlog prodaje NLB oziroma ali ocenjujete, da so se razmere že toliko izboljšale, da bi banko lahko dobro prodali?
"Kot sem rekla, v tem trenutku tečejo pripravljalna dejanja in ocena različnih variant, tako da ne bi niti potrdila niti izkjučila katerekoli od možnosti. Verjamem pa, da bomo lahko sorazmerno kmalu tudi javnost seznanili s konkretnimi odločitvami.Še januarja načrtujem sestanek z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, da bi se pogovorili o pravnih vprašanjih, povezanih s prodajo NLB."
Včasih so finančni ministri rekli, eno sistemsko banko pa potrebujem, da bi lahko zagotavljal finančno stabilnost države. In za stabilnost ste še zmeraj odgovorni prav vi.
"Težko bi oporekala tej trditvi, hkrati pa je vprašanje, kolikšen delež v tej banki potrebuješ, da si dejansko zagotavljaš to možnost."
Zakaj imajo ljudje občutek, da krize še ni konec? Tudi zaradi vseh teh prodaj, strukturnih naporov ali zgolj zaradi tega, ker jim vlada vsakič pove, da še ne morejo več trošiti?
"Verjetno so pričakovanja, kaj vse bomo zagotovili iz javnih sredstev po koncu krize, kljub vsemu veliko višja, kot so možnosti. A četudi lahko zdaj že rečemo, da imamo zagotovljeno dokaj stabilno gospodarsko rast, smo z ravnijo razpoložljivih javnih sredstev še vedno pod tisto pred krizo. In to je treba upoštevati. Poleg tega smo se zavezali, da bomo zagotovili konsolidacijo javnih financ. Seveda s tem, da bomo najprej odpravili strukturni primankljaj, v nadaljevanju pa si bomo v časih nadpotencialne gospodarske rasti ustvarjali rezervo, ki jo bomo lahko potem trošili v času, ko rast ne bo tolikšna, da bomo omilili pritisk na posredno dodatno zadolževanje. To je filozofija fiskalnega pravila."

Ocenjujejo pač, da je naša potencialna rast nižja

Če bomo imeli visoko rast, bo zaradi tega od nas Evropska komisija zahtevala, da se bomo že zdaj hitreje lotevali strukturnih reform, ki prinašajo zategovanje pasu? Se motimo, če rečemo, da se nam ne splača imeti visoke rasti in da se nam tudi ne splača varčevati?
"Odvisno od tega, iz katerega zornega kota gledamo na vse skupaj. Zelo ozko gledano metodologija izračuna potrebnega strukturnega napora za Slovenijo predpostavlja, da smo ob 2,3 ali 2,6 - odstotni gospodarski rasti že v fazi pregrevanja gospodarstva. To pomeni, da ocenjujejo, da je naša potencialna rast nižja od 2,3 ali 2,6 odstotka. Ampak dejstvo je, da to je naša potencialna rast. In od tod izvira ta zahteva po večjem zategovanju pasu in po dodatnem varčevanju.
Sicer pa strukturne reforme ne pomenijo nujno zategovanja pasu. Pomenijo pa trajno prilagoditev določenega področja spremenjenim razmeram, med drugim tudi prilagoditev ekonomski moči države kot celote ali, z drugimi besedami, razpoložljivim javnim sredstvom. Dejstvo je, da bomo lahko tiste omejevalne ukrepe, ki so bili sprejeti v času krize, postopno odpravili, če bomo ustvarili ustrezen fiskalni prostor. Postopna javnofinančna konsolidacija ne pomeni le postopne odprave omejevalnih ukrepov, ampak tudi ustvarjanje fiskalnega prostora, da jih lahko odpravimo. Fiskalni prostor pa se ustvarja s strukturnimi reformami, odpravljanjem birokratskih ovir, učinkovitejšo porabo obstoječih javnofinančnih sredstev, spodbujanjem nadaljnje gospodarske rasti.
Drugi del vprašanja pa se osredotoča na posledice, ki jih hitrejša gospodarska rast prinaša na hitrost javnofinančne konsolidacije v skladu z metodologijo Evropske komisije. Glede tega je Slovenija v preteklem obdobju opozarjala, da uporabljena metodologija za Slovenijo ni ustrezna, saj izračuni po tej metodologiji kažejo, da naj bi se slovensko gospodarstvo pri trenutni rasti že pregrevalo in bi zato morali še dodatno omejevati javno porabo. Vendar temu ni tako. To smo dokazali v preteklem letu in bomo to dokazovali tudi v prihodnje.«
Ali še res nismo spoznali, da je vsiljeno varčevanje škodljivo?
"Sama ne bi več govorila o varčevanju, ampak o omejevanju dodatnega trošenja. S temi zadnjimi proračuni, že s proračunom 2016, 2017 in 2018 namreč ne govorimo več o tem, da moramo potrošiti manj kot v prejšnjem letu. Mi načrtujemo višje trošenje kot v preteklem letu, le odstotek tega povišanja je nižji od odstotka gospodarske rasti. In to zaostajanje moramo zagotoviti. Zaradi tega ne gre več za varčevanje, ampak za omejevanje dodatnih izdatkov."

Furs učinkovito izterjuje nove dolgove

Kako bi se vi lotili birokracije in njene sposobnosti, da zmeraj najde način, da si zasluži plačo?
"Še na fakulteti so me naučili, da pojem »birokracija« označuje organizacijo, ki se je skozi razvoj družbe razvila z namenom, da zagotavlja servis državljanom in državi, torej da dela v našem skupnem interesu. Šele kasneje je pojem dobil tudi negativen vrednostni prizvok. Če pa imate v mislih odpravo birokratskih ovir pri izvajanju najrazličnejših dejavnosti, smo se tega na ministrstvu lotili zelo sistematično in ta sistematičnost je davčnim zavezancem že prihranila kar nekaj milijonov."
V Fursu je zaposlenih še zmeraj več kot 3500 ljudi, četudi po uvedbi davčnih blagajnah že 98 odstotkov zavezancev davke plačuje prostovoljno, le dva odstotka ne?
"Inšpektorjev je 350. Toda eno je vodenje evidence prostovoljnega plačevanja davkov, čisto nekaj drugega pa sta tista dva odstotka, ki davkov ne plačujeta in jima morajo plačilo dajatev naložiti z inšpekcijo. Zgodba o tem, kako ohraniti tako prostovoljnost pri plačevanju davkov, je prepletena."
Ne bi mogli s krepko manj davkarji tudi teh neplačnikov pripraviti do plačevanja?
"Ne bi mogli."
Bi lahko Furs vsaj skrajšal desetletno vodenje dolgov, ko pa je večina dolgov izterljiva takoj po nastanku in so po petih letih večinoma mrtvi?
"Izterjava dolgov je odvisna od primera do primera, odstotek izterjanosti dolga pa je največji pri do tri leta starih dolgovih. Ker Furs zdaj hitreje začne postopek izterjave, je tudi precej bolj učinkovit. Drži, da je neporavnani davčni dolg še zmeraj precej visok, okoli 1,3 milijarde evrov znaša ta hip, če pa pogledamo, koliko ga nastane v letu dni v posamezni blagajni, pa so odstotki izjemno nizki. Furs je torej pri izterjavi novih dolgov zelo učinkovit."
Torej bi res lahko razmišljali o tem, da dolgov ne bi preganjali 10 let, ampak denimo pet?
"Mislim, da je prav, da ostane absolutni zastaralni rok za davčne dolgove deset let. Tako dolg rok ni namenjen tistim, ki slučajno ne plačajo nekega dolga, ampak utajevalcem in zavestnim kršiteljem davčnih predpisov. Tudi zaradi poteka vseh postopkov namreč potrebujemo ustrezno dolg rok, v katerem se lahko ukvarjamo s temi primeri, ki so vse bolj mednarodni. Rok je primeljiv s tujino, vemo pa, kako hitro se obrne leto, kadar moramo vkljulčiti v pridobitev podatkov tuje davčne administracije."
Boste znižali največji davek, DDV? Obrtniki in mali podjetniki so kritični, ker je začasni krizni dvig DDV postal kar trajen.
"Za zdaj tega ne načrtujemo."
Kdaj bi lahko?
"Dokler ne dosežemo strukturne uravnoteženosti proračunov, vsaj državnega, DDV-ja vsaj po moji oceni ne bomo nižali."
Kaj želite Slovencem v novem letu?
"Želim jim veliko poguma in vztrajnosti. Pa tudi modrosti, da bi znali prepoznavati prave ideje med praznimi besedami in imeli moč, da bi jim lahko sledili."
V soboto