Maribor je kljub temu, da v zadnjem času tukajšnje meteorološke postaje niso zabeležile snežnih padavin, zasnežen. Ker na Pohorju bruha sneg toliko topov kot še nikoli doslej in ker je "snega" največ v Radvanju in Novi vasi, je za belo predpraznično vzdušje najočitnejši "krivec" Zlata lisica, oziroma pripravljanje prog za lisičke. A ni tako enostavno, kajti vzrokov za psevdosneg, ki ga imamo te dni v Mariboru je več. In niso vsi preveč romantični.
Vremenoslovec Janez Markošek razlaga, da je v tem času, kljub temu, da v Sloveniji ne sneži, pobeljenih več območij. "Avstrijci pojav imenujejo industrieschnee. Iz megle ob pozitivnih temperaturah prši, ob negativnih pa lahko nastanejo drobne snežinke. Podoben pojav imajo tudi v bližini Gradca. Gre za naletavanje, ki ob stabilni vremenski situaciji lahko traja dlje časa in se na tleh vidi kot plast snega. V Ljubljani imamo enak pojav v bližini toplarn v Šiški in v Mostah, ki je na tleh videti sneg in tudi ceste postanejo spolzke. V bližini kurišč, kjer je pare in delcev več, lahko pride do tega pojava. Seveda ni izključeno, da je več snega tudi zaradi zasneževanja za lisico. Umetni sneg, ki ga na Pohorju izbruhajo topovi, odnese višje in z cirkulacijo zraka, ki je omejena v spodnji plasti, zračni tokovi sneg odložijo potem na drugih mestih v nižini." Nizka oblačnost nad Pohorjem generira meglo, v njej pa nastaja sneg, ki ga vetrovi nesejo v dolino. Ker Maribor izpolnjuje vse pogoje - nizka oblačnost preprečuje mešanje zraka, nad mestom se nabirajo prašni delci s paro iz kurišč (preseganja koncentracij PM10 so skoraj vsakodnevna), na Pohorju pa sneg bruhajo topovi, je snega, kljub popolni odsotnosti sneženja dovolj.
Maribor