Ko se je pred natanko desetimi leti v kinematografih pojavil znanstvenofantastični film Otroci človeštva (Alfonso Cuaron, 2006), se je portret distopične prihodnosti z begunskimi taborišči sredi naših mest in s terorističnimi napadi na dnevni bazi še zdel, vsaj za Evropo in zagotovo ne za ostanek sveta, kot oddaljen znanstvenofantastični scenarij.

Pred kratkim, takoj po napadih v Bruslju, sem se belgijskemu prijatelju rutinsko pritoževal, da Evropa doživlja hitro militarizacijo in je že videti kot vojno območje; pogledal me je, ob slikoviti sceni treh oklepnih vojaških vozil za nama, in odgovoril: "Prihajam iz Ruande, za nas je to normalno."
"Že, vendar to bi morala biti Evropa," sem odgovoril.

Najprej se je novembra 2015 zgodil Pariz, nato je marca 2016 prišel Bruselj, julija 2016 streljanje v münchenskem trgovskem središču Olympia in Nica, kjer se je voznik tovornjaka zapeljal v množico na praznovanju dneva padca Bastilje na prostem, zdaj, tik pred božičem, pa so se samo v enem dnevu zvrstili brutalni umor ruskega veleposlanika v umetnostni galeriji v Ankari, streljanje v bližini islamskega centra v Zürichu in ponovitev Nice, napad s tovornjakom na božični sejem v Berlinu.

Terorizem v Evropi je očitno postal "nova normalnost", lahko bi bil povsem navaden božič iz distopije Otroci človeštva. Seveda to trajno izredno stanje ni neznano v drugih delih sveta. Čeprav je facebook ob napadih v Parizu izumil "varnostni gumb" in ga je znova uporabil v Berlinu, se vojaška posredovanja ali napadi z daljinsko vodenimi letali v Pakistanu, Jemnu, Palestini, Siriji, Libiji, Kongu in v drugih delih nezahodnega sveta dogajajo skoraj vsak dan.
Vse od sedemdesetih let, ko so pretežno levičarske teroristične skupine (od RAF v Nemčiji do Rdečih brigad v Italiji) povzročale težave establišmentu, Evropa ni bila priča takšnemu valu terorističnih napadov: Pariz, Bruselj, München, Nica, Zürich, Ankara, Berlin ... v samo enem letu.

Glavna razlika v primerjavi s sedemdesetimi je radikalni islamizem, ki med evropskim establišmentom in prebivalstvom seje veliko strahu. Toda, ali je trenutna oziroma trajna enoletna evropska kriza prišla od nikoder? Ko je več kot milijon beguncev vstopilo v Evropo, so vsi govorili o valovih, poplavah itd. beguncev, kot da bi šlo za neke vrste naravno katastrofo. Isto se trenutno dogaja z novejšimi terorističnimi napadi. Vsa Evropa je v šoku, kot da sta se begunska ali teroristična kriza v Evropi pojavili povsem naključno, kot da sta tukaj slučajno.

Kot je v svojih Mitologijah (1957) sijajno povedal francoski semiolog Roland Barthes, ideologija deluje z naturalizacijo človeških ali zgodovinskih konstruktov. Drugače rečeno, to, kar poskuša trenutni establišment skriti ali čemur se poskuša izogniti, je natanko to, da je begunsko krizo in teroristično krizo na prvem mestu ustvarila evropska zunanja politika, ki jo lahko opišemo z dvema besedama: izvoz/uvoz.

Evropa je bila tista, ki je, poleg ZDA, v prvi vrsti "izvozila" vojne v Libijo, da bi zadovoljila francoske interese, Britanija pa je trenutno drugi največji trgovec z orožjem na svetu. Evropski vojaki so danes prisotni povsod po Bližnjem vzhodu in v številnih državah po vsej Afriki. Kot rezultat nezmožnosti Zahoda, da bi rešil krizo v Siriji, se je Evropa soočila z največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Namesto da bi bila pod vprašaj postavila svojo nemško zunanjo politiko in slepoto evropske "zunanje politike", je Merklova v Nemčijo povabila več kot milijon Sircev. Večina njih - zadostuje že, da omenimo Calais ali obiščemo katero od mnogih postaj podzemne železnice v evropskih prestolnicah - še vedno živi v grozljivih razmerah, evropsko-turški dogovor pa bo le še dodatno prispeval k večji humanitarni krizi.

To, s čimer se soočamo v Evropi danes, po božičnih napadih, je nevarna pospešitev že tako nevarnega trenda enačenja teroristov in beguncev.
Prva stvar, ki se je zgodila takoj po napadu na božični sejem v Berlinu, je bila vdor pripadnikov posebne policijske enote v hangar na opuščenem letališču Tempelhof v južnem Berlinu. Zatem je bil aretiran Pakistanec, nemška policija pa je kmalu objavila, da niso prepričani, ali imajo pravega osumljenca. Angela Merkel, ki jo v Nemčiji zaradi njene politike "odprtih vrat" že napada radikalna desnica, se je odzvala z izjavo, da je napad na božični sejem še posebej gnusen, če ga je zakrivil begunec.

Seveda se je v svojem stilu hitro odzval tudi Donald Trump: "Teroriste z njihovimi regijskimi in svetovnimi mrežami moramo izbrisati z obličja Zemlje, kar bomo storili skupaj s partnerji, ki imajo radi svobodo."

Toda Evropa ima svoje trumpe. Ni samo Nigel Farage, ki je rekel, da "bodo dogodki, kot je ta, zapuščina Merklove", ta, ki situacijo izkorišča za krepitev "nacionalistične internacionale". Desničarska populistična stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) trdi, da gre za napad na krščansko tradicijo, in bo na naslednjih nemških volitvah, ki bodo prihodnje leto, od trenutne begunske krize verjetno največ pridobila. Podobno je v Franciji, kjer bi lahko volitve dobila desničarska populistka Marine Le Pen ali ultrakonservativni Fillon, ter na Nizozemskem, kjer bo iz trenutne situacije največ pridobil Geert Wilders. Enako velja za stranke skrajne desnice in skrajnega centra v Avstriji, Belgiji, na Madžarskem, v Švici in v drugih državah. Trumpov odziv na božične teroristične napade, ki zveni kot odmev Bushevega poziva k vojaškim križarskim pohodom prvega desetletja drugega tisočletja, nadaljevanje vojne v Siriji in Libiji ali bombardiranje Jemna in Pakistana ter evropska propadla zunanja politika in odziv na enoletno teroristično krizo lahko le pripomorejo k spodbujanju vse večje radikalizacije islama, ki kot bumerang - s terorističnimi napadi po vsej Evropi - daje novo moč dokončnemu vzponu skrajnih desničarskih sil.

Trumpov predsedniški mandat in prihajajoče volitve v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem jasno kažejo, da bo Evropa v letu 2017 zdrsnila še globlje v dezintegracijo. Kdo ve, morda bomo jutri, ko se bo kak Američan Evropejcu pritoževal zaradi terorizma, militarizacije in množičnega nadzora, Evropejci odvrnili: "Mi smo iz Evrope, za nas je to normalno." To bo žalosten dan za Evropo.


* Tekst kolumnista Večerovih Pogledov Srećka Horvata je bil napisan za Newsweek.
Pogledi