Društvo novinarjev Slovenije obsoja izločitev Večera s Fištravčeve tiskovne konference

Tina Maze na Zlati lisici v dresu brez oznak pokroviteljev

Tina Maze bo 7. januarja smučala na veleslalomu za Zlato lisico v Mariboru, vendar brez napisov oziroma oznak sponzorjev. Ta dogovor sta danes v Ljubljani predstavila pravna zastopnika Smučarske zveze Slovenije Barbara Kürner Čad in Tine Maze, odvetnik Damijan Terpin.Šport

Lisičkin sneg v Mariboru?

Maribor je kljub temu, da v zadnjem času tukajšnje meteorološke postaje niso zabeležile snežnih padavin, zasnežen. Ker na Pohorju bruha sneg toliko topov kot še nikoli doslej in ker je "snega" največ v Radvanju in Novi vasi, je za belo predpraznično vzdušje najočitnejši "krivec" Zlata lisica, oziroma pripravljanje prog za lisičke. A ni tako enostavno, kajti vzrokov za psevdosneg, ki ga imamo te dni v Mariboru je več. In niso vsi preveč romantični. Vremenoslovec Janez Markošek razlaga, da je v tem času, kljub temu, da v Sloveniji ne sneži, pobeljenih več območij. "Avstrijci pojav imenujejo industrieschnee. Iz megle ob pozitivnih temperaturah prši, ob negativnih pa lahko nastanejo drobne snežinke. Podoben pojav imajo tudi v bližini Gradca. Gre za naletavanje, ki ob stabilni vremenski situaciji lahko traja dlje časa in se na tleh vidi kot plast snega. V Ljubljani imamo enak pojav v bližini toplarn v Šiški in v Mostah, ki je na tleh videti sneg in tudi ceste postanejo spolzke. V bližini kurišč, kjer je pare in delcev več, lahko pride do tega pojava. Seveda ni izključeno, da je več snega tudi zaradi zasneževanja za lisico. Umetni sneg, ki ga na Pohorju izbruhajo topovi, odnese višje in z cirkulacijo zraka, ki je omejena v spodnji plasti, zračni tokovi sneg odložijo potem na drugih mestih v nižini." Nizka oblačnost nad Pohorjem generira meglo, v njej pa nastaja sneg, ki ga vetrovi nesejo v dolino. Ker Maribor izpolnjuje vse pogoje - nizka oblačnost preprečuje mešanje zraka, nad mestom se nabirajo prašni delci s paro iz kurišč (preseganja koncentracij PM10 so skoraj vsakodnevna), na Pohorju pa sneg bruhajo topovi, je snega, kljub popolni odsotnosti sneženja dovolj.Maribor

Imam več tisoč fotografij, kaj pa zdaj?

Koliko digitalnih fotografij bomo ustvarili v letu 2017? Po nekaterih napovedih in izračunih bo 4 milijarde Zemljanov imelo mobilni telefon s kamero, ki bodo dnevno naredili vsaj 10 fotografij, torej 3650 na leto, skupno bi to pomenilo preko 14 trilijonov fotografij (14,600,000,000,000). Samo s pomočjo pametnih mobilnikov. Koliko pa je še fotografov, ki uporabljajo in prisegajo na digitalne fotoaparate. Strokovnjak za fotografijo Matjaž Intihar od leta 1995 piše članke o digitalni fotografiji, leta 2001 je izdal prvo slovensko knjigo o digitalni fotografiji in revijo e-Fotografija, od leta 1996 pa vodi fotografske tečaje in potovanja, tečaje obdelave slike ter priprave za tisk. Z njim smo se pogovarjali o izboru obdelavi, pripravi in arhiviranju fotografij. "Moj znanec si še danes ne upa ženi povedati, da nimata fotografij prvih treh let otroka."Canstockphoto 1. Izdelajte varnostno kopijo "Prva stvar je, da mora biti vse v kopiji. Tega devetdeset odstotkov uporabnikov ne počne, spoznaš pa pomembnost tega najpozneje takrat, ko izgubiš vse fotografije. Moj znanec si še danes ne upa ženi povedati, da nimata fotografij prvih treh let otroka," pove Intihar. Še posebej v času, ko na nas ne prežijo zgolj morebitne okvare diskov, te so precej redke, ampak imamo pogosteje posla s hekerji v najrazličnejše spletne servise in pa številne grožnje iz naslova izsiljevalskih virusov, ki zakodirajo datoteke na našem disku. V vseh opisanih primerih vas lahko težav reši varnostna kopija. Kam pa backupirati? V oblak? "Oblak je še prepočasna povezava. Dati svojih sto najboljših fotografij v oblak, to lahko, svoje celotno potovanje ali dogodek, pa je že težje. Kopija mora biti na kakšnem disku, do katerega imamo hiter prenos. CD-ji/DVD-ji nas počasi zapuščajo, ker jih mnogi novi računalniki sploh več ne poznajo. To pomeni, da če imate še kaj spravljeno na CD-jih/DVD-jih, je treba to prenesti, čim prej, saj imajo optični mediji tudi omejeno življenjsko dobo." Kopijo na disku pa imejte odklopljeno. S tem preprečite prej omenjeno kriptiranje v primeru izsiljevalskih virusov. Intihar ima vse svoje fotografije s potovanj še na tretjem disku, ki pa ga nima lociranega v pisarni, temveč doma. "Lahko se ti zgodi požar, ti disk ukradejo in izgubiš vse. To je stvar, ki mora biti urejena." Fotografske dogodkeCanstockphoto 2. Naredite izbor fotografij Uporabite katerega izmed mnogih računalniških programov, ki omogočajo izdelavo izbora fotografij. "Je pa zelo odvisno od tega, kakšen tip fotografa si," pojasni Intihar in doda, da bo družinski fotograf že na začetku polovico fotografij pobrisal in si shranil samo boljše oziroma njemu zanimive. Razporedil jih bo denimo po družinskih dogodkih ali imenu otroka. Nekateri fotografi pa brišejo samo tehnično nekorektne fotografije, ter si jih rangirajo po dogodkih. Druge pustijo, če bi jih morda še za kaj potrebovali. "Profesionalni fotograf ima najmanjšo potrebo po arhiviranju fotografij. Ko namreč projekt posname, ga naročniku preda in s tistimi fotografijami nima kaj početi." Hobi fotografija je najbolj delikatna kar se tiče izbora. Pogosto je tako, da posnamemo petsto ali celo tisoč fotografij na nekem dogodku ali potovanju, kazati pa jih toliko ne moremo. To pomeni, da je nujno treba narediti izbor. "V programih, ki jih imamo na voljo, lahko običajno selekcioniramo fotografije vsaj po zvezdicah, recimo od ena do pet. Lahko jih rangiramo kot priljubljene in dodamo opis: pokrajine, portreti in podobno. Ali pa naredimo kakšne svoje označbe, jih morda ločimo po barvah: rdeča so družinske, zelena potovanja in podobno," opisuje sogovornik. Kateri program uporabiti? Picassa ne obstaja več, Google jo je zamenjal z Fotos. Uporabite lahko še ACDSee, pa Photoshop Elements. "To so dovolj zmogljivi programi za svoj denar in za hobi fotografijo več kot odlični," pojasni Intihar in istočasno opozori na to, da se pri nas programi še vedno ne kupujejo. Za profesionalno delo je zanimiv tudi Lightroom. "To ni program za arhiviranje, saj je treba vse fotografije importirati. Poleg tega če v Lightroomu dodate v katalog večkrat po več sto fotografij, začne počasi delovati." Že sam Googlov Fotos je dovolj zmogljivo orodje za hobi fotografijo. Slike se da malo obdelati, narediti "slide show". Za obdelavo fotografij pa je za profesionalce primeren Lightroom, kjer je hiter, ali Photoshop, ki pa je obsežen, zahteven in če ga ne spoznaš na pravi način, uporabljaš le nekaj odstotkov. Program je mogoče najeti za nekaj deset evrov na mesec. "To je super, ker imaš polno funkcionalnost, vso podporo, takoj so popravki narejeni, za vsako novo kamero je podpora. Lightroom je zanimiv tudi zato, ker ne glede na to kaj v njem narediš, vedno se lahko pri fotografiji vrneš na original, ki ostaja nedotaknjen," pojasni sogovornik. Fotografske dogodkeCanstockphoto 3. Razvrstite in opremite fotografije z opisi "Po dveh treh letih se začne vsak tega zavedati. Ženske so običajno veliko bolj redoljubne. Fotografinje, te so sedaj v večini, so tiste, ki naredijo veliko več selekcije, dodatno pa si kakšno fotografijo tudi natisnejo, naredijo foto knjigo. Pri moških pa je tako, da imajo fotografije nekje na računalniku. A če ne naredimo selekcije, bomo po dveh treh letih težko našli tiste dobre fotografije dogodka." Optimalno je, če iz teh tisoč fotografij naredimo selekcijo za družino, pa za predstavitev, prikaz prijateljem. Eden izmed načinov je, da se denimo prijateljem prikažejo zgolj fotografije označene z dvema zvezdicama. Najslabše pa je, če naredimo preveč kopij določenih fotografij. "Če imamo glavno mapo s fotografijami, potem pa se pojavi ista fotografija, na kateri sta Jože in Štefka v dveh mapah." Tako si po nepotrebnem povečamo količino fotografij. "Zato lahko uporabljamo ključne besede, kjer pri sliki napišemo da sta na njej Jože in Štefka, na določenem kraju. Na ta način lahko nato enostavno poiščemo te fotografije, pove Intihar, ki kot bistveno izpostavi, da se opravimo selekcijo fotografij narediti takoj, ko imamo čas. Treba je narediti hierarhijo, saj se po nekaj letih več ne spomniš, kje si kaj posnel "Vedno je treba imeti narejeno drevesno strukturo - vsak si to dela po svoje. Sam razvrščam material po letih, znotraj tega imam dan in mesec, pa kaj se je dogajalo (kateri dogodek, katero potovanje). Ne ločujem fotografij na 1., 2. ali denimo 3. dan fotografiranja, ampak po krajih, tematsko. Če so denimo bili motiv sloni, bom napisal sloni. Da se lažje spomniš," deli napotke Intihar. Ponavadi delamo selekcijo zase in če si naredimo osnovno strukturo, se bomo lažje spomnili. Težje pa je pa če drugi iščejo po tvojih fotografijah. Za takšne je treba - to delajo profesionalci - pod vsako fotografijo napisati datum, motiv, pa kdo je fotografiral. "Praviloma v tem primeru dodamo v EXIF zapis avtorja, pa njegov e-mail, če slučajno komu damo vse fotografije, da ima tudi podatke o avtorju. Z upoštevanjem vseh opisanih napotkov lahko zagotovimo, da bomo čez pet, šest let, v kopici posnetkov še našli tisto fotografijo.Zanimivosti

Nemška policija po napadu v Berlinu preiskala dom za begunce

Povsem navaden (teroristični) božič v Evropi?

Hišni obiski zdravnikov se spreminjajo

Sodišče pritrdilo Centru za socialno delo Maribor

Delovno sodišče v Mariboru je na prvi stopnji odločilo v prid mariborskemu centru za socialno delo, ki je prejšnjemu vodji zavetišča za brezdomce Ljubu Gagiču dal izredno odpoved delovnega razmerja. Za to potezo se je center odločil, ker je Gagič, dolgoletni vodja zavetišča za brezdomce na Ruški cesti v Mariboru, ki deluje pod okriljem mariborskega centra za socialno delo, pri blagajni dvigoval denarne socialne pomoči za tri uporabnike zavetišča še po njihovi smrti. Gagič je zaradi izredne odpovedi proti centru za socialno delo vložil tožbo, kot rečeno, pa je delovno sodišče na prvi stopnji presodilo, da je center dokazal zakonitost podane izredne odpovedi tako v procesnem smislu kot tudi v vsebinskem pogledu. Gagič se bo na odločitev pritožil, nam je povedal njegov odvetnik Žiga Stamenkovič iz odvetniške pisarne Kac in odvetniki. "Menimo, da so bili tu zgrešeni roki in tudi vsebina presoje izredne odpovedi, saj gospod Gagič ni imel pri tem nobene premoženjske koristi, ampak je nesporno ugotovljeno, da je šel denar v celoti za pogrebne stroške in sedmino za te tri pokojne," pravi Stamenkovič in še doda, da zato ni razloga za izredno odpoved delovnega razmerja, kvečjemu za kakšen opomin. Po podatkih centra je Gagič dvignil 1689 evrov, ki jih center za socialno delo zahteva nazaj; postopek v zvezi s tem še ni končan. (tv)Maribor

Od centra za tujce do Lentherma

Leto se je za Lenartčane začelo z novico, da bi država v nekdanjem hotelu Črni les rada namestila do največ 200 prebežnikov. Če so v jeseni preteklega leta domačini prijazno pomagali beguncem, ki so tod prenočevali, in jim kazali pot do avstrijske meje, pa so se njihova mnenja začela kresati. Občinski svet se je dvakrat sestal s predstavniki države in jim povedal, da lokacija zanje ni primerna. V Lenartu je kakih 200 ljudi proti izpostavi centra za tujce tudi glasno protestiralo in župan Janez Kramberger se je javno izrekel proti centru. Nato so izposlovali obljubo Boštjana Šefica , da izpostave ne bo, a doživeli še presenečenje, ko se je v Uradnem listu med lokacijami znova znašel Črni les. Doživeli so takojšne opravičilo Šefica in tudi preklic v Uradnem listu. Tik pred koncem leta je DUTB kot lastnica ta objekt prodala lenarškemu kmetijskemu podjetju ŽIPO. Agonija Lentherma Od poletja in vse doslej je odmevalo dogajanje v podjetju Lentherm, ki je še leta 2011 imelo pet milijonov prihodkov, lani le še dva milijona, a je letos zabredlo v izgubo. Kakih 52 zaposlenih je julija opozorilo, da kot direktorja ne želijo Ivana Vogrina, ki ga je v podjetje pripeljal večinski lastnik Damir Jelenko . Vse od septembra so delavci stavkali, poslušali obljube zdaj Vogrina, zdaj Jelenka, da bosta podjetje rešila. Konec novembra, ko niso dobili dveh plač in prispevkov zanje, so kar sami predlagali stečaj. Tako je izničen spodbuden podatek, da je v prvi polovici leta brezposelnost na Lenarškem upadla za 1,2 odstotka. Po predlanskem stečaju Preventovega podjetja Halog, kjer je izgubilo delo 400 zaposlenih, bi bila slika precej slabša, če si številni ne bi poiskali zaposlitve v Avstriji. Tako je tudi nekaj sto Lenartčanov med protestniki, ki se v sindikatu delavcev migrantov borijo zoper visoko odmerjeno dohodnino v Sloveniji. Znova več za naložbe Med dobre novice sodi dejstvo, da se je zadolženost lenarške občinske blagajne s 858 evrov na prebivalca v zadnjih dveh letih znižala na 621 evra. Tako se bodo s 6,7 milijona v proračunu znova lahko lotili večjih naložb, predvsem v ureditev mestne kanalizacije. Dobra novica za meščane je, da so svetniki dosegli prepoved tovornega tranzita skozi mesto in odločili, da na petih obleganih mestih sprostijo dostopnost vsem, tako da določijo modra območja za največ dve uri brezplačnega parkiranja. Zelo dobro je bil letos obiskan Kmetijsko-obrtniški sejem (KOS), ki je po šestih letih postal dober pregled ustvarjalnosti kmetij na Lenarškem. Petletnico delovanja je praznovala zadruga ekoloških pridelovalcev Dobrina, ki je v Jurovskem Dolu pričela z devetimi člani in jih je do zdaj podeseterila, s svojim izdelki pa je že v kuhinjah 45 javnih zavodov. Dobra novica je tudi, da je lenarška občina poleti po dolgih prizadevanjih za 70 tisočakov odkupila Štupičevo vilo v Zavrhu. Zdaj so odprta vrata zgodovinsko-turističnemu projektu, posvečenemu generalu Maistru. To jim omogoča tudi uspeh na razpisu s čezmejnim projektom Detox, s katerim bodo oživili kulturno dediščino. Lenart se je vključil tudi v Interregov projekt Avstrija-Slovenija Flagship Products, ki ga sofinancira evropski sklad za regionalni razvoj in kjer so kot vodilne izdelke opredelili jabolka, buče in termalno vodo. Odlično, s kakimi 22 tisoč obiskovalci, je bil obiskan festival LenArt. Letošnji, deseti, je od junija do septembra ponudil kar 30 dogodkov, znova so bile uspešnica Agatine skrivnosti, zadnje dni navdušujejo božično-novoletni koncerti in predstave za otroke in odrasle. ​Po več kot treh desetletjih uspešnega nastopanja so se od aktivnega petja poslovili Završki fantje, pri vodenju Pihalnega orkestra MOL pa je dolgoletnega dirigenta Igorja Alatiča nasledil Srečko Kovačič.Podravje

Čelan na čelu ZRS Bistra

Trg veselja je postal trg groze

Pahor se vrača iz Turčije

Najspektakularnejša božična drevesa

Pariz, Francija: 25 metrov visoko božično drevo se spušča iz stropa francoske veleblagovnice Galeries Lafayette. Byblos, Libanon: najstarejše pristanišče na svetu krasi to 35 metrov visoko božično drevo. Taipei, Tajvan: gre za 36 metrov visoko skulpturo in LED svetilk. Ko se zmrači, se vsake pol ure zgodi vznemirljiv ples lučk. Rio de Janeiro, Brazilija: na posebni plavajoči ploščadi sredi jezera Lagoa stojijo štiri božična drevesa visoka 82 metrov. Washington, ZDA: to je nacionalno božično drevo na katerega so Američani še posebej ponosni. Tokrat so drevo posekali na Aljaski in ga prelejali do 7.000 kilometrov oddaljenega Washingtona. Še dobro, da se drevo ni zlomilo. Gubbio, Italija: prebivalci Gubbia imajo prav posebno praznično drevo, ki je visoko 650 metrov in so se že leta 1991 vpisali kot mesto z največjim božičnim drevesom. Poleg tega je ta drevešček viden iz vseh krajev mesteca. Tegucigalpa, Honduras: še en Guinnessov rekord. Pri "izgradnji" tega živega drevesa je sodelovalo skoraj 3.000 ljudi. Vilnius, Litva: nacionalni trg, kjer bo tudi največje praznovanje v državi. Melbourne, Avstralija: Avstralci so svoje osrednje božično drevo izdelali iz skoraj pol milijona Lego kock. New York, ZDA: ekstravagantno, predvsem pa razkošno. Zanimivosti

Papež si ob 80. rojstnem dnevu želi mirne in radostne starosti

Papež Frančišek je današnje praznovanje svojega 80. rojstnega dne začel z jutranjo mašo v vatikanski apostolski palači, med katero so mu družbo delali v Vatikanu živeči kardinali. Na koncu maše je dejal, da že nekaj dni razmišlja o "strašljivi" misli na starost in da si želi, da bi bila njegova starost mirna in radostna. "Starost je beseda, ki se zdi grda in strašljiva. Vendar starost žeja po modrosti," je dejal več deset zbranim kardinalom. "Starost je mirna in pobožna, a tudi plodna. Molite, da bo tudi moja starost takšna, mirna in pobožna, plodna in tudi radostna," jim je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Papežu je ponoči že čestital odhajajoči ameriški predsednik Barack Obama. "Tako z besedami kot dejanji je papež Frančišek s svojim sporočilom sočutja, upanja in miru navdihnil ljudi po vsem svetu," je dejal Obama. Papežu se je zahvalil tudi za prispevek k zbližanju ZDA in Kube. Čestital mu je tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella, ki je ob tem izpostavil njegovo bližino z ljudmi. Čestitko mu je poslal tudi predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Andrej Glavan. V njem mu je ob najboljših željah za prihodnost "zagotovil molitveno bližino slovenskih škofov, duhovnikov, redovnic in redovnikov ter vseh slovenskih vernikov". Zahvalil se mu je, "da kot pastir in učitelj predano oznanja Kristusov evangelij in Božje usmiljenje", so zapisali na spletni strani SŠK. Papež je medtem na elektronske naslove, ki so jih vzpostavili ob tej njegovi častitljivi okrogli obletnici, prejel tudi skoraj 50.000 elektronskih pisem z najboljšimi željami ob rojstnem dnevu. Največ čestitk je prejel v angleškem, španskem in italijanskem jeziku, več kot tisoč pa jih je bilo tudi v latinščini, so sporočili iz Vatikana. Kot so še zapisali, je Frančišek tudi zajtrkoval z osmimi brezdomci, ki živijo v okolici Trga svetega Petra. Podarili so mu tri šopke sončnic, ki jih je papež dal v kapelo v Domu svete Marte, kjer prebiva. Čez dan bodo javne kuhinje v Rimu v papeževem imenu razdeljevale torto, ljudje, ki živijo v zavetiščih, pa bodo prejeli njegovo fotografijo in majhna darila. Njegov dan bo sicer delovno napolnjen s številnimi srečanji. Med drugim bo argentinski papež danes sprejel malteško predsednico Marie Louise Coleiro Preca, med vsemi delovnimi obveznostmi pa mu bo v rojstnodnevno razvedrilo verjetno še najbolj srečanje s predstavniki skupnosti Nomadelfia, ki "v bratski ljubezni" in brez zasebne lastnine po zgledu izraelskih kibucev deluje blizu toskanskega Grosseta.Svet

Odgovor Policijske uprave Maribor na navedbe Kanglerja

S Policijske uprave Maribor so odgovorili na navedbe Franca Kanglerja o nezakonitem delu mariborskih kriminalistov. Odziv objavljamo v celoti: "Na vaši spletni strani ste včeraj objavili članek z naslovom "Kangler čustveno dvigoval glas: "Moje premoženje je zakonito", v vašem današnjem izvodu časnika Večer pa članek "Tožilstvo zanima od kod za 256.652 evrov premoženja". Pošiljam vam odziv Policijske uprave Maribor na članek in prosim, da ga objavite tako na spletu, kot v tiskanem Večeru: V Policijski upravi Maribor odločno zavračamo neresnična in nekorektna namigovanja g. Franca Kanglerja o nezakonitem delu kriminalistov Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor in vodstva te policijske uprave. Kriminalista Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor sta 7. 6. 2017, v času nastanka fotografije, ki jo je g. Kangler objavil na družbenih omrežjih, izvajala uradne naloge v drugi zadevi, ki so natančno evidentirane in niso v nikakršni povezavi z njim. Istega dne v popoldanskem času je g. Franc Kangler v zvezi s tem naznanil kaznivo dejanje Zalezovanja po 134.a členu kazenskega zakonika (KZ-1). Njegovo ovadbo smo odstopili v obravnavo Oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili na Specializiranem državnem tožilstvu RS, ki je pristojen za obravnavo takih prijav. Razloge za podajo take prijave pozna le prijavitelj, mariborski kriminalisti pa zagotavljamo, da svoje naloge izvajamo zakonito brez kakršnihkoli drugotnih motivov." Miran Šadl, mag.jav.upr., predstavnik za odnose z javnosmi PU Maribor

Požar v Ljutomeru pogašen, prebivalci naj ostanejo v zaprtih prostorih

Požar v ljutomerskem podjetju Eko Plastkom, ki je izbruhnil v četrtek, je v glavnem pogašen, še vedno pa se nad pogoriščem vali dim, je povedal poveljnik ljutomerske civilne zaščite Branko Novak. Čeprav naj po prvih informacijah večjega onesnaženja ne bi bilo, so ljudi do izvedbe meritev preventivno pozvali, da ostanejo v zaprtih prostorih. Po besedah Novaka je gorel parafin, pa tudi še neočiščene sveče, torej tudi plastika, zato so regijski štab civilne zaščite zaprosili, da pozove pristojne k meritvam zraka, saj je oblak dima zaneslo tudi nad mesto. Jure Zauneker Gašenje požara v podjetju Eko plastkom v Ljutomeru (foto: Jure Zauneker) "Ljutomerčane in prebivalce okoliških vasi zato za zdaj ves čas opozarjamo, da iz preventivnih razlogov ne zapuščajo zaprtih prostorov in naj ne zračijo stanovanj, če to ni nujno potrebno. Prav tako naj otroci in bolni raje ostanejo v zaprtih prostorih," je dejal Novak in dodal, da so sami na požarišču trenutno zaščiteni le z navadnimi maskami. Vodja pomurske civilne zaščite Martin Smodiš je potrdil, da so že aktivirali pristojne za monitoring zraka, medtem pa so ljudi pozvali, da se po nepotrebnem ne zadržujejo zunaj ter da pred uporabo operejo povrtnine. Jure Zauneker Gašenje požara v podjetju Eko plastkom v Ljutomeru (foto: Jure Zauneker) Kot je poročala uprava za zaščito in reševanje, je ogenj zajel stavbo v velikosti 80 krat 25 metrov, v kateri so bile odpadne sveče, plastika in parafin, ter jo popolnoma uničil. Pri gašenju požara je sodelovalo 30 gasilskih društev iz osmih gasilskih zvez z okoli 300 gasilci. Na Policijski upravi Murska Sobota so povedali, da je v obrtni coni v Ljutomeru iz za zdaj še neznanega vzroka zagorelo skladišče podjetja Eko Plastkom v Ljutomeru. Ogenj je popolnoma uničil stavbo, v kateri so bile odpadne sveče, plastika in parafin. Podjetje se sicer ukvarja s sortiranjem in predelavo odpadnih nagrobnih sveč, ostale vrste sveč pa ustrezno izločijo in predajo zbiralcem za nadaljnjo predelavo. Jure Zauneker Gašenje požara v podjetju Eko plastkom v Ljutomeru (foto: Jure Zauneker) Kot je razvidno s spletne strani podjetja z devetimi zaposlenimi, nagrobne sveče predelajo v uporabno surovino in pridobljene materiale vrnejo nazaj v proizvodnjo. Med drugim tržijo predelan parafin in PVC plastiko ter odpadne kovine. Podjetje je v lasti družb Finakos in Saubermacher ter nekaterih fizičnih oseb. Direktor družbe Marjan Gulič za zdaj za STA ni želel ugibati o vzrokih požara, niti o tem, kolikšna bo škoda ter kakšne bodo posledice požara, saj so za to pristojni drugi organi. Je pa povedal, da je za podjetje vse skupaj velika katastrofa.

Pogrešani iraški deklici našli v Salzburgu in ju vrnili v Slovenijo

Danes zjutraj so z ljubljanske policijske uprave sporočili, da sta iraški deklici, stari devet in enajst let, ki so ju pogrešali od ponedeljka, na varnem, in so zato tudi preklicali iskanje. Potem, ko se v ponedeljek po pouku nista vrnili domov, v rejniško družino, so razpisali iskanje. V Sloveniji sicer biva tudi mati deklic, a je iz zdravstvenih razlogov neprimerna za skrbništvo nad njima. Deklici imata status prosilcev za azil. Deklici so včeraj, v četrtek, našli v Avsztriji, na območju Salzburga, bili sta z materjo. Deklici sta živi in zdravi. Policija preiskuje okoliščine njunega izginotja oziroma kdo in na kak način je poskrbel za njun odhod v Avstrijo oziroma kam sta bili z materjo namenjeni, deklici pa je prevzel pristojni center za socialno delo.

Večerova javna razprava: "Ne gre za to Magna da ali ne, ampak ..."

Katja Šeruga, direktorica uredništev pri Večeru, voditeljica okrogle mize z naslovom Magna - da ali ne, je včeraj popoldne v polni dvorani rektorata mariborske univerze, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška izzvala, ali bo v Magni, če bo ta v Sloveniji gradila tovarno, zaposlenih 400 ali 3000 ljudi. Odgovoril ji je, da, pogodba predvideva vsaj 1000 zaposlenih in 100 milijonov evrov naložb v desetih letih. "Na vladi poznamo tudi številke načrtovane tretje in četrte faze, ki pa še ni potrjena," je odvrnil minister. Šeruga je nadaljevala, da po Večeru dostopnih podatkih Magna jamči za prvo fazo 404 zaposlen in v drugi fazi do leta 2024 še za dodatnih 1500, skupaj torej 1904. In če bosta realizirani tretja in četrta faza, ki je odvisna od razmer na trgu in od naročil, bi lahko delo dobilo skupaj celo 6000 ljudi. Magna bi za prvi del naložbe investirala 457 milijonov evrov, skupaj s preostalima fazama pa kar 1,2 milijarde evrov. Predstavnik Magne Steyr Wolfgang Zitz, na številke ni neposredno odgovoril, dejal pa je, da Magna svoje strategije menja vsake tri mesece, in požel aplavz. O podatku, ki ga je pridobila Šeruga iz dokumentov, ki jih je Magna v vlogi poslala na ministrstvo za gospodarstvo, in sicer da naj bi povprečna mesečna neto plača v lakirnici v prvi fazi znašala 1275 evrov, pa je dejal: "Če smo tako zapisali v vlogi, bo držalo." Tudi natančnega datuma, do kdaj lahko Magna čaka na gradbeno dovoljenje in okoljsko soglasje, po nekaterih podatkih naj bi bilo to 1. julija, Zitz ni povedal, je pa prepričan, da bo Magna imela v Hočah lakirnico do konca leta 2018. Kmet Lobnik bi prodal, če lahko kupi zemljo v Račah Rado Lobnik, kmet, ki mu grozi razlastitev 7,5 hektarja zemljišč, je opozoril, da se že od januarja pogovarjajo o nadomestnem zemljišču, pa se še ni nič zgodilo. Da je pripravljen prodati zemljo, če dobi enakovredno v Račah, a da je ta pod najemno pogodbo Perutnine Ptuj do leta 2022. "Včeraj smo sedeli s predstavnico sklada zemljišč, po sestanku me je poklical tudi minister Počivalšek in mi zagotovil, da bodo moj problem rešili, a sem danes prejel novo pošto s sklada, z nekimi novimi zemljišči," je opozoril Lobnik. Počivalšek je odgovoril, da se je pogovarjal z vsemi štirimi kmeti, z Lobnikom trikrat, in da so blizu rešitve. Lobnik je na vprašanje, ali je bil zaradi kratkih rokov pod pritiskom, odgovoril, da ne, razen z grožnjo razlastitve po sprejetju tako imenovanega lex Magna. Potrdil je tudi, da mu ponujajo za odkup zemlje okoli 10 evrov na kvadratni meter, v Račah pa bi jo lahko kupil za 2,17 evra. Za vložitev ustavne pobude zakona se je odločil, ker ga moti razlastitev s pozicije močnejšega in ker ne želi, da to postane precedens za druge podobne primere. Poleg Lobnika sta ustavno pobudo po informacijah Večera vložila še Sandi Fingušt in Zlatko Lešnik, a se z reševanjem Lobnikovih kmetijskih zemljišč najbolj mudi, ker se bo na njegovem gradila lakirnica. Minister Počivalšek mu je odgovoril, da nikomur ne grozi razlastitev in da bodo našli rešitve za vse. Župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak pa je dodal, da rešujejo še štiri zemljišča. Z Magno mimo KPKLobiranje je nejaven stik z namenom vplivati na odločitve javnega pomena v javnem sektorju v interesu, imenu ali na račun določene interesne organizacije, razlaga Komisija za preprečevanje korupcije. V njihovih evidencah ni prijavljenih stikov med predstavniki slovenskih oblasti in Magne niti stikov, katerih predmet bi bil lex Magna. A so z MGRT sporočili, da "se je minister z investitorjem srečal trikrat". Prvič v Gradcu decembra 2016, sledilo je srečanje pri premierju in srečanje ob robu Vrha podjetij v tuji lasti. Na operativnih sestankih se srečujejo tudi predstavniki MGRT, investitorja in drugih institucij, da rešujejo odprta vprašanja glede investicije, pojasnjujejo na MGRT, a "seznama teh srečanj ne vodimo". Na pojasnila, zakaj stikov niso prijavili, in na oceno KPK, ali je šlo za lobistične stike, čakamo. (krb) Bo padel rogoški gozd ali gradbeno dovoljenje Naslednja ovira do gradbenega dovoljenja je rogoški gozd oziroma 4 hektarji, kolikor bi ga morali posekati za začetek gradnje. 66 hektarjev. Simon Žlahtič iz iniciative Rešimo rogoški gozd, pravi, da je ustnih zagotovil veliko, a glede na to, da se politiki in vlade menjujejo, potrebujejo tudi pisna, da v naslednjih fazah res ne bo sečnje gozda. "Ne gre za to Magna da ali ne, ampak za to, kako najti sprejemljivo sožitje med industrijo in okoljem," je še menil Žlahtič. Ker so krajani Rogoze na zadnjem zboru sklenili, da ne sme pasti niti eno drevo, sta možnosti dve; da občina povozi mnenje krajanov ali pa ne bo gradbenega dovoljenja. Župan Soršak na to odgovarja, da bodo oblikovali skupino, ki še išče rešitve, in da bodo preverili voljo vseh krajanov. Župan občine Miklavž Leo Kremžar pa je dodal, naj vlada, kot je sprejela lex Magno, sprejme še aneks, da se ti štirje hektarji gozda rešijo: "In če tega ni sposobna, je boljše, da zapremo ‘štacuno‘. Magna pa naj gre na Madžarsko." Dodal je še, da je večina ljudi za Magno, a naj država vendarle opravi svoje delo: "Danes smo se v pol ure dogovorili za rešitev naših problemov, ki smo jih vladi posredovali 25. aprila. Smo na dobri tako glede pretočnosti kanalizacije kot državnih subvencij za sanacijo individualnih kurišč, ki že danes onesnažujejo zrak." Ob dodatnih delih na kanalizaciji se je razpletla debata, kdo bo to plačal, minister Počivalšek je dejal, da investitor z razliko v ceni med komunalnimi in gradbenimi zemljišči. A Wolfgang Zizt je bil jasen, da oni že ne, ker imajo zagotovila, da je kanalizacija ustrezna. Okoljski postopki na Arsu se zaključijo 26. junija ... Poleg gradbenega dovoljenja se pri naložbi Magne lahko zaplete tudi pri izdaji okoljskega soglasja. Okoljska ministrica Irena Majcen je povedala, da so od 72 prispelih vlog v postopek sprejeli 11 vlagateljev, tudi občino Miklavž in kmeta Rada Lobnika. Dejala je še, da se postopki iztečejo 26. junija, a da natančnega datuma izdaje soglasja ne more napovedati. Na vprašanje, ali lahko kratki roki vplivajo na kredibilnost odločanja, pa je odgovorila, da ti tečejo po ustaljenih postopkih. Čeprav je kot okoljska ministrica pred dilemo okolje ali delovna mesta, daje prednost slednjim, saj verjame, da bodo vplivi na okolje čim manjši: "Zavzemam se za to, da bodo vplivi lakirnice čim manjši, delovna mesta za mlade pa morajo biti, da ne odhajajo v sosednje države." Aleksander Zidanšek iz Iniciative Rače pa je dodal, da si želijo, da bi bile v okoljskem soglasju navedene tudi omejitve emisij oziroma da bi bile te čim nižje. Maribor se lahko razvija z Magno in letališčem, ne s kmetijstvom, je poudaril mariborski župan Andrej Fištravec in nadaljeval: "To področje je od šestdesetih let naprej področje za industrijsko cono Kmetijstvo je tu le pogojno." pripomb je Arso sprejel v postopek odločanja o okoljskem soglasju 13 Rektor dr. Igor Tičar je debato zaključil, da obstajata dve vrsti ljudi, eni, ki imajo rešitev za vsak problem, in drugi, ki imajo za vsako rešitev en problem. "Četrt stoletja delam na relaciji Gradec-Maribor in dobro poznam razmere tudi v Magni. Razočaran in presenečen sem nad tem, kako se vedemo do te velike naložbene priložnosti. "Če takoj ne stopimo skupaj, ne bo ne lakirnice, ne zemlje in tudi šume ne," je dejal. In še: "Tako kot smo se mi k temu spravili, je žalostno."

Tribuna: Zakaj država ne proda NLB

Farsa Igor Napast Dr. Matej Lahovnik Dr. Matej Lahovnik, profesor ekonomije, nekdanji minister za gospodarstvo Naša največja banka je kot državni bankomat za vladajočo politiko preveč zapeljiva skušnjava, da bi se ji odpovedala. Finančna ministrica je prostodušno priznala, da so pač politični argumenti prevladali nad ekonomsko-finančnimi. Že od začetka je bilo jasno, da bo Cerarjeva vlada ne glede na dane zaveze zminirala prodajo NLB z izgovorom, da je ponujena cena prenizka. Paradoks je, da je prav vladajoča politika z izbranim modelom prodaje povzročila, da so se resni kupci umaknili in je cena nižja, kot bi bila, če bi banko prodajali strateškemu investitorju. Po izbranem načinu prodaje bi namreč bila država še naprej največja lastnica banke, noben posamezni zasebni lastnik ne bi imel večjega vpliva na upravljanje NLB kot država. Popolnoma jasno je bilo, da noben strateški investitor ne bo oddal resne ponudbe za nakup delnic banke, v kateri bi namesto njega o ključnih zadevah odločala država. Vrhunec prodajne farse pa so seveda okostnjaki v omarah NLB, ki izvirajo še iz nerešenih sodnih sporov v zvezi s starimi deviznimi varčevalci iz Hrvaške. Na koncu, a nikakor ne najmanj pomembno, je treba izpostaviti še izjave vladajočih politikov, da je NLB kot sistemska banka preveč pomembna, da bi jo prodali. To seveda drži, a pomembna za koga?! Navadni državljani nimamo prav nič od tega, da je največja slovenska banka v državni lasti. Če bi bila država do sedaj dober lastnik, banke seveda ne bi bilo treba reševati z milijardami slovenskih davkoplačevalcev. Po kakšni logiki je potem dobro in pomembno, da bi država tudi po privatizaciji zadržala kontrolni delež? Ne smemo tudi zanemariti, da lahko Evropska komisija zaradi danih zavez zahteva prodajo banke jeseni pod časovnim pritiskom. V tem primeru se bo škoda, ki jo je z zgrešenim modelom prodaje povzročila Cerarjeva vlada, merila v stotinah milijonov evrov, ker bodo vsi kupci vedeli, da gre za prodajo v skrajni sili, in bodo oddali še veliko nižje ponudbe. Strošek tega, da so politični razlogi spet prevladali nad ekonomsko-finančnimi, pa bomo na koncu nosili vsi državljani. Zakaj bi prodali? Robert Balen Dr. Jože Mencinger Dr. Jože Mencinger, ekonomist, nekdanji minister za gospodarstvo Prodaja NLB bi bila zgrešena. Prvi načelni razlog je izsiljevanje Evropske komisije, s katero so se naši oblastniki sprijaznili, ker slepo verjamejo v pravilnost odločitve o prepovedani državni pomoči. Ena pravila veljajo za velike in tiste, ki upajo nasprotovati, na primer za Italijo, druga pa za male in ponižne, na primer Slovenijo. Zakaj ne uporabimo enostavnega argumenta, da sta novo načelo "bail in", po katerem banke rešuje lastnik, in staro načelo "bail out", po katerem banke rešuje država, enaki, če je banka državna. Na vsiljeno prepovedano državno pomoč so se navezale še zahteve, da mora banka, ki smo jo rešili z našim denarjem in ne z evropskim, do obvezne prodaje krčiti svojo aktivnost, kar jo spravlja v neenak položaj in zmanjšuje njeno ceno. Spet nekaj, kar je v nasprotju s temelji svobodnega trga. Tretji argument so ugotovljene nepravilnosti pri "sanaciji" bank v letu 2013, saj je zmeraj bolj jasno, kako so evropski "eksperti" ocenjevali bančno luknjo in kako so bili na DUTB preneseni bolj ali manj slabi krediti, "slaba banka" pa poceni pridobljeno premoženje preprodaja tujim finančnim skladom. Med gospodarske razloge sodi kritično stanje, v kakršnem so se znašle evropske banke zaradi rekordno nizkih aktivnih in pasivnih obresti, kar pomeni, da "strateških" partnerjev ni in da bi banko prodali finančnim skladom. Izkušnje s tem pri "prodaji" NKBM bi nam morale zadoščati. Stanje v NLB je, podobno kot v drugih bankah, manj rožnato, kot se kaže v zdajšnjih dobičkih, kapitalski ustreznosti in razmerju med krediti in depoziti. Obrestni dohodki so minimalni, banke vse bolj živijo od plačilnega prometa in vodenja računov. Sicer pa velja dodati, da veliki dobički v bankah niso nujno narodnogospodarsko koristni; lahko pomenijo le, da varčevalci za svoje vloge dobivajo premalo, kreditojemalci pa za kredite plačujejo preveč. Pomemben razlog proti prodaji je negotovost, saj bodo kupci upoštevali in izsiljevali nižjo ceno tudi zaradi prenesenih vlog hrvaških varčevalcev. Sploh pa ni razloga, da bi banko prodali, v Nemčiji je privatnih bank manj kot 40 odstotkov.

Finale: Zgodovinska zmaga v Masterchefu 2017

Ko je v sredo zvečer iz polfinala izpadla še Salome, je bitka za 50.000 evrov, kolikor znaša glavna nagrada v popovem šovu Masterchef, dosegla vrhunec. V četrtkov finalni spopad sta se podala 27-letna Sara Rutar iz Izole in 21-letni Elvis Kudić iz Bohinjske Bistrice. Četudi je šlo za nedvomno najbolj nadarjena kuharja te sezone in sta iz oddaje v oddajo s svojim znanjem in idejami navduševala sodniško trojico - Almo Rekić, Karima Merdjadija in Luko Jezerška - sta se pošteno namučila. A odločitev je padla. Naziv Masterchev 2017 je osvojila Sara Rutar, ki je na masterchefovskem prestolu nasledila lanskega zmagovalca Darka Klemna in postala prva ženska zmagovalka v zgodovini slovenskega Masterchefa. Sara Rutar je 26-letna Primorka, ki najbolje pripravlja morske jedi, na katere je tudi stavila pred MasterChefovimi sodniki. Pred leti je bila izbrana v izzivu za preoblikovanje telesa in ga z inštruktorjem preoblikovala v telo fitnes misice. Šport jo je povsem osvojil, tako da zdaj prisega na zdravo prehrano, ki sovpada s športno aktivnostjo. Sara, ki se je že na začetku finala urezala v prst, je bila prva ženska, ki se je v vseh sezonah slovenskega Masterchefa uvrstila v finale. No, v drugem krogu se je v prst urezal tudi Elvis. Pro Plus/facebook Sara Rutar Zadnja naloga, ki sta jo Elvis in Sara morala opraviti, je bila priprava finalnega menija. Pokazati sta morala veliko ustvarjalnosti in znanja, ki sta ga do sedaj osvojila. Najmlajši tekmovalec Masterchefa 2017, Elvis Kudić, prihaja iz Bohinjske Bistrice in je star 20 let. Kuhinja mu ni tuja, saj je dijak Srednje gostinske in turistične šole Radovljica. Trenira ateletiko, a ga je poškodba prisilila k počitku, ki ga je izkoristil za sodelovanje v oddaji, v katereo so ga brez vednosti prijavili sošolci. Njegova prva jed, ki jo je spekel, so bili zažgani piškoti. Finale je potekalo v treh krogih, pri čemer so sodniki vsak hod ocenjevali z ocenami od 0 do 10. Prvi krog, predjed, je osvojila Sara. V drugem, pri glavni jedi, je slavil Elvis. Najtežji je bil zadnji krog, saj sta se morala spopasti s pripravo zahtevne sladice, ki jo je ustvarila Alma Rekić. Tukaj je Elvis pogorel. Tekmovalca sta se prvič v življenju morala soočiti s temperiranjem bele čokolade. V pravkar zaključeni sezoni je sodelovalo 16 kandidatov, med njimi tudi nekaj slovenskih estradnikov. Poleg izpadlih tekmovalcev, so finalista v studiu spodbujali tudi prijatelji in sorodniki.

Temni oblaki nad Trumpom

"Delal sem si zapiske o sestankih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ker sem imel občutek, da bi lahko o sestankih lagal. Ko sem se srečeval z njegovima predhodnikoma Barackom Obamo in Georgeem W. Bushem, tega nisem nikdar počel." To je delček pričevanje bivšega direktorja ameriškega preiskovalnega urada FBI Jamesa Comneyja pred senatnim odborom za obveščevalne zadeve ameriškega kongresa zaradi domnevnih povezav nekaterih sedanjih in bivših članov Trumpove ekipe z Rusijo in morebitnega ruskega vpletanja v ameriške volitve. Na spisku sumljivih so vsaj trije: zdaj že bivši predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn, pravosodni minister Jeff Sessions in Trumpov višji svetovalec, sicer njegov zet Jared Jushner. Preiskave zoper Trumpa menda ni bilo. Do kod sežejo ruske lovke? Comey je v svojem zelo pričakovanem zaslišanju, ki so ga prenašale vse pomembnejše televizije, povsem trdno zagotovil, da ni nobenega dvoma, da so se Rusi vpletali v ameriške volitve in ima občutek, da ga Trump 9. maja odpustil zaradi preiskave o tem. Trump je takrat odpustil Comeyja zaradi "izgube zaupanja" in z utemeljitvijo, da je bil nastopač, vendar je glede na Comeyjeve besede pravi razlog preiskava ruskega vpletanja v volitve in domnevne povezave Trumpove predvolilne kampanje z Rusi. Comeyjevo pričanje je lahko nevarno za predsednika, ker lahko obrne dinamiko preiskave ruskega vpletanja, ki jo vodi posebni tožilec Robert Müller oziroma jo usmeri v predsednikova dejanja. Oviranje preiskave je eden od razlogov, ki lahko vodijo v postopek odstavitve oziroma impeachment. Bivši šef FBI, ki je užival visoko zaupanje podrejenih, je med drugim dejal, da mu je Trump večkrat povedal, da odlično opravlja svoje delo, sam pa mu je zagotovil, da namerava odslužiti svoj desetletni mandat do konca. Razlaga za njegovo odpustitev ga je potem zmedla. Trump je kot razlog najprej navedel to, da je bil Comey lani grd do demokratske predsedniške kandidate Hillary Clinton. Nekdanji direktor FBI je še dejal, da po njegovem prepričanju ni nobenega dvoma, da so se Rusi vpletali v volitve, vendar pa ni nobenih dokazov, da so v resnici spreminjali oddane glasove. Na vprašanje predsednika odbora republikanca Richarda Burra, ali mu je kdo kdaj ukazal, naj ustavi rusko preiskavo, je Comey odgovoril nikalno. Obenem je na vprašanje, ali verjame, da je Trump oviral preiskavo, ko ga je prosil, naj preneha preiskovati nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna, odgovoril, da ga je prošnja pretresla, vendar bo odločitev o tem, ali gre za oviranje preiskave, prepustil posebnemu tožilcu Muellerju. Neprijetne podrobnosti Precej bolj natančno je vse skupaj Comey razložil v sedemstranskem poročilu za senatno komisijo, ki pa je že v sredo prišlo tudi v javnost. Kot je zapisal Comey, mu je Trump 14. februarja letos na pogovoru v Ovalni pisarni, ko sta govorila o preiskavi proti svetovalcu za nacionalno varnost Flynnu, ki je kasneje odstopil, dejal: "Upam, da boste našli način, da pustite Flynna pri miru. Dober človek je." Razumel sem, da predsednik želi, da opustimo preiskavo proti Flynnu zaradi njegovega laganja glede pogovorov z ruskim veleposlanikom decembra, je pojasnil Comey. Trump naj bi bil Comeyju na večerji 27. januarja tudi dejal, da od njega pričakuje zvestobo. "V nerodni tišini, ki je sledila temu, se nisem premaknil niti spremenil izraza na obrazu," je v izjavi kongresu zapisal odstavljeni šef FBI, ki je Trumpu obljubil le "odkritost". Comey je med drugim opisal telefonski pogovor 30. marca, ko ga je Trump poklical, in opisal rusko preiskavo kot oblak, ki ovira njegovo delo za državo. Zagotovil je, da nima nič z Rusijo, da ni bil vpleten s prostitutkami med obiski Rusije, in vprašal Comeyja, kaj lahko stori, da "ta oblak odstrani". Comey mu je odgovoril, da preiskava poteka najhitreje, kot je mogoče, in "bo zelo ugodno za naše dobro opravljeno delo, če ne najdemo nič spornega". Zadnji pogovor sta imela 11. aprila, ko je Trump poklical in vprašal, kaj je Comey storil glede njegove prošnje, da javnost obvesti, da ni pod preiskavo. Comey mu je odgovoril, da je prošnjo posredoval namestniku pravosodnega ministra in še ni dobil odgovora. Trump je ponovno omenil oblak, ki mu onemogoča delo, in dejal, da bo poklical na ministrstvo. "Nato je dodal, da mi je bil zelo zvest in da sva imela tisto zadevo. Nisem odgovoril niti vprašal, kaj naj bi bila tista zadeva. To je bil najin zadnji pogovor," je pojasnil Comey. Kako odstaviti predsednikaAmeriška ustava pozna samo en način zamenjave predsednika: tako imenovani impičment. Po točno določeni proceduri ga uvede kongres, razlog pa mora biti izdaja, korupcija ali drugi zločin oziroma prekršek. Če je postopek za impičment uveden, na koncu o odgovornosti predsednika glasujejo senatorji, za odstavitev je potrebna dvotretjinska večina, torej 67 glasov. Demokrati imajo trenutno v stočlanskem senatu 46 sedežev, dva senatorja sta neodvisna, drugi so republikanci. Doslej sta bila v zgodovini ZDA dva impičmenta, leta 1868 proti Andrewu Johnsonu in 1998 proti Billu Clintonu. Oba sta bila neuspešna. Če je Trump oviral preiskavo, se mu slabo piše

Cerar: Vlada ne soglaša z minimalno ceno za NLB

"Vlada je kot skupščina Slovenskega državnega holdinga odločila, da ne soglaša z minimalno ponudbeno ceno za delnico NLB v višini 55 evrov in razponom ponudbene cene za delnico banke od 55 evrov do 71 evrov," so po seji zapisali na vladnem uradu za komuniciranje. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman mora sedaj z odločitvijo vlade glede NLB seznaniti Evropsko komisijo in skupaj z deležniki preučiti možnosti alternativnih ukrepov, je še pojasnil Cerar. Po njegovih besedah se je v današnji razpravi pojavilo tudi vprašanje, ki ga je sprožil poslanec SDS Branko Grims glede domnevnega pranja denarja v NLB, zato so sejo za nekaj časa prekinil in na sejo povabili predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka, da je podal nekatera pojasnila. Predsednik DesUS Karl Erjavec je po seji vlade dejal, da vlada ne more začeti postopka prodaje pod bremenom prenesenih vlog hrvaških varčevalcev. "Slovenski davkoplačevalci smo v dokapitalizacijo NLB vložili veliko denarja, zato so upravičena pričakovanja, da bo ta trud povrnjen," pa je dodal predsednik SD Dejan Židan. Iz Evropske komisije pa so že sporočili, da so v konstruktivnih pogovorih s slovenskim oblastmi. "Več zaenkrat ne moremo napovedati na tej točki," so dodali.

Vročica pred naslednjimi koraki SDH

Konec meseca bo potekala skupščina Luke Koper, na kateri bo po pričakovanjih upravljavec državnega premoženja, Slovenski državni holding (SDH), za naslednje mandatno obdobje predlagal nove nadzornike. Iz dopolnitve dnevnega reda za skupščino delničarjev sicer izhaja, da SDH za nov mandat predlaga tri že obstoječe nadzornike (Rada Antoloviča, Andreja Šercerja in Žigo Škerjanca), medtem ko naj bi predsednico Alenko Žnidaršič Krajnc in njeno namestnico Elen Twrdy zamenjala Milan Jelenc in Barbara Nose. Toda po neuradnih informacijah in po pričakovanjih bo SDH zahteval zamenjavo vseh petih nadzornikov, pri čemer bo imena predlagal na sami skupščini. To je bilo danes mogoče razbrati tudi iz besed predsednice uprave SDH Lidie Glavina na seji komisije za nadzor javnih financ v državnem zboru, kjer je izjavila: "Naša dokončna odločitev, kdo bo sedel v nadzornem svetu Luke Koper, bo znana na skupščini." "Mislim, da boste zadovoljni," je skušala pomiriti člane parlamentarne komisije. Ob tem je opomnila, da so nadzorniki pri svojem delu neodvisni, kar ne pomeni, da jih SDH ne bo opozoril na ugotovljene nepravilnosti. 25 milijonov za storitve v pristanišču Prav o spornih praksah v poslovnem modelu Luke Koper pri najemanju pristaniških storitev je včeraj tekla razprava na komisiji za nadzor javnih financ, kjer je svoje ugotovitve glede ureditve najemanja pristaniških storitev predstavila finančna uprava (FURS). Kot je znano, Luka Koper ogromno denarja porabi za najemanje pristaniških storitev pri podjetjih, ki te storitve izvajajo v glavnem samo v koprskem pristanišču. Lansko leto je bilo rekordno, saj je Luka izvajalcem pristaniških storitev (IPS) plačala kar 25 milijonov evrov, kar je bilo 16 odstotkov več kot v letu 2015. Toda le polovica tega denarja predstavlja strošek dela IPS, kjer delavci delajo v sužnjelastniških razmerah, preostalo naj bi šlo za veriženje. Davčni inšpektorji so namreč ugotovili, da podjetja IPS poslujejo z verigo podizvajalcev, pri čemer eden igra vlogo tako imenovanega missing traderja, namenjenega utaji davkov, zadnji "podizvajalec" v verigi pa praviloma dviguje nedokumentirano gotovino. Ta utegne biti namenjena plačevanju zaposlenih na črno, morda pa celo za provizije ljudem, ki tak način dela omogočajo. Kot je danes povedal Peter Jenko s FURS, so pri nekem drugem podizvajalcu v verigi odkrili več kot 418.000 evrov neporavnanih obveznosti do države. Lastniki tako imenovanih missing traderjev so po besedah Jenka v glavnem tujci, brez premoženja, zato obveznosti od njih ni mogoče izterjati. "Te družbe delujejo, dokler njihovo delovanje ni zaznano s strani nadzornega davčnega organa," je še pojasnil Jenko. Prva še aktualna nadzornica Luke Alenka Žnidaršič Krajnc, ki se sicer današnje seje v parlamentu ni udeležila, četudi je bila vabljena, nas je opozorila, da niti delovna inšpekcija niti finančna uprava ni našla nepravilnosti na strani Luke Koper. "Čas je, da se začnemo pogovarjati, kje je problem. Gre za pogodbena razmerja z dobavitelji, ki opravijo določeno delo, storitve. Ni nič drugega kot storitev, ki jo uporabljamo v vrsti zadev v Sloveniji in v svetu. Kdo opravlja v podjetjih ali institucijah čiščenje, če te nimajo zaposlenih svojih čistilk? To je popolnoma enak odnos. Ko se bomo dogovorili, da nihče ne sme pogodbeno opravljati, potem bodo te debate upravičene," pravi Žnidaršič Krajnčeva. Zaposliti delavce izvajalcev pristaniških storitevGoran Lukić iz Delavske svetovalnice je danes spomnil na rekordne dobičke Luke Koper, a obenem poudaril, da pristanišče beži od odgovornosti do kršitev, ki jih omogoča sedanji poslovni model. "Delavci delajo tudi po 300 ur na mesec, pri IPS je poškodb trikrat več kot pri delavcih, ki so zaposlenih v Luki," je dejal in pozval naj zaposlijo vseh 875 delavcev, kolikor jih sedaj v luki dela preko IPS. Irena Vincek iz uprave Luke Koper poudarja, da nobeno pristanišče na svetu ne izvaja vseh storitev z lastnimi zaposlenimi. Zaposlitev vseh delavcev naj bi bila nevzdržna, ker delo ni kontinuirano, je pojasnila. Poslanec Luka Mesec pa je izračunal, da če bi Luka delavce zaposlila in jim dala 2000 evrov bruto plače, "kar je veliko za nekvalificiranega delavca, bi po naših izračunih strošek dela predstavljal 20 milijonov evrov. Denar bi pritekal v socialne blagajne, od koder sedaj odteka." Glavina: Upam, da nam tokrat uspe V Združeni levici so izračunali, da državne blagajne letno izgubijo približno 3,2 milijona evrov zaradi takšnega načina najemanja storitev in nadaljnjega veriženja. "Polovica denarja v tej mafijski ekonomiji izgine, ker se s tem denarjem financirajo nelegalne dejavnosti," pravi poslanec ZL Luka Mesec. "To smo vedeli že dlje časa. Zdaj smo dobili elaborirano poročilo finančne uprave. Sklep, ki ga je dala FURS je jasen: ta ekonomija je tako razraščena, da jo je nemogoče presekati z organi pregona. Moramo spremeniti poslovni model Luke Koper." V SDH so sklenili presekati nepregledno poslovanje v Luki Koper, zato bodo poleg imenovanja novih nadzornikov na skupščini delničarjev konec meseca zahtevali še posebno revizijo nabav in najemanja storitev. Posebni revizor naj bi preverjal, kdo izbira izvajalce storitev, kdo in kako določa cene ter kako je zagotovljen nadzor. Prva dama SDH Lidia Glavina je dejala, da ugotovitve potrjujejo, da so razlogi SDH za zamenjavo nadzornikov Luke Koper pravi. "Imamo samo en način, da kot upravljavec upravljamo s firmo. Da odstavimo nadzornike. Mi ne moremo šariti po javni delniški družbi, lahko pa postavimo nadzorni svet, ki ima pravico zastavljati ta vprašanja," je dejala. Novi nadzorni svet bo tako imel nalogo, da zadeve v pristanišču uredi. "Na vsa ta tveganja smo lani opozarjali," je dejala in spomnila, da se je zaradi poskusa zamenjave nadzornega sveta v Luki Koper moral posloviti predsednik uprave SDH Marko Jazbec. Tudi takrat, ko so s svojimi potezami zanetili upor v Luki Koper, so počeli, kar je v pristojnosti SDH, poudarja Glavina. "Upam, da bo to sedaj uspelo, ker jim za nameček še poteče mandat," je bila jasna. 25milijonov evrov je lani Luka Koper plačala izvajalcem pristaniških storitev, kar je bilo 16 odstotkov več kot v letu 2015

KOLEDAR DOGODKOV

Svet

Donald in Kolinda

Odločitev, da ZDA odstopijo od pariškega sporazuma, sploh ne preseneča. Gre za logično in konsistentno potezo Donalda Trumpa. Logično in konsistentno ne samo v okviru njegovih predvolilnih obljub, ampak tudi v okviru tega, kar prakticira. Neoliberalni kapitalizem. Ki ga žene samo lastno preživetje. Lastni zaslužek. In predvsem lastni profit. Kar konkretno pomeni: zaslužek ZDA in profit ZDA. To logiko je Trump grozeče neposredno manifestiral. Tudi s stavkom, s katerim je pospremil svojo odločitev: da ga na volitvah ni izvolil Pariz, ampak Pittsburg. Kar je seveda res. Grozljivo res. S to izjavo je Trump dosegel kar nekaj reči. Prvič, navdušil je lastne volivce. Drugič, pokazal je, da se kot eden redkih politikov drži lastnih obljub o novih delovnih mestih za brezposelne ameriške delavce. Tretjič, pokazal je tudi, da ve, kako lahko do teh delovnih mest pride. In četrtič, dal je prednost ameriškim delavcem. Pred delavci preostanka sveta. S tem si je zagotovo pridobil tudi kakšnega simpatizerja v krogih nepodpornikov. Da o navdušenju, ki ga je s svojimi potezami požel med podporniki, sploh ne govorim. Skratka, poteza je bila daleč od nesmiselnosti in neutemeljenosti, kot so jo praviloma prikazovale prve reakcije nanjo. V resnici je bila pričakovana in smiselna. Celo obligatorna. Čeprav samo z ameriškega zornega kota. Z zornega kota preostanka sveta pa je bila vse kaj drugega kot smiselna. Čeprav v resnici prav tako pričakovana. Igor Napast Kar me v resnici ne skrbi. Skrbijo me nekatere čisto druge reči. Najprej sem opazila Trumpovo mimiko in gestikulacijo, ko je obelodanil svojo odločitev. Ki je na trenutke spominjala na mimiko in gestikulacijo Mussolinija. In Hitlerja. Še nikoli doslej tako očitno. Še nikoli tako neposredno kot tokrat. To pomeni, da se je Trumpa treba bati. In to bolj, kot so številni evropski državljani in politiki predpostavili. Libidinalno funkcioniranje — in predvsem nefunkcioniranje — je postreglo z jasnimi dokazi, za kaj gre. Hkrati pa je postreglo z jasnimi hipotezami, kaj je v resnici pri vsej tej zgodbi narobe. In kaj prav. Bolj pa me skrbi nekaj drugega: namreč to, da evropski politiki takšne Trumpove odločitve niso pričakovali. Očitno so bili presenečeni. Vsaj nekatere je to vrglo iz tira. In to je tisto, kar me resnično skrbi. Pa ne zato, ker bi nemško-francoski vlak peljal prehitro ali prepočasi in v pravo ali napačno smer. Skrbi me predvsem zato, ker je bilo presenečenje evropskih politikov jasen dokaz, da sploh ne razumejo, kdo je Trump. Kako deluje. In zakaj deluje tako, kot deluje. To pa je nevarno. In problematično. Če namreč Evropo in EU vodijo politiki, ki očitno ne razumejo, kdo je Trump in kako funkcionira, potem ni jasno, kako se bo taista evropska politična smetana znala dogovoriti o tem, kako se postaviti Trumpu po robu. Kaj produktivnega je treba v tem smislu in v tej smeri narediti. In kako Trumpa dobiti vsaj v šah. Če ne že v šah mat. Dokler evropski politiki tega ne bodo razumeli, dokler bodo samo jamrali, kako jih je Trump presenetil in kako na tovrstne njegove poteze niso (bili) pripravljeni, bo to pomenilo, da jih je Trump premagal. Da je v politični in še kakšni premoči. Kar pa je cilj, ki si ga je Trump zastavil. Ki ga je hotel demonstrirati. Namreč to, da se ZDA pustijo prositi. Da imajo v svojih rokah moč za avtonomno sprejemanje odločitev. Pri katerih se ne ozirajo na druge. Na njihovo škodo ali korist. Ampak samo nase. In na svoje koristi. Pri tem je ves svet na milost in nemilost prepuščen preživetvenemu egoizmu ZDA. In zoper njega ne more narediti nič. Praktično nič. Skratka: v hrvaškem protokolu očitno vedo, kaj mora predsednica obleči. In zakaj. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović se je na predsedniški konferenci Brdo-Brioni na Brdu pri Kranju pojavila v oprijeti obleki. Stvar bi bila smešna, če bi ne bila politično nevarna. Nevarna zaradi samozavesti, ki so jo Kolindi dajale korzetsko kontrolirane obline. Ki so močno spominjale na obline Kate Winslet v vlogi Rose v Titaniku. Kitarovičeva, stisnjena v svoj seksi outfit, ni mogla skrivati dobrega počutja. In iz njega izvirajoče zmagovalne drže. In energije. Tiste drže in energije, ki jo ima vsaka ženska, kadar se v svoji koži super počuti. In ki je lahko politično izjemno nevarna. Kar se je v konkretnem primeru tudi pokazalo. Kolinda je bila s svojo držo in energijo daleč nad vsemi drugimi predsedniki na srečanju. Še posebno nad Pahorjem. Ki je ob njej deloval kot nekakšen odsluženi šarmer. Torej klavrno. Celo pomilovanja vredno. Spominjal je na Dirka Bogarda v filmu Smrt v Benetkah. Kar Slovencem — ker se je govorilo tudi o arbitražnem sporazumu — ni bilo v korist. Bilo je v korist Hrvatom. Skratka: v hrvaškem protokolu očitno vedo, kaj mora predsednica obleči. In zakaj. * Prvotno objavljeno na Fokuspokusu..

Vzporedne volitve: V Veliki Britaniji konzervativci brez večine

V Veliki Britaniji so se pozno zvečer zaprila volišča in ob 23. uri po našem času, to je uro manj na Otoku, ki je lansko leto izglasoval odhod iz Evropske unije, tako imenovani brexit, so objavili rezultate vzporednih volitev. Po tistih, ki jih je objavil BBC, se konzervativcem britanske premierke Therese May kaže 314 sedežev v 650-članskem parlamentu, 12 premalo, da bi imeli večino, laburistom pa 266. Današnje parlamentarne volitve so bile predčasne, Mayeva jih je pred tedni na hitro napovedala - in politično tvegala -, da bi okrepila svojo pozicijo v času, ko njena država zapušča EU. Zdaj pa: po tem, kar vemo tačas, absolutne večine nima.

(FOTO) To so najbolje plačani športniki na svetu

Zvezdnik madridskega Reala Cristiano Ronaldo je ostal na vrhu Forbesove lestvice 100 najbolje plačanih športnikov. Dvaintridesetletni portugalski nogometaš naj bi v 12 mesecih zaslužil skupaj 93 milijonov dolarjev. Reuters LeBron James Na drugo mesto se je povzpel zvezdnik lige NBA in moštva Cleveland Cavaliers, LeBron James, ki naj bi v letu dni nabral 86,2 milijona. Cristianu Ronaldu naj bi klub plačeval 58 milijonov dolarjev letne plače, z naslova oglaševanja pa naj bi prejel še dodatnih 35 milijonov. To je še drugo leto zapored, da je Portugalec pristal na vrhu lestvice. Reuters Lionel Messi James, ki je na drugem mestu najbolje plačanih športnikov prehitel argentinskega nogometnega virtuoza Lionela Messija, je le eden od 32 košarkarjev NBA, ki so pristali na seznamu 100 najbogatejših; v enakem obdobju lani jih je bilo le 18. Reuters Roger Federer Messi je zdaj tretji na lestvici z 80 milijoni dolarjev. Tako kot lani sta med najbogatejšo peterico pristala še švicarski teniški as Roger Federer (64 milijonov dolarjev) in košarkar Golden State Warriors Kevin Durant (60,6). Reuters Kevin Durant Forbesova lestvica vključuje plače, denarne nagrade in bonuse, ki so jih športniki prejeli med 1. junijem 2016 in 1. junijem 2017. Prihodki z naslova oglaševanja so zgolj ocena prihodkov sponzorstev, osebne znamke športnika in licenčnih prihodkov v 12-mesečnem obdobju na podlagi pogovorov s poznavalci. Reuters Serena Williams Edina športnica na seznamu je ameriška teniška igralka Serena Williams, zmagovalka 23 turnirjev za grand slam, ki naj bi na 51. mestu prejela 27 milijonov dolarjev.

Gospodarstvo

Vodeni ogledi po Mariboru

Bančniki o novih poslovnih modelih

Energetski koncept Slovenije: Ne bi se odpovedali premogu

Danes naj bi vlada razgrnila Energetski koncept Slovenije (EKS). Že včeraj so ga videli člani koalicije, medtem ko je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič EKS včeraj komentiral na konferenci energetske zbornice. Rdeča nit koncepta so učinkovitejša raba energije, razogličenje in energetska samozadostnost. Po Gašperšiču bodo v nizkoogljični družbi imeli ključno vlogo obnovljivi viri, med prioritetami pa je naštel spreminjanje sestave energetskih virov s povečevanjem deleža nizkoogljičnih virov in razvoj naprednih energetskih sistemov. Za zagotavljanje zavez, ki jih je podpisala tudi Slovenija, bo treba opuščati rabo fosilnih goriv za proizvodnjo električne energije, kar pa bo odvisno tudi od gibanja trga emisijskih kuponov. Če k temu dodamo še konec obratovalne dobe Jedrske elektrarne Krško (JEK), bo treba najti nadomestne vire za proizvodnjo električne energije, če ne želimo biti odvisni od uvoza, je še dejal minister Gašperšič in dodal, da bo treba iskati kompromise tudi pri umeščanju hidroelektrarn v prostor. V Krškem za drugi blok jedrske elektrarne Medtem so v Krškem prepričani, da jedrska opcija največ prispeva k razogljičenju in energetski varnosti. Trendi zviševanja porabe električne energije kažejo, da bi bilo treba že leta 2030 na omrežje priključiti drugi blok jedrske elektrarne, če ne želimo povečevati odvisnosti od uvoza energije, meni Jože Špiler iz podjetja GEN energije. Zanj je tako optimalna energetska kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov. Izgradnja JEK 2 zmogljivosti tisoč megavatov bi po Špilerjevem mnenju pripomogla k uresničevanju energetske vizije do leta 2050. Tudi vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za energijo Jože Dimnik je poudaril, da bo treba odločitev o jedrski energiji sprejeti v petih letih, tudi zato, da bi lahko iskali ustrezne alternative. Premog kot energent naj bi bil po Dimnikovem mnenju v proizvodnji energije do konca obratovanja obstoječih naprav oziroma najkasneje do leta 2054. Glede obnovljivih virov energije pa je menil, da bo moralo priti do konsenza pri umeščanju zelenih virov v prostor, sicer bomo njihov delež težko povečevali. Ob tem vidi zemeljski plin kot vmesni podporni energent. Strokovnjak za energetiko Peter Novak je nedavno opozoril, da je Energetski koncept Slovenije nastajal pod vplivom prevzetih mednarodnih obvez, energetskega svežnja Evropske unije in uredbe o upravljanju energetske unije. Čeprav so zahteve visoke, 25-odstotni delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, zmanjšanje porabe za 30 odstotkov in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 40 odstotkov, je te cilje mogoče doseči. Pet milijard evrov za drugi jedrski blokV Energetskem konceptu Slovenije so predvideli trinajst scenarijev, najprej referenčnega, kaj bi se zgodilo, če ne bi spremenili nič. Nato še osnovnega dekarbonizacijskega s 27-odstotno učinkovitejšo rabo energije in naprednega dekarbonizacijskega s 30-odstotno učinkovitejšo rabo energije. Med drugim scenariji predvidevajo tudi kombinirano proizvodnjo z jedrsko energijo ali brez nje, termoenergije in hidroenergije. Po vseh scenarijih je na dlani, da bo treba v naslednjih letih za dosego ciljev v energetiko investirati pol milijarde evrov letno, ker pa je med favoriti tudi jedrska energija, je treba prišteti še najmanj pet milijard evrov za morebitno gradnjo drugega bloka v Krškem. ​Greenpeace: Koncept premalo ambiciozen Čeprav so številne evropske države napovedale popolno ukinitev porabe premoga (Avstrija namerava premog izbrisati do leta 2025), je iz energetskega koncepta jasno, da bo Slovenija kurila premog še v drugi polovici stoletja. Prav tako se je z odločitvijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA izstopijo iz pariškega podnebnega sporazuma, okrepila težnja EU, da bi pospešili prehod na trajnostne vire energije. Že sedanje analize kažejo, da bi za dosego ciljev Evropa morala zapreti termoelektrarne na premog do leta 2030, najverjetneje pa bo treba ambicije še dodatno zvišati. Slovenija pa že sedaj zaostaja po inštalirani moči vetrnih in sončnih elektrarn. "Po do sedaj znanih informacijah nas skrbi, da besedam in deklaracijam o podnebni trajnosti in opuščanju fosilnih goriv številke v dokumentu ne ustrezajo. Ko imamo totalni zastoj na področju obnovljivih virov, se bojimo, da bo Energetski koncept Slovenije ohranjal obstoječe stanje, ne bo postavil končnega datuma kurjenju premoga in bo obnovljive vire, predvsem sončno in vetrno energijo, še naprej ignoriral," komentirajo osnutek dokumenta v nevladnem Greenpeaceu. Po njihovem mnenju koncept še zdaleč ni dovolj ambiciozen: "Ministrstvo za infrastrukturo in vlada bi morala v koncept kot državno podnebno energetsko strategijo vključiti pravično opuščanje premoga do leta 2030." Čeprav evropske države napovedujejo ukinitev porabe premoga, bo, kot kaže, Slovenija kurila premog še v drugi polovici stoletja

Analizirali reagiranje na požar v Kemisu

Analiza intervencije pristojnih služb ob požaru v Kemisu je pokazala dobro sodelovanje med enotami in službami, ki so sodelovale v intervenciji. Glavna pomanjkljivost pa je krizno komuniciranje in usklajevanje delovanja strokovnih služb po požaru in s tem povezano ustrezno obveščanje javnosti, so sporočili iz ministrstva za obrambo. Pri analizi, ki so jo danes opravili v izobraževalnem centru na Igu, so sodelovali poveljnik in člani štaba civilne zaščite Vrhnika, predstavniki Gasilske zveze Vrhnika, službe nujne medicinske pomoči tamkajšnjega zdravstvenega doma, policije, gasilske brigade Ljubljana, gasilsko-reševalne službe Kranj, Ekološkega laboratorija mobilne enote, vodnogospodarskega podjetja Drava, Direkcije RS za vode, Agencije RS za okolje, Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Uprave RS za zaščito in reševanje ter poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. Ocenili so, da je bila intervencija pravočasna, ustrezno usklajena, kar je zasluga vrhniškega štaba Civilne zaščite, ter uspešno in strokovno vodena. Aktivnosti po intervenciji, vključno z obveščanjem javnosti na podlagi pridobljenih analiz pristojnih organov, bodo nadaljnje obravnavali in analizirali, so po današnjem sestanku sporočili iz obrambnega ministrstva. Vlada je imenovala medresorsko delovno skupino za usklajevanje aktivnosti, povezanih s posledicami požara v Kemis, ki jo vodi Šestan. V podjetju za predelavo kemičnih odpadkov Kemis je zagorelo 15. maja. Na dan požara so skladiščili 1402 ton odpadkov, od tega dobrih 948 ton nevarnih odpadkov. Od vseh nevarnih odpadkov je dobrih 456 ton zgorelo oziroma jih je ogenj oplazil. Prve dni po požaru je steklo delo številnih inšpekcijskih in nadzornih služb, ki so preverjale morebitno onesnaženje zraka, zemlje ter rastlin na območju, ki ga je zajel požarni oblak z nevarnimi snovmi. Prebivalce Vrhnike in okoliških krajev so pomanjkanje informacij o dejanskem stanju okolja, slabo komuniciranje med inšpekcijskimi službami in nejasnost, kdo je odgovoren za informiranje javnosti, zelo razjezilo. To bodo nadoknadili tudi z informacijsko pisarno, ki bo od srede dvakrat tedensko delovala v prostorih občine Vrhnika. Na vprašanja prebivalcev bosta odgovarjala strokovnjaka s področja varovanja zdravja in s področja varstva rastlin neposredno. Informativna pisarna bo do nadaljnjega odprta ob ponedeljkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Prav tako bodo v tem tednu oblikovali dve mobilni ekipi, ki jih bodo sestavljali strokovnjak s področja varovanja zdravja in strokovnjak s področja varstva rastlin ter pripadnik Civilne zaščite. Obiskali bodo prebivalce, ki so se obrnili na Nacionalni inštitut za javno zdravje s pobudo po odvzemu vzorcev vrtnin.

Uber in podobni: brez pravil ne bo šlo!

"Tisti, ki uporablja (prometno) infrastrukturo, jo mora tudi plačati," je Violeta Bulc neposredno nagovorila tehnološko podjetje Uber, ki posreduje pri ponujanju in povpraševanju po avtomobilskih prevozih. "Davki se morajo plačevati v državi, kjer se ustvarjajo," je dodala slovenska članica evropske komisije. Na današnjem posvetu o tako imenovani delitveni ekonomiji na pravni fakulteti v Mariboru je namreč sodelovala tudi visoka uslužbenka ameriške multinacionalke Uber Agata Waclawik-Wejman, v podjetju zadolžena za odnose z Evropsko Unijo. Sogovorniki so se strinjali, da se z novimi ekonomskimi modeli, ki jih omogoča sodobna tehnologija, bistveno spreminjajo razmerja moči v družbi, da nastajajo nove poslovne priložnosti, pa tudi tveganja, saj zakonodaja na nove načine poslovanja ni prilagojena. Govorili so namreč o tehnoloških ponudnikih storitev, od prevozov (Uber) do prenočitev (Airbnb), ki ogrožajo tradicionalne gospodarske panoge; Uber taksi službe, Airbnb hotelirje in tako naprej. Medtem ko je uslužbenka Uberja pričakovano izpostavljala pozitivne vidike novih storitev, Uber na primer naj bi bolje izkoristil uporabo avtomobilov v mestih in s tem prispeval k zmanjševanju prometnih konic, in manjšemu onesnaženju, pa je predstavnik ministrstva za gospodarstvo Franc Stanonik opozoril, da ni delovanje novih tehnoloških ponudnikov mimo zakona nič drugega kot delo na črno, saj se ne plačujejo davki in ne upoštevajo pravna delovne zakonodaje.Gospodarstvo

Mariborski RTS kupila TV3

Na tretji javni dražbi danes dopoldne so mariborsko televizijsko podjetje Tele 59 - v stečaju, za 1.118.466 evrov kupili predstavnik televizije TV3 Sebastjan Vežnaver. Štirje dražitelji, med katerimi je bil tudi Rim projekt, ki je posredoval pri aktualni prodaji Aerodroma Maribor, ptujski Re-Mont in Felix Trade iz Trzina, so izklicno ceno zviševali po 20.000 evrov 24-krat. Predzadnji je dražil ptujski Re Mont, končno ceno 1.118.466 evrov pa je ponudil TV3. Stečajni upravitelj Ignac Marinič je z doseženo ceno, ki za 440.000 evrov presega izklicno, zadovoljen. Povsem pa si bo oddahnil, če bo in ko bo plačana končna kupnina. Ta naj bi bila poravnava tri dni od prejema podpisane pogodbe.Gospodarstvo

Kronika

Policista mladoletnikoma zasegla skoraj 850 prepovedanih petard

Trezni za volan

Šport

Nogometni praznik v Miklavžu, nastopilo bo 120 ekip

Kar 1400 nogometašev oziroma 120 nogometnih ekip se bo v soboto in nedeljo predstavljalo na nogometnem igrišču v Miklavžu v okviru tako imenovanega Miklavž cupa 2017. To bo že 14. mednarodni nogometni turnir, na katerem bodo poleg ekip iz Slovenije nastopile še ekipe iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, BiH in Makedonije. V soboto bodo nastopili v neparnih kategorijah, torej ekipe do 7 let, do 9 let, do 11 let in do 13 let, v nedeljo pa še ekipe do 8 let, do 10 let, do 12 let in do 14 let, tekme bodo med 8.30 in 17. uro. Za dekleta, ki se lahko priključijo fantovskim ekipam, ni posebnih kategorij. Stroški takšne množične prireditve, pove Matej Miložič iz vrst NK Miklavž in organizatorjev, niso zanemarljivi, namreč okrog 15 tisoč evrov. Veliko iznajdljivosti je potrebne tudi pri namestitvah igralcev in ekip, sploh tistih iz bolj oddaljene tujine, a si pomagajo z namestitvami v širšem ptujskem in mariborskem okolju. Da bo turnir uspešen in bo finančno pokrit, so poskrbeli predvsem sponzorji, kot so Adriatic Slovenica, Pivovarna Laško in Hervis, 400 evrov je dodala miklavška občina. Ob starših in sorodnikih nastopajočih so seveda vabljeni tudi drugi obiskovalci, vstopnine ni, edini zaslužek organizatorjev pa je od prodaje pijač. Organizatorji morajo pokriti tudi sodniške in preostale organizacijske stroške. Sašo Bizjak Kar 1400 nogometašev iz 120 ekip bo to soboto in nedeljo nastopilo v Miklavžu. Na posnetku nogometaši srbskega Leskovca in Miklavža na predlanskem turnirju. Sašo Bizjak Uspešna ekipa nogometne šole NK Miklavž Nogometne ekipe bodo razdeljene po skupinah in bodo igrale po turnirskem sistemu, pri čemer bo posamezna tekma trajala 20 minut, velikost igrišča pa bo prilagojena posameznim starostnim skupinam. Matej Miložič je še povedal, da njihova Nogometna šola Miklavž dosega zelo dobre rezultate (manj uspešni so bili v letošnji sezoni člani), so pa zelo usmerjeni v delo z mlajšimi selekcijami, ter skrbijo za usposabljanje trenerskega in drugega strokovnega kadra v klubu. V nogometni šoli NK Miklavž trenira in igra več kot 200 otrok v več selekcijah (vrtec, do 7 let, do 8 let, do 9 let, do 10 let, do 11 let, do 12 let, do 13 let, do 14 let, do 15 let, kadeti (do 17 let), mladinci (do 19 let)). V klubu imajo ob članski še veteransko ekipo. Tudi ekipa Osnovne šole Miklavž, katere igralci izhajajo iz nogometne šole NK Miklavž, je postala državni prvak v dvoranskem nogometu. Pri uspešnem razvoju jim predstavlja oviro neustrezno glavno igrišče, ki je bilo narejeno pred 37 leti. Za nastopanje na nivoju NZS igrišče ni primerno, zato je prioriteta s pomočjo lokalne skupnosti, MNZ Maribor in NZS urediti novo glavno igrišče.

Se "Jamaica Bob Team" ponavlja?

Se spomnite jamajške ekipe v bobu, ki je leta 1988 šokirala svet s svojim nastopom na zimskih olimpijskih igrah v Kanadi? No, morda se bolj spomnite filma, ki je bil posnet po tej zgodbi. V Sloveniji, natančneje na Rogli, pa smo te dni priča skorajda identični zgodbi. Na Jurgovem se že skoraj ves mesec december pripravljajo športniki iz Šrilanke z enim samim ciljem - čim bolj ponosno predstaviti svojo državo na azijskih zimskih igrah. Mlada plavalka Azquiya Usuph se je tako prelevila v deskarko na snegu, plavalec Lukas Hettiratchi ter veslača Sajeev De Silva ter Shehan Muthugala pa bodo v japonskem Sapporu nastopili kot tekači na smučeh. Sodelovati, ne zmagati Podobno kot na Jamajki, tudi na Šrilanki z lučjo pri belem dnevu ne najdete snega. Takšne eksotične države zato praviloma nimajo kaj iskati na zimskih igrah. A vendar je mednarodni olimpijski komite tudi njim dal priložnost udejstvovanja na zimskih športnih tekmovanjih. Šrilanka se bo tako februarja prihodnje leto prvič udeležila Azijskih zimskih iger. Brez velikih pričakovanj sicer, a tudi velikih porazov si ne želijo. "Glavni cilj je sodelovati. Zame je najpomembneje, da tekmo dokončam. To je prvi cilj, saj smo vendarle začetniki. Tokrat ne gremo po medalje. Je pa nekje vendarle treba začeti," pravi De Silva, ki se je pravilnega smučanja naučil šele na Rogli. "Mislim, da kar dobro napredujemo. Seveda tudi padamo, a se učimo, kako biti hitrejši," dodaja. Pet ur leta do smušišča Tudi izbira trenerja malce spominja na jamajško hit zgodbo. Trenira jih športnik, ki ni njihov rojak, in sicer Čeh Jiri Danicek, ki je bil ravno v času jamajškega podviga član češke reprezentance tekačev na smučeh, nato pa je deset let kot trener delal v sosednji Avstriji. "Na Šrilanki nimamo snega. Najbližje smučišče je v Indiji, a do tja z letalom potuješ pet ur. Jasno da zato velikih rezultatov ne gre pričakovati. Se bomo pa vsi potrudili po najboljših močeh," doda Muthugala. Dobra plat je, da tako kot pri veslanju tudi pri teku na smučeh potrebuješ močne roke, še opisujeta člana veslaške šrilanške reprezentance, mlada plavalca pa se v boj podajata kot kakšna starogrška junaka. Lukas je namreč ne le plavalec, temveč tudi odličen golman, plavalka Azquiya pa ob prostem času še surfa, kar ji pri snowbordu zelo pomaga. "Vsaj pri lovljenju ravnotežja," pravi plavalka. "Iskreno rečeno, prav nič ne pričakujem, ker v primerjavi z drugimi nimamo toliko treningov. Upam, da bom vsaj solidno zaključil," doda mladinec Lukas. V Sloveniji se je te dni pripravljal tudi komaj 12-letni smučar Seshaan Gardiner. Ker je še premlad, tokrat na zimskih igrah ne bo nastopal. A ker se nanje že sedaj pripravlja, si domačini vsaj od njega čez leta obetajo kakšnih vidnejših rezultatov. "Boter" Damjan Pintar Ob robu te nenavadne zgodbe pa se poraja vprašanje, kje vendar so ti ljudje sploh našli malo Slovenijo. "Generalni sekretar njihovega olimpijskega komiteja je že večkrat obiskal Slovenijo. Lani sva se tako dogovarjala, da jim pomagamo pri pripravah športnikov za olimpijske igre v Riu. Sem so tako poslali dva športnika judoista, ki sta se pripravljala pri Marjanu Fabjanu. Prvič v zgodovini so se šrilanški judoisti uvrstili naprej, prej so vedno izpadli že v predtekmovanjih. Ravno zato so mu sinoči izročili posebno plaketo," razlaga Damjan Pintar, nekoč prvi mož zreškega turizma, danes pa vsestranski svetovalec za šport in turizem. Pintar, ki je med drugim tudi častni svetovalec šrilanškega olimpijskega komiteja pa njihovega ministra za šport, sodeluje tudi s kosovskim in albanskim olimpijskim komitejem. Sam je tako botroval akciji, da je na priprave v Celje prišla albanska judoistka Majlinda Kelmendi, ki je letos v Riu pobrala eno od medalj. Pintar je svojo pomoč Šrilančanom vzel zelo zares. Ponudil jim je svoj apartma, domače trenerje, med katerimi je tudi njegov sin Jan Pintar pa trener deskanja na snegu Gorazd Poljanec ter njegova hči Iva Poljanec in Šolo smučanja na Rogli, poleg Rogle pa bodo preizkusili še proge na Pokljuki in v Planici. Najverjetneje pa bodo novopečenim športnikom v alpskih disciplinah Slovenci pomagali tudi prihodnji mesec, ko tekmovalci odhajajo na priprave v Korejo, februarja pa jih bodo spodbujali tudi na zimskih azijskih igrah.Celje

Tina Maze na Zlati lisici v dresu brez oznak pokroviteljev

Tina Maze bo 7. januarja smučala na veleslalomu za Zlato lisico v Mariboru, vendar brez napisov oziroma oznak sponzorjev. Ta dogovor sta danes v Ljubljani predstavila pravna zastopnika Smučarske zveze Slovenije Barbara Kürner Čad in Tine Maze, odvetnik Damijan Terpin.Šport

Filip Flisar drugič zapored zmagal

Filip Flisar je zmagal tudi na drugi tekmi svetovnega pokala smučarjev krosistov v Innichenu v Italiji in se je v skupnem seštevku povzpel na drugo mesto. Mariborčan je bil še bolj prepričljiv kot dan prej, saj je dobil vse štiri vožnje na izločanje. V polfinalu je po vodstvu padel na tretje mesto, vendar se je takoj pobral in ciljno črto spet prečkal kot najhitrejši. V skupnem seštevku še naprej vodi Francoz Frederic Chapuis, Flisar pa se je s četrtega mesta prebil na drugo.Šport

Rebcu pomagala tabla

Košarkarji Krke so dobili derbi 12. kroga lige Nove KBM. V Novem mestu so z 68:65 premagali Union Olimpijo. Rogaška se je Podčetrtku oddolžila za poraz na začetku sezone in sosede povozila s 83:71. V Novem mestu je pred zadnjo četrtino kazalo na zmago Ljubljančanov, po prvih 30 minutah so vodili z 41:48. Ko je na začetku četrte četrtine Gregor Hrovat zadel dva prosta meta, je prednost narasla že na deset točk (43:53), a Dolenjci, ki so igrali brez trenerja Dejana Mihevca - Šentjurčan je bil v tretji četrtini izključen zaradi dveh tehničnih napak -, so se vrnili s serijo 12:0 in prevzeli vodstvo. Držali so ga do zadnje minute. Olimpija se ni predala. Sedem sekund pred koncem tekme je Gregor Hrovat zadel trojko za izenačenje na 65:65. Krki je ostalo dovolj časa za še en napad. Odgovornost je prevzel Matic Rebec, vrgel trojko in s pomočjo table zadel za zmago. Rebec je bil s 15 točkami drugi najučinkovitejši strelec gostiteljev, Ron Curry je dosegel 20 točk. Za Olimpijo je Brandon Jefferson dosegel 19 točk, Hrovat pa 18. Krka je tako dobila še drugi dvoboj z Olimpijo v slovenski ligi, na premierni tekmi sezone je bila v Stožicah boljša z 91:80. V ligi Aba so uspešnejši Ljubljančani, a Novomeščani bodo že v torek, ko se bosta edina slovenska predstavnika v regionalni ligi udarila v dvorani Leona Štuklja, imeli priložnost za novo zmago. Drugi pari 12. kroga I. SKL: Portorož - Zlatorog (sinoči), danes ob 19.30 Primorska - LTH Castings; jutri ob 18.45: Hopsi Polzela - Šenčur; 4. februarja: Tajfun - Helios Suns; vrstni red: Zatorog, Olimpija in Rogaška 20 točk, Krka 19, Hopsi in Primorska 18, Helios 17, Šenčur 15, Tajfun 14, Portorož in Podčetrtek 12, LTH 10. (mark)Šport

Dolgotrajen boj po osemdeset minutah Mariborčanom

Že dolgo v mariborski taborski dvorani nismo spremljali tako dolgega rokometnega dvoboja, če sploh kdaj. Druga tekma v manj kot tednu dni med rokometaši Maribora in Škofje Loke je trajala osemdeset minut, dvajset več kot običajno. Potem ko se je srečanje v rednem delu četrtfinalnega pokalnega obračuna končalo brez zmagovalca, so sledili podaljški.Zmagovalca smo na edini tekmi pač morali dobiti. Da so Mariborčani strli odpor Ločanov, so potrebovali kar štirih podaljške po pet minut. "Sam sem igral že tudi daljšo tekmo, celo do sedemmetrovk smo takrat prišli, in na koncu smo se veselili mi. V Maribor smo prišli po presenečenje in le malo nam je zmanjkalo, da načrta nismo uresničili v celoti. Sezona je še dolga in računam, da se bomo z branikovci znova pomerili v končnici državnega prvenstva," je po tekmi razmišljal Grega Jamnik. Rokometaš, ki se je v tej sezoni iz Maribora vrnil v Škofjo Loko, kjer je eden najboljših posameznikov.Srečanje sta ekipi odigrali v nespremenjenih postavah, še sodnika sta bila ista kot preteklo soboto, ko sta se moštvi prav tako na Taboru borili v državnem prvenstvu - brata Pirc. In tudi včeraj so prvi zadetek na tekmi dosegli gostje.V nadaljevanju je sledil izenačen boj. Mariborski strateg Sebastjan Sovič je obrambo gostov znova poskušal presekati z dvema krožnima napadalcema. Pri tem je bil uspešen predvsem Zvonimir Kapular, ne glede na to, da je imel na šestmetrski črti ob novi postavitvi še manj prostora. "Spet smo sestavili načrt, ki smo ga igralci skoraj dosledno uresničevali. To nam je po dolgem boju prineslo uspeh. Pokalne tekme so zmeraj posebne, vse je treba staviti na eno kocko. Mi smo si zelo želeli končnice pokalnega prvenstva, morda na trenutke celo preveč. Zato so se nam v igro prikradle krizne minute. A ekipa je vzdržala in sedaj gremo na zaslužene praznične počitnice. januarja sledijo trdi treningi, še bolj se bomo spoznati z novim trenerjem in novincema v ekipi. Februarja bo na igrišču še močnejši Maribor," je dogajanje na terenu in ob njem opisal Andraž Kete, organizator igre Mariborčanov.Prve resnejše težave so branikovci imeli okoli štiridesete minute, ko so gostje iz protinapadov pobegnili na tri zadetke (20:23) prednosti. Takrat je bila ekipa pod pritiskom, na katerega so odgovorili dokaj zmedeno, s solističnimi vložki in napakami. A tudi Ločani niso blesteli in zadnjih deset minut rednega dela tekme je minilo v izenačenem boju in ob številnih napakah. Mariborčani so bili že v rednem delu nekoliko bližje zmagi, saj so imeli zadnji napad, a so Ločani blokirali strel Gašperja Hrastnika. V četrtem podaljšku pa je ta igralec z lepim zadetkom z razdalje vendarle zapečatil usodo gostov. Srečni, a utrujeni Mariborčani so takoj po tekmi popadali po tleh.Prvi finalisti so v torek postali rokometaši Ribnice, ki so v gosteh premagali Veliko Nedeljo z 38:29 (18:11). Sinoči je Pomurje gostilo Celjane, zadnja tekma med Herz Šmartnim in Gorenjem Velenjem bo danes.Šport

Bankirke spet boljše od Francozinj

Potem ko so si odbojkarice Nove KBM Branika v prvi tekmi 32-ine finala za pokal Cev pred tednom dni v Parizu z zmago 3:0 priigrale pomembno prednost, so sinoči v povratni tekmi le postavile piko na i. Tekmice so premagale s 3:1 (20:25, 25:22, 25:15, 25:14) in se veselile napredovanja.Mariborčanke so tekmo začele silovito, odločene, da še drugič zmagajo. Po dveh točkah Ize Mlakar in napaki ekipe na drugi strani mreže je bilo 3:0 zanje. Toda nadaljevanje za mariborsko vrsto ni bilo več tako uspešno. Po neugodnih začetnih udarcih Alessie Fiesoli in slabem sprejemu mariborskih odbojkaric so pri rezultatu 6:6 Parižanke osvojile kar šest točk zapored za vodstvo 12:6. Po začetnih udarcih Nike Blagne je sledil preobrat, tokrat z vodstvom Štajerk 14:13, ki pa je trajal le kratek čas. Kajti tekmice, pri katerih se je igra vrtela okoli Alexandre Dascalu, so spet zaigrale zbrano in zanesljivo in si priigrale dve točki prednosti. Občasni prebliski Mlakarjeve in Anite Sobočan v napadu niso bili dovolj, da bi izničili prednost gostij, ki so po napakah mariborskih igralk v končnici niza vodstvo povišale na pet točk.Mlakarjeva in Dascalu sta bili tudi v drugem nizu osrednji igralki v svojih ekipah. Več za igro razpoloženih soigralk je imela francoska odbojkarica, tako da so gostje imele pobudo na igrišču in si po prvem tehničnem odmoru priigrale tri točke prednosti in nato štiri (19:15). Po odličnih začetnih udarcih Sare Najdič, ki so povzročili težave igralkam na drugi strani mreže, in točkah Saše Planinšec in Nike Blagne, se je zgodil zasuk. S petimi zaporednimi točkami so bankirke povedle 20:19. V izenačeni končnici je Mlakarjeva dosegla odločilni točki za izenačenje v nizih.Parižanke so, morda nejevoljne zaradi poraza v drugem nizu, tretjega začele kot na krilih in povedle 4:0. Toda Mariborčanke so hitro vzpostavile ravnotežje na igrišču in do prvega tehničnega odmora prednost gostij prepolovile, nato pa po neugodnih začetnih udarcih Blagnetove izrabile nekaj minut slabše igre gostujoče ekipe in povedle 13:10. V nadaljevanju se je razigrala Marina Kavčič, dosegla točko v napadu in z dvema odličnima začetnima udarcema in nato še z asom poskrbela za vodstvo 17:11. Pred končnico je za mirnejše nadaljevanje tekme nekaj točk dosegla še Planinščeva, mariborska vrsta je povedla v nizih 2:1 in si zagotovila napredovanje v 16-ino finala tega tekmovanja.Slovenske podprvakinje so v četrtem nizu dokazale, da so boljša ekipa od francoske. Z umirjeno igro v polju in učinkovito v napadu so lomile odpor gostij. Ob prvem tehničnem odmoru je bilo 8:5 zanje, ob drugem že 16:9. Mlakarjeva, Blagnetova in Planinščeva so tekmovale, katera bo dosegla več točk v nizu, ki so ga Mariborčanke dobile kar 25:14."Po prvi tekmi sem opozarjal naše odbojkarice, da bomo v povratni morali zaigrati enako dobro ali še boljše. Parižanke so v prvem nizu pokazala kakovostno igro, v nadaljevanju pa je igra naših odbojkaric postala bolj zanesljiva, zrela in odločna. Zmagali smo zasluženo," je povedal trener Bruno Najdič. "V prvem nizu je šepal sprejem in tudi napak je bilo preveč. V nadaljevanju je bila naša igra veliko boljša in vesela sem, da smo napredovali," je dejala Anita Sobočan.V šestnajstini finala tega tekmovanja bo slovenski obračun. Tam se bodo namreč Mariborčanke pomerile z ekipo Volleyball Ljubljana.Šport

Odpihnjeni veleslalom na Semmeringu?

Usoda torkove veleslalomske tekme deklet, ki so jo bili v francoskem Courchevelu sicer začeli, a so jo zaradi močnega vetra po devetnajstih tekmovalkah odpovedali, uradno še ni znana. Mednarodna smučarska zveza (Fis) nove lokacije še ni določila, bo pa to sporočila, takoj ko bo mogoče, je zapisala na svoji spletni strani. Glede na to, da sta v Mariboru 7. in 8. januarja tekmi v veleslalomu in slalomu, bi lahko odpihnjeni veleslalom spravili pod streho v sklopu Zlate lisice, a za zdaj nič ne kaže, da bi tekmo selili na Pohorje. Če namreč držijo neuradne informacije, ki so jih dobili mariborski organizatorji.Generalni sekretar Zlate Srečko Vilar je o možnosti izvedbe odpadle tekme v Mariboru včeraj dejal: "Odkrito povedano, z nami formalno niso kontaktirali, v nekaj telefonskih pogovorih pa smo neuradno izvedeli, da so tekmo ponudili Semmeringu, ki pa do tega trenutka (sredinega zgodnjega popoldneva, o. p.) tekme ni potrdil. Če bi dobili to ponudbo, bi jo sprejeli in se potrudili. Pri organizaciji bi morali v tem primeru nekatere stvari prestaviti za en dan in zagotoviti prenočišča. Običajno se tekme premaknejo naprej, torej bi moral biti dodatni veleslalom v našem primeru v petek in ne v ponedeljek." Fis odločitev, ali da se tekma ne ponovi ali o selitvi in novi lokaciji po navadi sprejme v nekaj dneh po odpovedi tekme, ki je bila v koledarju. Proga za Zlato lisico še ni stoodstotno zasnežena. Vilar je rekel, da potrebujejo še vsaj dva ali tri dni mrzlega vremena, a ga to ne skrbi, saj naj bi se stabilno vreme po dolgoročnih napovedih nadaljevalo. Na Semmeringu bodo dekleta v sredo, 28. decembra, tekmovala v veleslalomu, v četrtek v slalomu, morda pa bo tam še en veleslalom. (miš)Šport

(POP)Kultura

Direktorji zadovoljni s predsedniki

Najspektakularnejša božična drevesa

Gledališča nikoli preveč

Zvestoba slovenščini

Časopis Večer

pred 2 urami
(0)
pred 2 urami
(0)
pred 3 urami
(0)
pred 3 urami
(0)
pred 3 urami
(0)
pred 3 urami
(0)
pred 4 urami
(0)
pred 4 urami
(0)
pred 5 urami
(0)
pred 5 urami
(0)
pred 5 urami
(0)
pred 5 urami
(0)