Je mogoče preiti iz totalitarne demokracije v liberalno?
Spletni Časnik

Ponedeljek, 16. april 2018 ob 21:24

Odpri galerijo

Volitve, ki so pred nami, so priložnost, da si svobodo tudi vzamemo in si postavimo oblast, ki bo odgovorna nam, ne sama sebi, delala za nas in skupno dobro, ne pa zase in svoje – največkrat protinarodne – sebične interese. Ko je angleški pesnik Oliver Goldsmith v 18. stoletju pesnil svojega Potnika ali Pogled na […]

The post Je mogoče preiti iz totalitarne demokracije v liberalno? appeared first on Časnik.

Volitve so priložnost, da si postavimo oblast, odgovorno nam, ne sama sebi

Drago K. Ocvirk: Mojzes je popeljal ljudstvo iz egiptovskega suženjstva v nekaj dneh, porabil pa je štirideset let, da je iz njihovih glav in src odpeljal Egipt. Žal, naše oblasti za razliko od Mojzesa nočejo, da bi bilo ljudstvo svobodno in suvereno in bi bila politika samo služenje in delo za skupno dobro. Vendar upanje ostaja!

Zadnje objave

Mon, 25. Mar 2019 at 06:32

0 ogledov

Pred evropskimi volitvami: Trije epicentri prihodnjega svetovnega dogajanja in EU
Prihodnje evropske volitve bodo dale prve zametke ali pa kar celovite odgovore tudi na te nove izzive. In prav zato so tako pomembne. Vsak od nas je povabljen, da stori kar največ, kar je v njegovi moči! The post Pred evropskimi volitvami: Trije epicentri prihodnjega svetovnega dogajanja in EU appeared first on Časnik.

Sun, 24. Mar 2019 at 21:27

28 ogledov

Klic po evtanaziji se pojavlja samo tam, kjer ni ljubezni
Predlog, da bi evtanazijo celo zakonsko dovolili brez potrebnega števila hospicev, je brezobziren pritisk, da bi se vsa teža poslavljanja prenesla na pleča umirajočih ljudi, njihovih svojcev in preobremenjenega  zdravstvenega osebja. The post Klic po evtanaziji se pojavlja samo tam, kjer ni ljubezni appeared first on Časnik.

Sun, 24. Mar 2019 at 06:38

31 ogledov

Leda Dobrinja: Slovenci smo staroselci  na prostoru od Jadrana prek Donave do Baltika
Po desetletju zanosnega ustvarjanja je Dobrinja potegnila nekaj dramatičnih potez. Center Vita je začasno prenehal z dejavnostjo. Hišo od Ćiuda je najprej dala v najem in jo nato prodala, sama pa se je umaknila v tujino za kakih deset let. Tako je tretja istrska pebuja ugasnila. The post Leda Dobrinja: Slovenci smo staroselci  na prostoru od Jadrana prek Donave do Baltika appeared first on Časnik.

Sun, 24. Mar 2019 at 06:16

32 ogledov

Pomembno je imenovati se Viktor
Priznam, zelo mogoče je, da nas bo vse, ki smo se kdaj za nekaj časa, kot zame pričujejo starejša besedila na tem portalu, ali pa celo vseskozi navduševali nad madžarskim premierjem, nekoč, morda kmalu, zelo sram. Da bo razgradnja njegove vseobsegajoče oblasti na Madžarskem mučna in dolgotrajna. In da bo pri tem naplavilo marsikaj, zaradi […] The post Pomembno je imenovati se Viktor appeared first on Časnik.

Sun, 24. Mar 2019 at 06:16

31 ogledov

Aleš Maver: Pomembno je imenovati se Viktor
Evropska ljudska stranka, namesto da bi zgolj razkrinkala izjemno preprosti cilj za lepo zvenečim pojmom "neliberalna demokracija", je dovolila, da se je spopad v bistvu zreduciral na soočenje Orbana in Junckerja. The post Aleš Maver: Pomembno je imenovati se Viktor appeared first on Časnik.

Sat, 23. Mar 2019 at 06:46

30 ogledov

Andrej Tomelj: Sestop Združenega kraljestva iz EU
Predsednik vlade Predsednik vlade Marjan Šarec je naredil veliko in nepopravljivo napako, ker je zavrnil vabilo za nastop v Evropskem parlamentu. Zapravil je enkratno priložnost, da bi britanskim politikom in premierki Mayevi namignil, naj politične zagate rešujejo na slovenski način. The post Andrej Tomelj: Sestop Združenega kraljestva iz EU appeared first on Časnik.
Teme
aktualno v družbi mnenja z mero civilna družba drago k. ocvirk liberalna demokracija odhod zadnjega

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-02-27 05:10:49


Pri zmanjševanju brezposelnosti pa se je potrebno distancirati od zablode o kapitalistih. V Sloveniji največje ekonomsle avtoritete, kakršne so recimo dvakratni doktor in akademik Rudi Rizmal ali genilanla doktorica Saleclova in seveda za njimi cela falanga somišljenikov, ne razumejo osnovne logike kapitalizma in se s tem smešijo. Delovna mesta lahko ustvarjj samo kapitalisti. Brez materialne osnove ni delovnega mesta. No, najcenejše je delovno mesto birokrata, ki mu daš v roke svinčnik, kos papirja , pisalno mizo in stol. Vemo pa kaj lahko birokrat ustvari. Vsa ostala delovna mesta pa je potrebno najprej načrtovati tako, da vemo kaj naj delavec na njem počne. Proizvajati mora tisto, kar trg potrebuje. Uf, uf, ta trg in trgovci s trgovno, po Marxu legalizirano plačko. Potem seveda naslednja mantra iz marsizma. Kapitalist delavca izkorišča. Ja res, ampak mu nudi delovno mesto. Pa še ni konec marksizma. Kapitalist ustvarja profit. Ja , pa ja. Če ga ne, dela izgubo in če dela izgubo, mora štacuno zapreti. Levičarski ideologi, kakršen je vrli akademik, kapitalizma ne priznavajo, zato v njegovi idelani državi ni dobička, ni izkoriščanja, gospodarstvo propade in končno zapade država v bankrot. Da agonija lahko traja nekoliko dalje, si takšna idelana država stkana na iluziji akademika, sposoja denar. Kje? Ja, pri kapitalistih. Ko ti niso več voljni posojati denarja, pride do kolapsa, do bankrota. Smo ga doživeli? Smo! Samo se kaj naučli? Enj ja, drugi ne. Med druge spadata akademik in gospa Saleclova.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš Čerin

NAJBOLJ OBISKANO

Je mogoče preiti iz totalitarne demokracije v liberalno?