Sem mrtva ali živa riba?
Spletni Časnik
1. volilna enota

Sreda, 1. april 2015 ob 15:26

Odpri galerijo

Ko me ljudje prepričujejo, da se v zvezi z nastalimi problemi ne da nič narediti, da je vse zaman, da so vsi resursi izčrpani, da je najbolje pustiti, da gredo stvari po svoje …, se s takim razmišljanjem ne morem strinjati in pomislim: »Dokler sem živ, lahko še kaj naredim. Samo živa riba lahko plava proti toku, mrtvo pa tok odnaša.«

Med nami je, žal, preveč »mrtvih rib«, ki jih družbeni tok odnaša. In to me vznemirja. Kdo so te mrtve ribe? To so apatični, brezvoljni in pasivni ljudje, ki čakajo, da se bodo razmere v državi same od sebe spremenile, da bodo ljudje, ki imajo v rokah »škarje in platno«, kar naenkrat »spregledali« in postali dobri, da ne bo več korupcije, laži, sprenevedanj in zavajanj …

Žal pa tako ne gre! Samo od sebe se nič ne spremeni! Zato kličem: »Odprite oči, dobri ljudje! Čas za spanje in sanje je minil! Napočil je čas za zdravo pamet in trezno glavo, čas, da »zravnamo onemogle roke in klecava kolena«, čas da si končno natočimo čistega vina. Da, imate prav, čas je za akcijo!« Katero akcijo? Kje je kakšna akcija?

Z akcijo vedno najprej začnemo pri sebi. Najprej »pometamo pred lastnim pragom«, potem gremo pa naprej.

Tudi tokrat želim spregovoriti o družini, saj me skrbi stanje v naših družinah. Namenoma pa danes ne mislim govoriti o spremembah družinskega zakonika in iskati nove argumente proti, saj mi je jasno, da zagovorniki sprememb logičnih in zdravih argumentov niso sposobni razumeti, še manj sprejeti.

Rad pa bi spregovoril o trdosrčnosti, ki je marsikdaj vzrok za smrt družine. Ko spremljam statistične podatke o razvezah (Ta plitek in plehek »uradni izraz«, ki brezskrbno prikriva dejanske bolečine, ki se pojavijo ob smrti družine, me zelo moti; kot bi hoteli reči, da je ločitev podobna nebolečemu »razvezovanju« vezalk na obuvalu.), o nasilju v družinah, o tem, kako se danes skoraj 60% otrok rodi v enostarševskih družinah oziroma v okolju, kjer ni enega od staršev, me, prav gotovo zaradi moje osebne zgodbe otroka brez očeta, še vedno boli.

Poznam veliko zakonov, kjer mož misli, da stvari doma dobro tečejo, da ima družina normalen standard, da nikomur nič ne manjka, saj si vsak član družne lahko privošči, kar si želi, da imajo pozimi denar za smučanje, poleti pa za morje … Ko pa vprašate ženo, kako je zadovoljna, marsikdaj slišite popolnoma drugačno zgodb. Pove, da je komunikacija med njima – če je sploh kdaj bila – že zdavnaj zamrla, da se pogovarjata le še o obveznostih, kdo bo katerega otroka kam prepeljal, da se mož ukvarja s svojimi hobiji, ali ko pride iz službe, obsedi pred televizijo, ona pa se sama ukvarja z otroki …, pove še, da že dolgo nista sama kam šla ali si kaj privoščila … Žena o svojih občutkih možu ne upa odprto pripovedovati, saj je to že večkrat brezuspešno poskušala, pa je ni poslušal, še manj razumel in je zakopala upanje, da bo še kdaj razumljena in slišana, da bo njen mož opazil njeno bolečino in osamljenost … Ve, da je najbolje, če daje videz, kot da je vse v redu.

In na žalost mnoge naše družine zares tako funkcionirajo. Dajejo videz, kot da je vse v redu. Hiše in njihova okolica je lepo urejena, pred garažo je dober avto, če pridemo na obisk »vse štima« …, kaj pa se dogaja v odnosu med možem in ženo, nam ostane prikrito. In ko slišimo, da sta šla dva soseda ali znanca narazen, se čudimo, kako je to mogoče, saj sta vendar bila krasen par …

In kdo je zdaj tu trdosrčen? Lahko bi rekli oba, saj ima vsaka »’špaga’ dva konca«, vendar tokrat želim večjo odgovornost namenoma »obesiti« na moškega. Pri tem se ne želim niti najmanj »prilizovati« ženskam oziroma ženam, niti nimam namena zmanjševati njihov delež odgovornosti, pač pa želim opozoriti na nedoraslost, pomehkuženost in razvajenost sodobnega moškega, ki misli, da ima pravico do počitka in prostega časa, medtem ko se žena preganja za otroki, pravico do tekme po TV, pravico do piva s prijatelji, pravico do kritiziranja ženinega dela … Od kod mu vse te »pravice«, se vprašam. Kdo mu jih je dal? Je potem čudno, če želijo žene iz takega odnosa pobegniti, če se čutijo zapostavljene in izkoriščane …?

Zato vas prosim, gospodje, vzemimo si k srcu in ozavestimo današnji trenutek, ki od nas zahteva pokončnost in zrelost. Dober odnos v zakonu (in v zunajzakonski skupnosti) ni za nedorasle in pomehkužene dedce. Dober in zdrav odnos v zakonu je trdo delo, ki od nas večkrat zahteva pripravljenost na odpoved in žrtev, pripravljenost, da stopimo ven iz cone lastnega udobja, zavihamo rokave, premagamo samega sebe, svoje predstave, interpretacije in predsodke, ki jih v naš razum vsak dan spretno vnaša javno mnenje.

Nekdo je rekel: »To, kar danes smo, je posledica naših preteklih odločitev in to, kar bomo jutri, bo posledica naših današnjih odločitev.« Kako resnično. Zato vas vabim, dragi gospodje, da se danes odločite in naredite kaj konkretnega za vajin odnos. Naj bo vaša žena (partnerka) presenečena in naj se sprašuje, kaj se vam je pripetilo …

Morda vam bo všeč predlog: svojo ženo (partnerko) lahko presenetite in ji podarite Darilni bon za vikend seminar z naslovom Nepozabni trenutki za naju. Prvi seminar bo že naslednji vikend (10.-12. april 2015) v Njivicah na otoku Krku, hotel Beli Kamik. Prijave in informacije na povezavi.

Vikend seminar Nepozabni trenutki za naju je predvsem čas, ki ga zakonca podarita drug drugemu; čas, ko nikomur ne govorita o sebi, o njunih občutkih oz. odnosih (ni »pogovornih skupin«); čas, ko več premišljujeta o sebi in se več pogovarjata o njunem odnosu; čas, ko se ozirata na prehojeno pot in naredita kakšen dober načrt za jutri … (skratka je čas polnjenja baterij, čas za inventuro, infuzijo, remont …).

Verjemite, žene so takoj za tako stvar. Kaj pa možje? Za može pa je to »hud zalogaj« – od njih terja zrelost in pogum – pravo moškost, ne pa pomehkuženost.

Če se boste v teh dneh prijavili, se boste pridružili skupini več kot 80 parov, ki so že zbrali korajžo in so se že prijavljeni. Torej vljudno vabljeni in korajža velja!

Vsem obiskovalcem portala časnik.si želim vesele velikonočne praznike.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Sorodni Prispevki:

  • Služiti dvema gospodarjema Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa bo…(Lk 16, 13) …ali pa bo naredil uspešno kariero. Politično...
  • Afera Dimic: liberalno domačijstvo in etika pravno mogočega V zgodbi o Simoni Dimic in njeni hiši je veliko elementov, o katerih bi se lahko razpisali. Najprej npr. o “domačijskem” dostavljanju papirjev med zakoncema...
  • 16.000 čudakov na ljubljanskih ulicah V nedeljo zjutraj je bila zasnežena Ljubljana polna ogrevajočih se tekačev, ki so čakali na start. V čem je "fora", da človek zjutraj vstane, se...
  • Pomembnost sedanjega trenutka Pretekli vikend sem se skupaj s kolegi študenti logoterapije iz Slovenije in Hrvaške udeležil študijske ekskurzije na „Franklov Dunaj“. Obiskali smo hišo na Mariannengasse 1,...

Sem mrtva ali živa riba? - Časnik

Najprej »pometamo pred lastnim pragom«, potem gremo pa naprej. Tudi tokrat želim spregovoriti o družini, saj me skrbi stanje v naših družinah. Namenoma danes ne mislim govoriti o spremembah družinskega zakonika in iskati nove argumente proti, saj mi je jasno, da zagovorniki sprememb logičnih in zdravih argumentov niso sposobni razumeti, še manj sprejeti.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 16. Sep 2019 at 06:00

0 ogledov

Primož Roglič kot se ga spominja njegov prvi trener Zvone Pograjc
Spomnim se Primoževega padca na treningu tik pred dirko na Zasavsko Sveto goro, kako je prišel na start ves ”poravsan”. Nič kaj veliko se ni oziral na to. Malo si je na hitro oskrbel rane in zmagal. Očitno je v njegovi naravi nekaj knapovskega. The post Primož Roglič kot se ga spominja njegov prvi trener Zvone Pograjc appeared first on Časnik.

Mon, 16. Sep 2019 at 00:05

26 ogledov

David Cameron in “sloveniziranje” evropske politike
David Cameron je pač značilen predstavnik prevladujoče smeri (zahodno)evropske politike našega časa, morda celo "junak našega časa", a pod narekovaji. Drugače kot generacija njegovih predhodnikov je skupaj s kolegi iz večine zahodnoevropskih držav podlegel trendu, ki bi mu hudomušno lahko rekli "sloveniziranje". The post David Cameron in “sloveniziranje” evropske politike appeared first on Časnik.

Sun, 15. Sep 2019 at 20:46

29 ogledov

»Nadstropna« jurčka
Gobarska sezona na višavah nad Tržičem je to nedeljo postregla z zanimivo igro narave. Lucija Vrabič Dežman je našla »nastropna« jurčka – na večjem je zrasel manjši. The post »Nadstropna« jurčka appeared first on Časnik.

Sun, 15. Sep 2019 at 06:27

34 ogledov

Janez Juhant: Kritična dialoškost – človeška pripadnost
Identiteta se vzpostavlja v zahtevnem dialoškem procesu, ki je toliko bolj človeško bogat, kolikor večje so razlike med nami in kolikor bolj smo jih pripravljeni v dialogu izmenjavati. The post Janez Juhant: Kritična dialoškost – človeška pripadnost appeared first on Časnik.

Sun, 15. Sep 2019 at 06:04

32 ogledov

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo. Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne PP. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe. V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna. Nadaljuj branje s klikom na povezavo ...

Sat, 14. Sep 2019 at 00:05

48 ogledov

Marjan Šarec ministriral Jankoviću v Moskvi
Pred vzleti rednih letal z različnih letališč in nato še falcona z Brnika, ki so imela isti cilj v Moskvi, nas je vrh politike zavajal, da ljubljanski župan Zoran Janković ne bo vključen v vladno delegacijo. Izkazalo se je vse kaj drugega, povsem nasprotnega in mnogo hujšega. Predsednik vlade Šarec je bil član Jankovičeve delegacije in ne Janković Šarčeve! Predsedniku vlade je bilo namreč omogočeno, da je ministriral pri Jankovićevi »missi solemnis« in tam imel foto termin. Samo ministriral je, berilo so brali drugi. Naša četica koraka … Škrabcu bomo pomagali hišico zgraditi …O »uspešnem« obisku slovenskih politikov in gospodarstvenikov v Moskvi so marsikakšno bridko resnico zapisali bolj poučeni od mene. Vseeno naj ne bo odveč, če še dodatno osvetlimo to dogajanje. V Moskvo so na zagovor poklicali slovenskega gubernatorja, od katerega pričakujejo, da bo priden in bo opustil mešanje štrene v zvezi z Agrokorjem in Marcatorjem ter s tem pustil povsem proste roke ruskim bankam. Vse drugo so bili le okraski in metanje peska v oči javnosti. Gubernatorja ruske gubernije Slovenije je spremljal njegov harem z Gregorčičeve, trije ministri in močna gospodarska delegacija, od katere si tudi tokrat težko obetamo omembe vreden izplen. Pri vseh romanjih v Moskvo doslej se v ospredju pojavlja nepogrešljivi poznavalec ruskega trga in kulture Janez Škrabec. Vsakokratna vladna delegacija na avdienci v Moskvi ravna v smislu otroške pesmice »Naša četica koraka … Škrabcu bomo pomagali hišico zgraditi …«. Podatek o medsebojni trgovinski menjavi med Rusko federacijo in Slovenijo je ena sama manipulacija. Provladni mediji oznanjajo, da je menjava kar 1,16 milijarde evrov, ob tem pa ne povedo, da je z Nemčijo ta desetkrat večja. Rusijo z rezultati trgovinske menjave s Slovenijo prehitevata celo Madžarska (2 milijardi €) in Poljska (1,8 milijarde €), o čemer nihče, izjema je statistični urad, nikoli ne poroča, kaj šele da bi si v Ljubljani prizadevali za obiske na vladni ravni v omenjenih državah.

Zadnji komentarji

APMMB2

2019-07-14 06:20:03


Janez Janša je še edini osamosvojitelj, ki je aktiven politik. Je še vedno trn v peti prisklednikom, ki kradejo slovensko osamosvojitev in slovensko državo. Bolj, ko se oddaljujejo od slavni dni osamosvojitve, bolj drzni so tatovi in danes so že skorajda v popolnosti okradli osamosvojitev. Danes že skorajda v celot velja, da so Slovenijo osamosvojili partizani, da so komunisti Slovenijo iz globikega fevdalizma izvlekli v rajsk socializem, ki je omogočal delavcem raj na zemlji. Na kratko so ta raj prekinili kruti in pohlepni kapitalisti in da ne bo pomote fašisti, ki jih vodi Janez Janša in je kriv, da Slovenija ni druga Švica. Če ne bi bilo Janše bi v Sloveniji vladala sloga, tako pa je on zdrahar, ki potvarja zgodovino. Marsikdo verjame, da so bili povojni boljševiki resnično šlampasti, ko niso do popolnsti zatrli belogardiste in katoliško cerkev, ki danes dela zdrahe in razdvaja narod. Prav Janša je potomec teh in resno se je potrebno vprašati, kako je mogoče, da so lahko ti ustvarlili potomstvo in dopustili takšnemu strašilu, kot je Janša da stopi v politiko in o groza pregrozna celo za krajši čas zvalada. Če sta dve katoliški osnovni šoli zelo veliki problem za Slovenijo, je Janez Janša največji problem. Dokler bo on v politiki, Slovenija ne bo zadihala s polnimi pljuči. Če ne bi bilo Janeza Janše, bi že davno povrnili socializem in samoupravljanje in ne bi bilo nobene dileme, ali javno zdravstvo, ali ne? Ne bi bilo dileme, ali javno šolstvo , ali ne? Ne bi razprodajali državnih bank! Ne bi razprodajali podjetij! Ne bi bilo revežev, ne revnih upokojencev. Ne bi bilo lačnih otrok. Tako pa same nevšečnosti . Nič svobode in nenehni strah pred fašizmom. Zakaj smo se sploh osamosvojili? Bratstva in enotnosti ni več. Pristali smo v morilskem NATO paktu in sedaj morajo naši strumni vojaki po svetu podpirati ameriški imperializem. Vse to nam je skuhal Janez Janša, namesto, da bi dopustil, da nam vlada Milan Kučan, ki nikoli ni bil za samostojno Slovenijo. V imenu nacionalnega interesa je ohranjal banke in gospodarstvo v slovenskih rokah, kjer so njegovi tovariši smelo upravljali z bankami, podjetji, gradbeništvom in omogočili javno šolstvo, javno zdravstvo in dajali upanje upokojencem da bodo imeli, ko ponovno zasedejo tovariši oblast 1000 € pokijnine. Hvalabogu je pogumni Marjan Šarec zbral vse pozitivne sile v Sloveniji, ustvaril trdno koalicijo, ki že kaže sadove. Ohranil bo javno zdravstvo, Tudi šolstvu se ni treba bati privatizacije. Povrnil bo banke narodu in pripeljal investitoreje, ki bodo reševali slovenska pogorišča. Tako se nam obeta razcvet Gorenja, ki ga bodo obnovili Kitajci in pregnali janšiste iz Velenja, da ne bodo nikoli več zgradili še kakšen TEŠ6. Ne, Titovo Velenje se ne da, če ravno se je ob njega naselil Janez Janša in z ukradenim denarjem za gotovino kupil hišo, kar še danes ne zna pojasniti tvarišu Mehu.
Gost

2019-07-13 01:19:32


dne 13. maja 1941 so trije tigrovci (Zelen, Kravanja in Majnik) v Češarkovi (Lovšinovi) koči na Mali gori pričakovali gospoda Antona Šmalca (1904–1972), uslužbenca ribniške hranilnice, da jim pomaga zamenjati 30 milijonov jug. dinarjev za italijanske lire; Ferdinand Kravanja ni naredil samomora, kakor se je do sedaj omenjalo, saj je celo (lažje) ranjen uspel zbežati iz koče in se z denarjem skriti v grmovju; Danilo Zelen, verjetno ranjen, je po odločnem odporu izvršil častni samomor (šele po predaji Majnika), da ne bi živ padel v italijanske roke; poleg Jožeta Zalarja (in kakšnega raubšica), je tako le še Anton Šmalc v Ribnici vedel za trenutno skrivališče treh tigrovcev; po izjavi Antona Majnika, tigrovca in partizana, ki jo je leta 1971 zapisal Jože Zalar, ribniški orožniki in karabinjerji niso iskali Danila Zelena, temveč samo Majnika! Doslej v nobenem zapisu okrog spopada tigrovcev na Mali gori ni bilo omenjeno, da je šlo, poleg oboroženega (strelskega) spopada, tudi za finančno transakcijo oz. zamenjavo velike vsote jug. dinarjev (30 milijonov dinarjev) v italijanske lire. Organizacija TIGR je gotovo imela, poleg arhive, tudi znatna finančna sredstva, vendar o tem ne vemo skoraj ničesar. Trditev, da se je prva oborožena akcija zgodila 13. maja 1941, ni resnična. Resnično je samo to, da je Danilo Zelen s samomorom končal svoje življenje, saj je do spopada na Mali gori prišlo, ker so Italijani iskali ORJUNA-ša Majnika, zraven pa sta se zaradi denarja znašla še Zelen in Kravanja... To povsem spremeni konotacijo dogodka samega in se nastavlja vprašanje, če se nemara TIGR poleg borbe proti fašizmu ni zavzemal tudi za kraljevino Jugoslavijo. Težko je seveda sedaj govoriti o tem, a če zgornje drži potem spopad na Mali gori ni spopad TIGRovcev proti fašizmu, ampak spopad karabinerjev z ORJUNA-šem in še dvemi TIGRovci,ki sta denar želela zamenjati...
APMMB2

2019-06-16 05:13:56


95% vseh vodilnih položajev v Sloveniji zasedajo tako imenovani levičarji. Politični pojem Levičar je v Sloveniji izkrivljen. Dejansko naj bi pomenil socialista, tistega, ki se bori za pravice delavcev, za malega človeka. V Sloveniji je pojem levičar izkrivljen in določa človeka, državljana, ki se zavzema za ohranitev režima, ki je bil uspostavljen z zmago revolucije davnega leta 1945 in ki je na oblast pripeljal boljševike, ki so uvedli trdno diktaturo in državjane razdelili v državljane 1. reda in državljane 2. reda. Državčkani 1. reda imajo vse privilegije, tako pri zaposlitvi, zasedanju vodilnih položajev, oproščeni so kaznjivih dejanj, organi pregona se jih ne dotaknejo. Otroci levičarjev imajo privilegije v šolah. Praviloma doegajo visoko izobrazbo in potem seveda ustrezne položaje. Če kateri iztiri, pa se najdejo opravičila, ki tašnega kljub temu izstrelijo v orbito na kak vodilni položaj. Seveda pa je eden bistvenih pogojev za pravega levičarja popolna predaost veri, ki se ji reče NOB. To je najsvetejše, v kar mora vsak levičar brezpogojno verovati. NOB je osvobodil Slovenijo in Slovece, jim dal socialno pravičnost in ustvaril raj na zemlji. Ta raj je ogrožen in zato ga je potrebno braniti z vsemi sredstvi. Vedno je ogrožen, zato ga je potrebno nenehno braniti in obraniti ga je mogoče z enakimi sredstvi, kot so partizani in revolucionarji obranili revolucijo. Lahko rečemo, da revolucija še vedno traja. Biti med revolucionarji je čast, ta pa prinaša visoke položaje in še višje prvilegije. Ni bistveno kaj znaš, bistveno je da si naš. Kaj to pomeni, lahko vidimo pri Šarcu. Ker je naš, je zlezel na mesto predsedika vlade. Ne glde na to, kaj zna in kaj zmore, je naš. In ker je naš, je presednik vlade. Kot tak mora braniti NOB in braniti vse tsite, ki jim NOB omogoča biti priviligirani razred. NOB ga je postavil zato, da bo branil NOB, da se bo NOB nadaljeval, da bo zapolnjeval vse pore družbe in da bodo njegovi privrženci imeli vse privilegije. Poskrbeti mora le, da bodo za njegovega mandata položaje zasedali člani in častilci NOB. In to se dogaja. V sicer kratkem mandatu Šarec in njgeova druščina ni naredila nobene napake. Vse položaje zapolnjjejo levičarji, se pravi častilci NOB. Zato se ni bati, da bi zmagala kontrarevolucija. Zmaguje NOB. Še vedno se borimo proti fašizu in nacizmu. Kaj pa je to, določi NOB. To so lahko tudi zahodni zavezniki.

Prijatelji

Bojan  AhlinRoža Karan (Astrologinja)Branko GaberAleš Čerin

NAJBOLJ OBISKANO

Sem mrtva ali živa riba?