Članek
Skrb vzbujajoče: Slovenija je po deležu smrti zaradi raka na prvem mestu med državami EU-ja.
Objavljeno Feb 04, 2017

K pisanju tega članka me je spodbudil pogled na koledar, natančno na 4. februar, svetovni dan boja proti raku. Res je, gre za pravi boj človeka s to zahrbtno boleznijo, ki se včasih tudi konča z njeno zmago. Ni pa nujno.

V zadnjih letih se število bolnikov z rakom pri nas povečuje, kar gre pripisati staranju prebivalstva, pa tudi boljši diagnostiki. Skrb vzbujajoče je, da je Slovenija po deležu smrti zaradi raka na prvem mestu med državami EU-ja.

Po svetu vsako leto za rakom zboli okoli 14 milijonov ljudi, umre pa okoli 8,2 milijona ljudi. Najpogostejši so pljučni rak, rak želodca, rak na jetrih, rak debelega črevesja in danke ter rak dojk. To so grozljivi podatki nad katerimi bi se moral zamisliti vsak človek.

Namen tega dneva je ozaveščanje in izobraževanje o raku ter spodbujanje vlad in posameznikov na celem svetu, da se združijo v svojih prizadevanjih proti bolezni.

Za rakom je lani v Sloveniji zbolelo več kot 14.000 ljudi, med njimi je več moških kot žensk, umre pa jih okoli 5.800. S strani države je urejeno, da se že nekaj let izvajajo t.i. presejalni programi in sicer za

  • raka materničnega vratu (imenovan ZORA),

  • raka dojk (DORA) ter

  • raka debelega črevesa (SVIT).

Kaj pa lahko storimo mi, ko dobimo vabilo, da se udeležimo takega preventivnega testa? Lahko ga vržemo v koš, češ saj to se dogaja ampak ne nam. Lahko pa se zamislimo, kaj lahko dobrega naredimo zase, se ne ustrašimo besede »rak« in udeležimo tega testa.

 Leta 1931 je nemški znanstvenik Otto Heinrich Warburg (1883-1970) dobil Nobelovo nagrado za odkritje osnovnega vzroka za nastanek rakaste celice. Dr. Warburg je dokazal, da je rak rezultat anti-fiziološkega načina življenja. Z anti-fiziološkim načinom prehrane (pretežno s hrano, ki zakisljuje) in fizično nedejavnostjo telo ustvarja kislo okolje. Celična zakisanost iztiska kisik, pomanjkanje kisika v celicah pa ustvarja kislo okolje.

Zdrave celice torej živijo v alkalnem okolju polnem kisika, ki omogoča njihovo normalno delovanje, rakaste celice pa v kislem okolju brez kisika.

Če preberemo to, vidimo, da lahko veliko za zdravje organizma naredimo samo mi sami:

  • Zdrava prehrana:veliko svežega sadja in zelenjave ter jedi z žlico. Izogibati se ocvrti in mastni hrani ter namiznemu sladkorju

  • Redno gibanje in rekreacija

  • Zmanjšanje prekomerne telesne teže

  • Izogibanje stresu in uporabljanje metod za zmanjšanje vpliva stresa (avtogeni trening, joga, meditacija

  • Opustitev kajenja in alkoholnih pijač

Pomemben dejavnik pri zmanjšanju umrljivosti zaradi rakavih obolenj je DIAGNOSTIKA

Mit da » Diagnoza rak pomeni smrt « že dolgo ne drži več. Kot na vseh področjih medicine tudi tu velja na prvem mestu preventiva in nato kurativa . Opazujmo svoje telo, prisluhnimo mu. Že dolgo preden tako zbolimo, da rabimo zdravnika in zdravljenje, nam telo govori , seveda na svoj način. Vsako spremembo je potrebno slediti, opazovati, narediti dodatne teste, dodatne preiskave.

Obstaja metoda s katero lahko ugotovimo, da se v telesu nekaj dogaja. Gre za t.i. infrardečo termografijo, popolnoma varno, nebolečo metodo, brez sevanja. To je sistem uporabe infrardeče termo kamere, ki zaznava in beleži temperaturne variacije na koži. Na osnovi narejenih slik, t.i. termogramov , se pregledani osebi napiše priporočilo za nadaljnjo obravnavo pri osebnem zdravniku. (več informacij: http://vilazdravja.com/)

Branka Švajger dr. med.

Japonske znanstvene raziskave so pokazale, da raka učinkovito pozdravi sladki pelin v kombinaciji z železom ( v nekaj dnevih uniči skoraj vse celice raka v telesu) Prof. dr. Borut Štrukelj, redni profesor na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, je potrdil, da je sladki pelin nov obet za zdravljenje rakavih obolenj in malarije. Edgar Pršo prideluje eterično olje sladkega pelina in o svojih izkušnjah je govoril v reviji Misteriji http://www.pozitivke.net/article.php/Sladki-Pelin-Artemisia-Annua

Confession of a medical heretic https://www.amazon.com/Confessions-Medical-Heretic-Robert-Mendelsohn/dp/0809241315 The missing diagnosis https://www.amazon.com/Missing-Diagnosis-C-Orian-Truss/dp/0961575808 The hidden drug - dietary phosphate https://www.amazon.com/Hidden-Drug-Dietary-Phosphate/dp/0646406442 Cancer, cause and cure https://www.amazon.com/Percy-Weston-Cancer-Cause-Cure/dp/B00BKSW5WC Seveda nobena od teh knjig ni prevedena v slovenščino.

¸Kdor je prebral knjigo "Izpoved medicinskega krivoverca" bo razumel, da je zahodnoevropska medicina v bistvu redovniški oddelek. Ne le po svojih obredih, ampak tudi po svojih dejanjih in njihovih posledicah. O raku ni možno razpravljati brez upoštevanja spoznanj onkologa Simoncinnija . . . . http://www.curenaturalicancro.com/en/ . . . . in brez upoštevanja raziskav, ki so bile usmerjene v iskanje vzrokov za patološko razrast gljive Candide Albicans v človeškem telesu ali po domače razrasti "raka". Kislost telesa je povezana z rakom, a kislo okolje si gljivasti zajedalec ustvarja v človeškem telesu sam, ker v kislem okolju bolje uspeva. Na tem temelji tudi Simoncinnijevo zdravljenje s sodo bikarbono, ki ustvarja lužnato, bazično okolje, v katerem gljive hirajo in odmro. O vzrokih za patološko razrast gljive Candide Albicans v človeškem tkivu je veliko napisanega. Od davnih knjig "The missing diagnosis" in "Die heimljiche droge - Nahrungsphosphat", ki sta izšli v 70. letih, do izvrstne "Cancer, cause and cure". Patološko razrast raka (Candide Albicans) povzročijo vzpodbujevalci rasti, oziroma umetna gnojila. Ne uporabljajo jih le pri vzgoji rastlin, ampak tudi pri vzreji živali in ljudi. Pri rastlinah je to NPK (težava je predvsem s fosforjevimi spojinami, ki so glavni vzpodbujevalci rasti), pri živalih so to krmni dodatki s FOSFATI, pri ljudeh pa so začeli dodajati te krmne dodatke v času priprav sužnjev na prvo svetovno vojno, oziroma prvo svetovno obredno klanje. Sprva so FOSFAT skrili v "pecilni prašek", kmalu pa še v pijače (ortoFOSFORNA kislina) in v mnoga predelana živila (dodatek poliFOSFATA, kot zadrževalca vode v živilih). Na Slovenskem je najbolj strupen izdelek klobasa POLI, ki ima po poliFOSFATU celo ime. Kaj se zgodi v človeškem telesu, če je v prehrano dodan FOSFAT lahko sklepamo iz gonje proti FOSFATOM v pralnih praških. Vanje so nehali dodajati FOSFAT zato, ker so v potokih in rekah ti fosfati povzročili nezaželeno razrast alg, ki so zadušile ostalo življenje. V človeškem telesu imajo podoben učinek. FOSFATI v hrani povzročijo, da se naša simbiotična gljiva Candida Albicans razraste čez vse meje, preneha živeti samo v našem črevesju, ampak se naseli v tkivih (najraje v možganih, kjer je stalno najvišja raven sladkorja) in sčasoma tam preraste civilizacijsko stopnjo "nabiralništva" ter začne graditi civilizacijo ali "svoja mesta" (rakaste tvorbe). Ker ima gljiva ugodne pogoje za razvoj, pač preraste iz redke poseljenosti (ki je za nas koristna in jo imenujemo simbiotična ali sožitna) v zgoščeno poseljenost, ki postane za človekovo telo škodljiva in celo usodna. Zaradi FOSFATOV razraščene gljive so tudi osnovni vzrok alergij, zato je hrana, ki povzroča raka ista hrani, ki povzroča alergije. To so predvsem MLEKO, fosfatni pecilni prašek, pijače z ortofosforno kislino (Coca Cola je pač najslavnejša, a žal jih je zelo veliko) in živila z dodatkom polifosfatov (stabilizator E 450, . . . .), ki jih je na policah trgovin veliko in niso le klobase (POLI). Nekateri spiski živil, ki vzpodbujajo razvoj rakotvorne gljive, vsebujejo tudi izdelke, ki so kvašeni, torej kruh in vino ter pivo. Vsakodnevno uživanje gljiv kvasovk (ki v veliki meri preživijo peko in pasterizacijo) namreč tudi vzpodbuja razrast Candide v človekovem telesu. Razen fosfata, drugih umetnih gnojil ne jemo (nam jih ne krmijo), zato lahko trdimo, da raka povzroča FOSFAT v hrani. Napadi na strokovnost avtorjev knjig o strupenosti skrite droge - prehrambenega fosfata pa dokazujejo, da je v ozadju nekdo zainteresiran, da žremo krmne dodatke za boljšo rast.

Pa ne že spet tema, ki se pri nas, naših ljudeh ne dogaja. Kajenje razumemo kot prekajevanje, se pravi konzerviranje pri živem telesu s tem celo ohranjamo trdoživost in odpornost na viruse, bakterije, notranje zajedavce. Aditivi služijo ravno tako kot konzervansi, polepšajo izgled hranila, izboljšajo apetit......

lom buchela Poučen komentar :)* Tudi zapis dr. Švajgerjeve je za pohvalo.:)*