Primer sicer ni slovenski, je Ameriški, a verjetno nismo daleč, je pa tako grozljiv, da bi morali operacijske doktorje dati na prisluškovalne mikrofone in reden video nadzor, v bolnicah in doma, 24 ur na dan. 43 letni Fritz je na nekem potovanju doživel možgansko poškodbo in odpeljali so ga paraliziranega v bolnico. Tam so zdravniki čez čas družini povedali, da zanj ni več nobene rešitve in je zapisan smrti. Niso pa ga v svoji požrešni malomarnosti pregledali niti toliko, da bi resno lahko potrdili kar so povedali družini. Možakar paraliziran, ko so delala le še ušesa in malce oči, je na svojo veliko srečo lahko slišal kaj so se doktorji pogovarjali ob njegovi postelji. Srce prodamo temu, jetra temu, ledvica temu itd. Biznis pred Hipokratovo prisego in skrbjo za zdravo življenje in reševanje. Povsem naključno je na željo družine Fritza pregledal še en doktor, ki pa je rekel, da sploh ne drži diagnoza o koncu njegovega življenja, da je zavesten in je možna ozdravitev. Čez tri tedne je bil dokaj normalen, živ, z vsemi organi, je pa družini povedal kar je slišal. Logično, saj Ameriški zdravniki, čeprav zasebni, zaslužijo s preprodajo človeških organov celo več kot s svojim zdravljenjem za veliko denarja. In pri nas je zdravstvo na poti v privatne roke, torej bo tudi trgovanje z organi kmalu nekaj normalnega za velik del zdravniške mafije! (virNewsPunch)